! V OSMO LETO,.. Naša smučina vstopa v osmi letnik. Današnja številka že nosi na ovitku oznako VIII-1/69. To je že kar lep jubilej! Tako je prehodila svoja otroška leta brez večjih težav in nesreč. Kljub temu je prebolela neizbežne detins-ke bolezni, vendar posledic, niso pustile za seboj. Brez tega ne gre. Prav dosti pa se od svojega rojstva ni spreirenila, zdaj pa jo že k temu sili puberteta. Začenjamo večjo rekonstrukcijo in dograditev podjetja. Ni šment, da tudi za naš list ne bo padla kakšna drobtina - za njeno novo obleko. Vendar vsebine, boljše in popolnejše ji ne bo mogla dati. T£i bo še vedno odvisna od nas vseh. In kaj pomaga lepa zunanjost, če je vsebina slaba? Zato pa s to zunanjo renesanso pričakujemo še bolj notranjo, vsebinsko. Današnji pogoji gospodarjenja že čisto drugače oblikujejo njen pomen in njeno poslanstvo. Danes je bolj kot kdaj koli težko pisati v njej, čeprav je tvarine vedno več in več. Če prema- lo odkrijemo naš notranji utrip v podjetju, ni interesantna, ni izvr-I šila svojega poslanstva. Če smo pre-I več vsestransko odkriti, nam včasih lahko tudi škoduje. Zunanji stanovski kolegi Im j radi iz nje črpajo po-j datke in se širokogrudno razpišejo | o Elanu v dnevnem časopisju. To je tudi prav do svoje meje. Sami slavospevi pa Slonu lahko več škodujejo, kot koristijo. Pa še nekaj je. Smo C8888888C3G888u888888888888888888888 0G8880C8C838888888888888888888888888 I 838C8883GGG8888888888888888888888888 i 88888888888888888888888888888C8C8888 - .88888888888888888888888883838G888388 j ' 88888888888888888888888888808C8C8888 \ I eno od največjih svetovnih firm te vrste Naša konkurenca zu- | I naj je nadvse tankočutna. Lahko si j iz naših notranjih problemov, če jih | opisujemo v glasilu, izoblikuje svo-I ja stališča in jih uporablja v konkurenčne namene. Zato je pred urednika in uredniški odbor tudi in pre-| dvsemvbodoče postavljena zahtevna j naloga, objavljati čim več iz živ-j ljenja podjetja, vendar do meje pos-I lovne tajnosti. I J Toda prepričani smo, da brez lastnega glasila v podjetju ne gre več. Končno je le to del nas samih. To je naša kronika, naš glas, naš informa*-tor, naše ogledalo! Brez ankete smo ! prepričani, da jo bore večina članov. I kolektiva in njihovih svojcev. To ni nikakršen uradni list podjetja, ven-I dar kar je zapisano v njoj, je izv-I leček ali samoupravnih sklepov ali zaključkov odgovornih slu^b v podje-! tju ali glas iz delovnega mesta ali posnetek zunanjih publikacij, ki so ! nanašajo na našo dejavnost. I I v ; ^ j Vsekakor pa je to informator podjetja, ki nas o vsem tekoče obvešča. Zaključke, ki jih prinaša, je treba ! pač upoštevati, kor so, s tem namenom | tudi objavljeni. i V novo obdobje stopamo i>olni zaupan- I ja in vere vase, da bomo dobro gos' podarili in da bo Naša Smučina še verne jši odraz našega dela in življenja v podjetju. Urednik v OSMO LETO ... 1 POSLOVNI rezu AT % (E- -A mm nunimmiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiuuiiuuiui mmmi immi. iim miimiuiitmiiuuuiimiiiiiinifimi Izvleček iz poročila na DS PERIODIČNO POROČILO S STANJEM 30. 9. 1968 Celotni dohodek in delitev dohodka: 1.1. do 30. 9. v?**’ Elementi sx» • Indeks v % 67/68 Realizacija med letom 111,8 Terjatve od kupcev 31.12, 123,5 1. Realizacija po izdanih fakturah 116,4 2. Terjatve od kupcev 30. 9. 110,3 3. Plačana realizacija 120,1 4. Drugi dohodki 261,0 5. CELOTNI DOHODEK 120,5 6. Poslovni stroški 118,6 7. DOHODEK 125,0 Razdelitev dohodka: a) za brutto OD 125,8 b) za stanovanjsko izgrad. 131,5 c) prispevek Skopju iz OD 127,7 č) ostanek dohodka 122,2 Celotni dohodek se je povečal za 20,5 % v primerjavi z istim obdob- jem v letu 1967, na kar vpliva večja prodaja med lotom in sicer za 11,8 % in-bolj ugodno razmerje terjatev od.kupcev. Poslovni uspeh jo boljši, ker se je dohodek povečal za 25 poslovni stroški pa so večji le za 18,6 %, zaradi nižjih stroškov porabljenega materiala, Prodaja: Pregled celotne fakturirane prodaje po PC 1. 1, do 30. 9. Tek. . v, Naziv st. Indeks v io 1967/68 1. Domači trg 149,4 2. Izvoz 98,3 3. Interno 115,1 Prodaja in storitve skupaj 111,5 4. Trgovsko blago 175,1 5. Material 67,6 6. Odpadki 70,9 Prodaja skupaj 111,8 Prodaja, v 9 mesečnem obdobju je večja za 11,8 tfo.sr primerjavi z lanskim obdobjem. Na domačem trgu se je povečala prodaja za 49,4 na kar je predvsem vplivala večja prodaja telovadnega orodja in plastičnih čolnov. Prodaja za izvoz je nižja za 1,7 tfo zaradi podaljševanja rokov izdobav s strani kupcev, saj smo imeli vse dosedanje dobave v izvoz do novembra, leto pa bodo te teklo po pogodbi do srede deoembra. Na 2 klirinškem področju pa je zmanjšanje zaradi splošnega zastoja v prodaji na tem tržišču. Proizvodnja: 1. 1. do 30. 9. Indeks v % 1967/68 Proizvodnja po planski lastni ceni 95,2 Proizvodnja po prodajni ceni 95,2 I Proizvodnja se po vrednosti zmanjšala za 4,8 ?£, kar je bilo predvi-I deno v letnem proizvodnem planu za-I radi ©i zalog gotovih izdelkov. ! porast I Na domačem trgu je povečana prodaja | čolnov količinsko in kvalitetno, i Znaten porast kaže tudi telovadno orodje« Prodaja lestev, tako gasil-I skih,kot za splošno uporabo, je po-I tokala po predvidenem programu in I zalog v teh artiklih praktično skozi vse leto ni bilo, 0 zimskih ar-I tikiih še ne moremo podati defini-I tivne slike, saj se zimska sezona Sele pričenja, in je precej odvisno od snežnih razmer. Tudi za zim-I sko—športne artikle predvidevamo I boljši obseg kot v preteklem letu. Glavni porast računamo v dražjih smučeh, predvsem metalne in fiber-! glas. I I Izvoz. Porast prodaje čolnov je tudi prispeval k večji realizaciji izvoza v prvih mesecih letošnjega leta. Dobave zimsko-športnih artiklov so se pričele približno mesec j dni preje kot v preteklem letu in | I je realizacija za obdobje do 30. j 10. 1968 kot v letu 1967. Izvoz smu 1 I či v vseh državah kaže realen po- | J rast, močan količinski skok v lese— | nih smučeh pa smo dosegli letos v 1 Zapadni Nemčiji. Edino v ZDA proda/- ! ja ni uspela po predvidenem progra-j mu, ker naš zastopnik ni dosegel j ! pogodbenega volumna. To vprašanje | rešujemo s predmetnim zastopnikom, i Napori komerciale pa so usmerjeni v i to, da izpadlo prodajo v ZDA nado- mestimo s povečano prodajo na druga ' tržišča. I I j • s I Izgledi za leto 1969 i Sejem športnih artiklov SPOGA v I Kolnu ,od 20. do 22. 10. 1968, nam j je dal zelo ugodne perspektive za i izvoz. Če bo letošnja zima količkaj I ugodna, lahko računamo na dobi’o pro J dajo v prihodnjem letu. Takega obi-| ska na dosedanjih sejmih Se nismo bili deležni. Za prihodnjo leto je nujno posvetiti veliko pozornost i nadaljnemu razvoju metalnih smuči, j predvsem pa fiberglas smuči, ter ra I zvoju telovadnega orodja, V telova-j dnem orodju imamo v izvozu velike , realne možnosti. Tudi domači trg I nam za leto 1969 kaže v telovadnem orodju zelo ugodne, perspektive, Pro !. dvidevamo normalno prodajo lestev I in ostalih artiklov ter tudi poveča ] no prodajo zimsko-športnih artiklov. O OD 90° 92 Jože Lipnik GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1968 , Po več letih v letu 1968 prvikrat ni doseženo povečanje osebnih dohodkov, V letu 1967 je povprečje devetih mesecev znašalo 905,30 Ndin netto na zaposlenega na me sec: v letu 1968 pa 902,92 oz. 3 promile manj kot v letu 1967. Vzrokov za takšno ustalitev ali umiritev osebnih dohodkov je več, vendar pa čem. je osnovni vzrok v slede- 1, Po izredni ekspanziji prodaje na zunanjem tržišču v zadnjih letih in to kljub razmeroma slabim zimam, se je prodaja v izvoz v letošnjem letu umirila. Umiritvi povpraševanja je seveda sledil v tovarni nujen ukrep, to je zadrževanje proizvodnje, oz. bolj dosledna vskladitev tekoče proizvodnje z dejanskimi naročili. Ukrep o zadrževanju proizvodnje v letu 1968 je bil še toliko bolj potreben, ker je bilo v letu 1967 doseženo precejšnje neskladje med proizvodnjo in prodajo, tako, da so zaloge gotovih izdelkov s koncem leta 1967 precej narasle. Zaradi zadrževanja proizvodnje je seveda prišel do izraza pravilnik o merilu nagrajevanja po planu proizvodnje * Ker je dosežena višina proizvodnje eno glavnih meril, ki vpliva na višino osebnih dohodkov, je zmanjšana proizvodnja seveda tudi glavni vzrok, da osebni dohodki niso naraščali. 2. Tudi uvedba teh prostih sobot je vzrok za umiritev osebnih dohod- I / kov. Nasprotno, ocenjujemo lahko, da je s tem, da se osebni dohodki na zaposlenega niso zmanjšali v razmerju do leta 1967, kljub krajšemu delovnemu času, dosežen velik uspeh. Povprečni neto osebni dohodek na plačano uro v prvih devetih mesecih je namreč v letu 1967 znašal 4,55 Ndin, v letu 1968 pa 4,91 Ndin, oz, za 7,8 % več kot v letu 1967. 3. V letu 1968 je povečan prispevek iz delovnega razmerja za 1 t.j, od 12,9 io na 13,9 Ker v. podjetju dosledno uporabljamo princip bruto osebnih dohodkov, so za povečani prispevek bili znižani neto osebni dohodki, kar je tudi prispevalo k umiritvi osebnih dohodkov. Ker deluje merilo o nagrajevanju po planu proizvodnje izključno samo na liniji rezultatov proizvodnje, drugih meril pa nismo vpeljali, je seveda nujno, da upoštevamo tudi druge kriterije, ki vplivajo na rezultate poslovanja in upravičujejo posege na osebnih dohodkih. Mimogrede povedano, škoda je, da smo zanemari_ li vpeljavo tudi drugih meril, o ka terih smo ob sprejemanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tudi govorili, Posledica je, da ravno višji strokovni kader ni ustrezno nadgrajen, kar ima sigurno tudi delne negativne posledice na’poslovnih re_ zultatih, V kolikor upoštevamo celotni poslov ni rezultat po obračunu za prvih devet mesecev letos, lahko kljub nižji proizvodnji ugotovimo vrsto pozitivnih rezultatov. Ker je o obračunu govora na drugem mestu, ne bi tukaj natančneje dokazali to trditev. V glavnem samo toliko, da je tako fakturirana, kot tudi plačana realizacija porasla v razmerju do preteklega leta za 12 % oz. 20 % in da so podatki o strukturi stroškov in dohodka ugodnejši kot v preteklem letu. Takšni rezultati pa upravičujejo porast osebnih dohodkov in je zato Delavski svet na zadnjem zasedanju tudi sprejel sklep o sprostitvi za- NA 950,00 držane rezerve po merilu plana proizvodnje. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov namreč določa, da. se ob vsakomesečnem obračunu po merilu plana proizvodnje zadrži rezerva 10 °Jo od doseženega preseganja. Rezerva se ob zaključku leta lahko sprosti, če doseženi dohodek pokaže ugodnejše razmerje kot v preteklem obdobju in če dohodek presega obveznosti iz skladov. Pod obveznostmi za sklade so mišljene obveznosti za anuitete iz dolgoročnih posojil in znesek, ki je potreben za razvoj podjetja ter za sredstva skupne porabe . Zadržana rezerva bo obračunana pri v osebnih dohodkih za oktober in november 1968 in sicer vsak mesec 30 %. Za obračun velja enak postopek, kot za redno obračunane odstotke po planu proizvodnje, ker rezerva izvira iz merila plana proizvodnje . Pravico izplačila rezerve ima jo tudi delavci, ki jim je med 1©— tom prenehalo delovno razmerje v po djetju, z izjemo tistih, ki so samo voljno zapustili delo. Zaradi izplačila zadržane rezerve po planu proizvodnje, bodo povprečni osebni dohodki v oktobru in nove mbru porasli za povprečno 20 ta*-ko, da bo povprečje znašalo približno 1.100 Ndin na zaposlenega, celotno povprečje pa bo znašalo približno 950 Ndin na zaposlenega, oz, za 4 % več kot v letu 1967» Kljub izplačilu rezerve pa del dohodka za sklade ne bo nižji kot v letu 1967 in bodo pokrite tudi cclotne obveznosti iz skladov. S tem pa je tudi dosežen naš cilj, da s porastom dohodka naraščajo tako skladi, kot osebni dohodki. o Slavko Knafelj O Dogodki prejšnjega tedna v smučars-kem ob?.atu nam dajejo povod za razglabljanje, kaj je vzrok za tak nenormalni pojav. Tisto dopoldne, v sredo 6. novembra bo nedvomno prišlo v kroniko našega podjetja kot najbolj neprijeten dan. Ta dogodek ne moremo označiti kot "prekinitev dela'1, kot so slabonar-merni duhovi raztrosili po celi Gorenj skic To ni bilo niti malo podobno dogodkom v nekaterih drugih podjetjih, kjer se je šlo za slabe plače, pomanjkanje dela ali spremembo vodstva. Nasprotno. V našem pri_ rneru se je dogodilo to v času. ko imamo največ dela, ko imamo poleg 100 fo osebnih dohodkov še 30 fc na mesečno preseganje plana proizvodnje, ko je naše vodstvo na trdnih nogaht Še več, to se jo zgodilo zdaj, ko pole-. naštetega kaže, da naj dobimo še dodatne dohodke, izplačano rezervo 10 ki smo jo za- . JUIHMSF- ' "V~" ^77 s-' Ms ■ ■' A#; V'/.., < Ms! j: ■"T /i/ !h n / o vestno vsak mesec od presežka plana vlagali zaradi sigurnosti v fond. Pa ne samo letos, ze nekaj let dela, mo to, vendar do donos si teh prihrankov nismo mogli izplačati. Zdaj pa, ko je DS na'svojem zasedanju 4. novembra ugotovil, na osnovi poročila računovodja, da jo teh sredstev mo&no sprostiti in povrniti v višini cca 400.000,00 Ndin in sklenil, da se izplačajo V dveh obrokih meseca novembra in' decembra cca 50 ■ po pravilniku o razdeljevanju 01} zdaj pa 'je pri nas postalo vroče,, Neki sodelavec mi je dejal: "Predobro nam gre, pa ne vemo im j hočemo " Načdno še, vendar čisto se z njim ne bi strinjal« Treba je zadevi pogledati v oči, treba jo je analizirati in ugotoviti vzroke. Cim več in čim dalje razglabljamo, vidimo, da smo takim in podobnim dogodKom krivi sami« Začnimo kar pri zasedo^-nju DS 6. novamoroo Na onevni rod zasedanja je obrazložitev in sklep prišlo na koncu, So v pozni uri. Člani DS .o bili nedvomno že utruje_ ni„ Obrazložitev je bila precej obširna in utemeljena? Sklep o delitvi po pravilniku o OD je bil soglasno sprejet* Naš pravilnik o delitvi OD je v veljavi žo nekaj let in se je iakazol, da je za naše razmere najprimernejši« V njem piavi, da sc gibljivi del OD deli za režijske delavce 100 na vs3 delavce v no.r mi. pa 50 ker imajo še dodatna meri,la za nagrajevanje, kot preseganje norm in na kvaliteto proizvodnje c. Kaj se je izkazalo na tem nasedanju pri tej zadevi napak? 6 Prvič to, da predlog ni bil obrazložen bolj konkretno, treba bi bilo reči, teh 50 % (cea) se bo delilo za režijce 100 za delavce v normi pa 50 t.j. skupno le cca 25 z ozirom na to, ker se je po pravilniku formiranja tega sklada odtegovalo režijcem 100 a/o> delavcem na nor mi pa 50 %, Drugič, vsaj člani DS bi morali poznati pravilnik o delitvi OD, ki velja že 6 let, da vsebuje tako postavko, saj prejemajo po njem osebne dohodke < In kaj se je zgodilo? Drugo jutro se je na splošno govorilo skoraj v\seh obratih, da dobimo vsi cca 50 $ te sproščene rezerve na plačilno osnovo. Vsakdo je že pri sebi zračunal približni dohodek takole j 100 % osnove je n.pr. 600,00 Ndin 20 % preseganje norme 120,00 " 15 plan za oktober (i od 30 /.) 90,00 » 25 1° cca sproščene rezerve (•£ od 50 %) 150,00 " Oktober skupno n.pr. 960,00 Ndin isto za november. Ko pa je po dveh dneh le prišlo do spoznanja, kako se bo po pravilniku delilo omenjeno rezervo, pa je zavrelo. Zdaj naenkrat ni bilo prav, in da to ni po sklepu DS, ampak samovoljnost "onih tam zgoraj", da "bodo nam požrli in pograbiibi zase" ali "mi delamo zanje", "ven jih bomo zme tali", hočemo, da se razdeli 'dobička’ vsem enako" in podobno. Začele so se zbirati po obratu skupine in so s tem resno ogrožale proizvodnjo. Kazalo je na najhuje, vendar je izredno zasedanje DS to preprečilo. Pri teh glasnih konzultacijah je prišlo do vseh mogočih .vskli kanj in pripomb, tudi do takih, ki niso imele nobene zveze s tematiko, kazalo je tu pa tam celo na histerijo, Vse to se je dogajalo neorganizirano in ni prineslo časti nikomur, niti posameznim prenapete žem, niti podjetju kot takemu, Id je do sedaj uživalo ugled. Talno ponašanje tudi ne more doprinesti k rešitvi nastal£ ga problema. Podobno početje razbija enotnost rrod čbl3.vcji+ Zakaj tak odnos? Vsak po svoje se trudimo in delamo za naš skupni uspeh, ki ni slab. Tako in samo tako smo tudi uspeli. Ni si mogoče predstavljati enih brez drugih. Mogoče je to res, da je zaradi predpisov naše družbene kontrole nad sredstvi, ki jih upravljamo, potrebno več ljudi kot je to primer v podjetjih po drugih, predvsem zapadnih državah. Toda to mi sami po svoje ne moremo spremeniti, , V drugih državah zastopajo zahteve delavcev organizirano sindikati in le na ta način lahko uspejo, če so zahteve upravičene. No, mi smo vsekakor socialistična država in naši odnosi do ljudi so drugačni kot ! tam zunaj. 7 I Pri nas pa obstoja veo poti in foru-; raov, ki naj rešujejo nastale probleme. To so direktor, upravni odbor, DS, sindikat in razne komisije DS ; ter organizacije. Vendar se v danem j primeru ni poslužilo teh rednih po— I ti, ampak se je zašlo v extrem. Če j bi se zunaj postopili zadeve na tak I način, bi podobne individualne izpa-I do posameznikov labkonagradili z odpustom. I Kakšne posledice ima lahko to? Prvič | je zaradi zdfiide rednega delovnega ča ; sa omenjenega dne in zaradi 3-urnega I množičnega sestanka 120 delavcev og-j ro2en rok za kupca Quelle iz Nemči-! je, ki teh razlogov ne more upošte-I vati, drugič so ogroženi naši $ gib-I ljivega dela OD, se pravi naši mesečni prejemki. Kdo pa bo za to povzro I čeno škodo odgovarjal? Da pri tem ne omenjamo moralnih posledic. Izredno zasedanje DS dne 6. 11. je I obravnavalo položaj ter ponovno potjr | dilo prvotni sklep o delitvi prihranjene rezerve po pravilniku OD. V kolikor pa v četrtek dne 7. 11. na , množičnem sestanku z delavci obrata smučarije ne bi prišlo do enakega mi šljenja, se sredstva, ki so zato na-| menjena, začasno zadrže. I Re zime: Vsega tega nam ni bilo treba, I ker nas k temu niso prisilili nikaki težki pogoji gospodarjenja ali kaj podobnega. Ce pa bi se na prvenzasedanju DS o zadevi bolje pomenili, pa prav gotovo do tega ne bi prišlo. I Na množičnem sestanku, ki je odločal o tem ali je sklep DS sprejemljiv ali ne, je koncem koncev le zmagal zdrav razum. Od cca 120 navzočih, so štirje glasovali proti. In kaj bi bilo, če bi se zgodilo nasprotno? Elan zaposluje 630 delavcev in ima j 5 obratov in oddelkov. Vsi ostali j obrati, razen enega dela smučarije, ! so bili mirni in so sprejeli sklep j DS kot pravilen. Še več, v kolikor ! bi na tem sestanku v menzi bilo j drugače, bi se ti obrati postavili po robu, ker se ne bi odpovedali : svojim pravicam. Za to obstojajo n£ . izpgdbitni dokazi, ki se lahko konkretno dokumentirajo. Vsa stvar bi I se v tem primeru siqer zavlekla še J kakšen dan, vendar bi prav gotovo referendum celotnega podjetja z ve— | ‘ ,liko večino podprl delavski svot. : In ka.r je najvažnejše! Interni pre- ! dpisi, ki jih sprej—memo po temeljjl j ti pripravi, so zakon v podjetju. ; Med njimi tudi pravilnik o OD, ki je v vseli 6 letih doživel le manjšo j izpopolnitve. Kako je bilo sploh mo i I goče zahtevati od odgovornih, da uk j ! repaj o nasprotno? To pa naj bralci, j i člani našega kolektiva sami prešo- j dijo. j I ' 8 AVSTRIJA.... AVSTRIJA..: PROIZVODNJA, UVOZ IN IZVOZ IZDELKOV LESNO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE. V eni zadnjih številk NASE SMUČINE sem objavil informacije o smučarski industriji Avstrije, ki sem jo povzel iz Dunajskega lista "HOLZKURI-ER". List je 25. aprila objavil zanimive podatke o proizvodnji, uvozu in izvozu izdelkov lesno—predeloval ne industrije. a) Proizvodnja v Ce pogledamo podatke o proizvodnji smuči, vidimo} da je v lesno-prede-1ovalni industriji Avstrije, proizvodnja smuči po vrednosti na drugem mestu, za ivernatimi ploščami, katere vrednost proizvodnje je I Definitivni podatki proizvodnje, izvoza 1966 in 1967 pa so sledečij ing* Jožo Osterman 561.376 avstrijskih šilingov, dočim je vrednost proizvodnjo (bilo to lesenih, kovinskih ali plastičnih srn. 547*027 avstrijskih šilingov. Tubi opozoril, da v primerjavi ni primarne industrije, to je žagarske indu strije Avstrije, temveč samo lesnopredelovalna industrija, in sicer v tisočih (000) šilingih! V samem izvozu’ izdolliov lesno—prede lovalne industrijo Avstrije pa so smuči z 294.291 avstrijskih šilingov daleko, daleko na prvem mestu. Slede jim trde vlaknene plošče s cca 87.000 avstrijskih šilingov«, furnir s cca 62*000 in iverne,plošče s cca 57.000 avstrijskih šilingov. in uvoza smuči v Avstriji v letu Lesene smuči Kovinske smuči Plastične smuči Količina v parih 1966 1967 7° -, + Vrednost v av.sch.OOO % 1966 1967 435.914 288.725 -33,8 189,784 113,737 -40,0 123.789 119.628 - 3,4 159.522 156.598 - 1,8 100.350 173..120 +72,5 177.039 277.492 +56,7 660.053 581.573 88,11 536,395 547.827 104,07 A A A C V ys A h A b) Uvoz smuči v Avstrijo: Ves uvoz izdelkov lesno-predelova.l-ne industrije v Avstrijo je dosegel v letu 1967 okoli 680 milj. av.sch. kar je za 25,5 ^ več kakor v prejšnjem letu. Uvoz smuči v Avstrijo pa je nepomemben in se giblje le v višini cca 12 milj. av.sch. Poznano je, da tudi naše podjetje izvaža .v Avstrijo in je naš izvoz v letu 1967 sledeč: Izvozili smo nekaj preko 2.500 parov smuči v skupni vrednosti cca 872.000*009^iv.sch. Podatki o celotnem uvozu smuči v Avstrijo po vrednosti pa so sledeči: (v 000 av.sch,) • 1966 1967 i 1 N* + Lesene smuči 3.211 4.621 +' 43,9 Druge smuči 5.011 7.454 + 48,8 8.211 12.075 + 47,05 1» c) Izvoz smuči iz Avstrije Vrednost izvoza v letu 1967 znaša okrog 780 milj. av.sch., kar je za 4,8 več kakor leta 1966. Najpome- l mbnejši izvoz iz Avstrije je v smu-i ‘ čeh, v skupni višini nekaj preko ] 294 milj. av.sch,, kar znese napram 1 celotnemu izvozu v višini 780 milj, \ av.sch. ali okrog cca 38 Podatki o izvozu smuči pa so sledeči: (v 000 av.sch.) 1966 1967 % + Lesene smuči 142.443 70.342 - 50,6 Druge smuči 145.848 223.949 + 53,5 288.291 294.291 + 2,08 io 10 ! Še ostali podatki o avstrijski, les-no-predelovaln:. industriji; I Število delavcev v obratih lesno- l predelovalne industrije v Oe.leabru | leta 1967 j*? bil ' 19*635, docj.ni jo I leto preje> to j« v decembru 1966 bi 1 o 20-872! Ea^del.itov vseh.zap Tako število ob-[ ratov z minimalno saposlei irui to jo j 6 do 20 delavcev, kar 176 in števrlu I z zaposlenimi ned 2J ir 56 pa 125 J obratov• I j Teh obratov s tako ma?x zaposlcm.r: i je torej skupno 311, napran številu I obratov lesno-predelovalne Lndustri-I je; ki znaša 419.' Ti mali obrati ima i jo cca 60 % zaposlenih« i ' | Če bi primerjali našo ožjo domoviro, j t.jc republiko Slovenijo z lesno pre, , delovalno industrijo Avstrije, bi I videl i, da imuno rn-vno nasy tno 1 mor jo, to jo število (»bratov pod 50 jo minimalno in slcorajj ncpo.iionl.no, Povprečna izraba zmogljivosti v los, I no predelovalnih obrvfcib. Avstrije J je znašalo. v le c-u 1}65 S5 % ( 1966 •• 87 a) a Od vloženih invoatioij v letu 1967 pa bi odpadlo 60 % ;r. racionalizacijo del, j.2 °/o na poro Srnje zmoglji, vc;;i:L toh (.-bratov in 20 fo na druge nameno» 'i 40* W/ :y0^ ODPRAVIMO S KOMISIJSKIM OGLEDOM OBRATOV IN OSTALIH OBJEKTOV SMO UGOTOVILI VRSTO POMAMLJIVOSTI, Kt OGROŽAJO POŽARNO VARNOST. ZA ODPRAVO ŠTEVILNIH POMA-NKLJIVOSTI SO NEPOSREDNO ODGOVORNI POGAIEZNIia IN ZATO OBJAVLJAMO CELO-SNO POROČILO KOMISIJE V NAŠEM GLASILU, KI GA PREJEMAJO VSI ČLANI IN GA MORAJO TUDI PREČITATI IN UGOTOVITVE UPOŠTEVATI: 1. V predprostoru smučarskega obrata hale A se nahaja na hodniku večja količina raznih oblog za smuči, ki bi v slučaju požara predstavljale povečano požarno nevarnost. Komisija predlaga, da so te obloge hranijo v kovinski omari, ki je bila odstranjena iz oddelka metalnih smuči. 2, V strojni delavnici hale A se na haja pomična krožna žaga, ki ima za prirezovanje Al smuči armirano rezalno ploščo, ki pri rezanju vsled iskrenja predstavlja v ekshaustorskih napravah nevarnost TO SAMI i I 1 ingi Jurij Hočevar j vžiga, oz. eksplozije. Komisija predlaga, da se ventilacija na tem stroju priključi na ventili>-cijo v zato prirejen ciklon. 3* V strojni delavnici so razna vne 1 tljiva lepila in obloge brez ustreznih prostorov za hrambo. 4. V vsem oddelku metalnih smuči, oz. v celotni hali A in delno v hali B so v delovnih prostorih I večje ali manjše količine različnih vnetljivih tekočih ali mt>- terialov, ki predstavljajo stalno nevarnost požara. Z ozirom, da je hala A brez požarnega zidu | komisija predlaga, da jo nujno, da se vnetljive tekočine in drugi vnetljivi materiali hranijo na delovnih mestih do predpisane i ga minimuma, ker bi le na ta način uspešno zavarovali že tali o kritično stanje v tem delu obrata smučarije. Za rešitev tega problema komisija predlaga, da se v predprostoru hale A naredi pomožno skladišče z ustreznim zavarovanjem in dovoljeno količino vnetljivih raa terialov, na delovnem mestu pa n&j bodo vnetljive tekočine za trenutno porabo. 5. Na delovnem mestu lepljenja s Cvhemosilom, pri nanašanju sintetičnega kita, nadalje pri leplje_ nju oblog in pri lepljenju gornjih robnikov je komisija ugoto- I vila povečane količine vseh rcate rialov, zato naj se ta problem \ uredi s prejšnjo točko zapisnika. ! Poleg tega je bilo v tem delu de lavnice odprtih več- posod z vnet ljivimi tekočinami, kateri hlapljivi deli vnetljivih materialov še povečujejo koncentracijo vnetljivih in zdravju škodljivih hlapov v prostoru. 61 V remontni delavnici vršijo delo, vci razna čiščenja z bencinom, pleskanje ? raznimi barvami (ni— tro laki), pri tem pa se vrši v istem prostoru avtogensko in el£ ktro rarenje. 7. Ugotavlja sej da se v delovnem prostoru hranijo posode pod pritiskom (dissus plin, kisik)j ki stopnjujejo nevarnost za objekt in zaposlene. 8. V novem silosu za žagovino Še ni nobenih naprav za gašenje požara. Predlaga se, v kolikor je možnos^ da se uredi šplinker naprava za gašenje. 9. V oddelku telovadnega orodja se ■ ''ponovno ugotavlja, da se stroji in naprave, kakor tudi sam prostor redno ne čistijo.. Prah, ki se nabira na strojih in napravah povečuje možnost za razširitev in nastanek požara, 10. V hali B in v skladišču gotovih izdelkov so nameščene javljalno naprave že nekaj let, ki pa niso usposobljene za delovanje, Predlaga se, da se be naprave usposobijo z ozirom na visoka finančna sredstva, ki smo jih vloži li v ta namen« 11. Na mestu sežiganja odpadkov ob costi Zapužc - Otok, je namestiti opozorilno tablo o prepovedi vstopa nezaposlenim« J- !1 ‘jgaSfsar j 12. V hali B v oddelku lakirnice se nahaja kompresor, sesalec za prah ter termostat pri hladilni vitri ni, i:i niso v eksplozijsko varni izvedbi., 131 V laki ranici kovinskega obrata se nahajajo vnetljivo tekočine izven kovinske omare, medtem ko se v kovinski omari nahajajo materiali in predmeti, ki ne sodijo vanjo* 14. Komisija ugotavlja, da se vso premalo posveča po ornost čiščenju v oddelkih in obratih. Do seda.i jo bila ustaljena praksa, . da se je čistilo bo praznikih; sedaj pa se še’to opušča. Pred-. .1.aga se, da so izdela program in načrt za sistematično čiščen--je strojev, naprav' in delovnih prostorov podjetja, 15» V sitotisku v skladišču gotovih izdelkov se nahaja količina vne~ tljivili materialov. Ugotavlja se, da s.3 kljub urejeni ventilaciji, ta rsdno ne uporablja, zato eo koncentracijo hlapov v tem oddel ku večkrat previsoke. 13 16. V upravnem poslopju se v večini primerov uporabljajo električni kuhalniki, ki predstavljajo določeno nevarnost za objekt, ki je lesen. 17. V lakirnici telovadnega orodja delajo z ročnimi električnimi v£ talnimi strojčki, ki niso eks izvedbe, enako je v lakirnici preveč vnetljivih tekočin, kot je to v skladu s predpisi. 18. Pred shrambo gasilskega orodja se večkrat nahajajo izdelki kovinskega obrata in se vrši delo, s tem pa je otežkočena intervencija gasilcev ob eventuelnem požaru* 19. V lakirnici je izpeljana elektri čna instalacija, ki ni zaprte iz vedbe in zato je nevarnost poža^-ra v lakirnici obrata plastike potencirana. 20. Večina šuko vtičnic na obratu plastike je zaradi nepravilne uporabe precej deformiranih, ža-to jih je treba zamenjati oz* p_o praviti. Ugotovilo se je tudi* da delavci priključujejo elektri čne vrtalne stroje na navadne' vtičnice, ki nimajo varovanja. 21. V prostoru za pripravo lakov, komponent, ni navodil za ravnanje z agresivnimi snovmi in opozorila o nevarnosti požara ter prepovedi kajenja. 22. Urediti.je napravo za dviganje čolnov iz spodnjega prostora (kleti) obrata plastike, ker je sedanji način dela fizično zelo naporen in nevaren. 23. Za skladiščenje jedkih tekočin je treba urediti poseben prostor, kateri mora biti ustrezno ograr-jen in zaklenjen. Tudi za skladbi ščenje posod - jeklenk pod priti skom| je treba urediti poseben : prostor, kateri naj bo ločen od posod vnetljivih tekočin in kislin. 24. Pri ograji v skladišču vnetljivih tekočin je treba namestiti še manjkajoča vrata, katera pa je treba tako urediti, da se bodo zaklepala. 25. V skladišču vnetljivih takočin jo treba nad sodovi postaviti ustrezno lopo, pod katero bodo sodovi zaščiteni pred atmosferskimi neprilikami, predvsem pred sončno pripeko; Sodovi naj bodo nameščeni na ustreznih legah. 26. Pri premičnih svetilkah (škarjas-te svetilko) in pri svetilkah na strojih je električne vode na pre gibnih mestih in na prehodih v svetilko ustrezno zavarovati proti dotiku. 27. V kovinskem obratu se ugotavlja, da so po tleh elelrfcrični kabli, ki so izpostavljeni mehanskim poškodbam. 28. V strojni delavnici smučarskega obrata je komisija ugotovila založene gasilske aparate. 29. V garaži in v okolici garaže je napraviti večji red. Redno odstre^ njevati odpadno olje. 30. Tri polivalnem stroju v hali B je namestiti kovinske omare za shran jevanje vnetljivih tekočin. 14 t čemu zopet kopljemo? Branko Renko se bodo pogovarjali člani kolektiva, ko bodo opazili, da se v podjetju mod razrezom in kotlovnico vršijo gradbena dela, zato ne bo odveč, če pojasnim vzrok in namen teh del. Dosti je bilo debat, mnenj in misli o dokončni razširitvi podjetja pred-no smo končno preko delovne skupnosti in organov upravljanja .izoblikovali sklep, da je to potrebno in da je to edina pot napredka in s tem tu di obstanka. Ni namen pisati o tem, temveč o temi, ki jo načenja naslov, vendar je kljub temu potreben začetek, da bomo hitreje razumeli, da so začeta dela že v sklopu investicije, ki se v tem primeru nanaša na naprave v kotlovni oi, Naša kotlovnica nam služi za proizvo dnjo vroče vode za namen tehnologije in ogrevanja. Skupna zmogljivost kotlovnice je 3,5 miljo kcal/h. V seda njem stanju je v zimskih konicah potrebno 2 milj. kcal/h, po dokončni raz,širitvi pa bodo razpoložljive kapacitete v celoti izkoriščene. Kot gorivo uporabljamo v pretežni me ri ločene odpadke (97 fi) in v konicah tudi premog {?. rfo)„ Zaradi spremembe strukture v proizvodnji so le raii odpadki v močni stagnaciji in v zelo neenakomernem in neugodnem prilivu, ker se le-ta preko zime zmanjšuje in v poletju zvišuje. Kot drugo llcte jstvo, da smo stopili v rekonstrukcijo in so energetski viri temelji nadaljne graditve podjetja* Iz nakazanega je razviden dovolj močan namig, da kopljemo iz razloga uvedbe novega goriva - mazut, kateri naj krije j.n je zaro,di svoje elastičnosti tudi sposoben kriti potrebe konic v kotlovnici. Celotna naprava bo sestavljena iz skladišča goriva (vkop cisterne in črpalna postaja), razvoda napajalnega omrežja in dveh gorilcev. Z možnostjo kurjenja z mazutom bosta opr^ mljena dva kotla, od katerih se manj_ ši kuri v celoti z mazutom, večji pa dopušča kombinirano kurjenje, odpadki in mazut. Kot osnovno gorivo bodo še vedno le_s ni odpadki in se bo mazut uporabljal šele v primeru pomanjkanja istih in sicer iz razloga, ker je kurjenje z lesnimi odpadki bistveno cenejše, kot z.ostalimi gorivi. Primer, za leto 1967, kurjeno z lesnimi odpadki 6,7 milj. Ndin, kurjenje s premogom 43,2 milj. Ndin. I im,tt~' Nazadnje še pojasnilo, zakaj mazut in ne premog. V prid ,mazuta govorijo: velika elastičnost glede na vključitev v kurjenje, enostavno upravljanje, neopazno skladiščenje, enostavna manipulacija pri skladiščenju, velika kalorična vrednost, brez pepela in čistoča pri samem obratovanju,- Premog ima vse te lastnosti mnogo slabše, predvsem pa je problematično skladiščenje, odstranjevanje pepela in podvojitev delovne sile v kotlovnici. Kri so oddali iz obratov: Skladišče gotovih izdelkov: 1. 2. 3. 4. 5. Palhantinger Miro Stunkovič Franjo Slivnik Gregor Jakomini Alojz Jelen Adolf i Telovadno orodje: i ------------------- 1. Tone j c Niko 2. Lombar Marjan 3. Triplat Pavel S tem pojasnilom naj bi bil podai odgovor na vprašanje, ki se bo v bodoče pogosteje postavljalo in je prav, da se nanj tudi odgovarja. Remontj 1. Poklukar Janez 2. Tonejc Jože 3. Vogelnik Andrej 4. Kopač Tomaž 5. Lebar Roman 6. Gašperin Janez 7. Renko Branko KRVODAJALCEV v../ *. i.... 59 CLAMOV KOLEKTIVA JE ZE ODDALO KRI 34 ČLANOV PA BO TO STORILO 10. DECE- | LIBRA. Humani akciji, prostovoljni oddaji krvi se je v Elanu odzvalo kar lepo število delavcev. Za to plemenito in nesebično dejanje, življensko pomoč ponesrečencem in bolnikom,' vsem najlepša hvala! Prepričani pa smo, da bi z malo tenro ljitejšo pripravo in propagando lahko bilo krvodajalcev še več. Fortuna: 1. Kej&ar Miro 2. Kos Marjan 3. Šipe 1j Albin 4. Pogačar Marija 5. Lavtar Loj zka 6. Pogačnik Draga 7 o Čuden Rozka 8. Jakopič Mihela 9- Jesenšek Vera 10. Peterman Janko 11. Jurič Pavla 12. Vavpotič Marija 13. Novak Alojz <'Xv^\v'A' I Kovinski in sedlarski oddelek s 1. Iskra Karol 2. Štritof Franjo 3. Zor Janez 4. Mencinger Oto 5. Pristavec Alojz Razrez lesa: 1. Knavs Alojz 2. Bojane Minka 3. Srebrnjak Rezka 4. I&1C7S Marija 5. Pavlič Anica 6, Zupan Francka 7. Debeljak Ivan 8. Leskovšek Pavla 9. Bijol Stanko 10. Primc Francka 11. Hrovat Rudolf 12. Lindi č Ivan Pisarne in skladišče surovin: 1. Gašperin Cilka 2. Zupan Anica 3. Škofič Janez 4. Bizjak Milica 5. Brcar Ivanka 6. Pre strl Mimica 7. Prestrl Jožef 8. Kozamernik Stane •■j .<• n Arh Julij 10. Dežman Jože 11. Košir Janez 12. Vavpotič Franc, 13. Uršič Zdravko 14. Arh Silva O I V decembru pa so prijavljeni iz obrata smučarije: 1« Tadič Milena 2. Palavestrič Milena 3. Klinar Slavko 4. Poličar Franci | 5. Justin Franci 6. Mrak Angelca 7. Jurgele Jože 8. Biček Stanko P. Šlibar Avgust 10. Zadravec Anica 11. Ferkolj Ivan 12i Painkiher Matevž 13. Eržen Bcjan 14» Potočnik Francka 15. Debeljak Janez 16. Erjavec Marjana 17. Vogrinc Marija 18. Zavrl Draga 19. Mali Vika 20. Spiclir. Jožica 21. Sudič Anton 22. Kokalj Andrej 23. Trpine Jožica 24. Kraševec Jelka 25. Gašperin Tončka 26. Trle j Rezka 27. Pangerc Silvester 28. Mencinger Jože 29. Finžgar Miha 30. Papler Tine 31. Jerala Vinko 32. Pintar Alojz 33. Polončič Vinko 34. Kolman Janez Še je čas, prijavite se še ostali! ZAHVALA Ob tragični izgubi moža ■ PETRA SICOPCA, se zahvaljujem svojim sodelavoem za denarno pomoč, sindikatu za venec ter vsem za izraženo soža^-lje. Žalujoča žena Anica Skopoo in sorodstvo. 17 n ~ j u r\. r\ oktobra ^Franc Valjavec STANJE DELOVNE SILE ZADNJEGA OKTOBRA V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 598 delavcev, od tega: moških 326 žensk 272 V inštitutu -ja je bilo zaposlenih 20 delavcev, od tega: moških 17 žensk 3 GIBANJE DELOVNE SILE • O V oktobru so se zaposlili: KLINAR Jože - strojni ključavničar, v kovinskem obratu STROJ Janez - delavec v skladišču gotovih izdelkov - začasno' BERLOGAR Alojz — delavec v skladišču gotovih izdelkov -začasno KUKOVEC Zdravko — delavec v skladišču gotovih izdelkov -začasno HROVAT Jana — na delovnem mestu prodajalke v trgovini v Lescah - začasno V oktobru pa so zapustili podjotjo: KRALJ Alojz - delavec* zaposlen na komunalnih delih — umrl LEGAT Ivanka - delavka,na montažnih delih v obratu smuči - po sjjorazumu LAVTAR Srečko — mizar, zaposlen v obratu smuči - po sporazumu BEM Jožefa - delavka, zaposlena v obratu smuči - po sporazumu zaradi upokojitve ' POROKE : “O Poročili so sej. MALI PAVLA, zaposlena v smučariji MAROLT JOŽE, zaposlen v brusilnici POTOČNIK JANEZ, zaposlen v kontroli X^r o izvodn jo Čestitamo in želimo veliko uspehov na novi živijenski poti! ROJSTVA: Rodili so se: PETERNEL MILENI - deček POKLUKAR JANEZU - deček O 18 GASILCI POROČAJO- Alojz Mikic POROČILO O DELU PGD ELAN v letu 1968 Ob koncu vsakoletnega dela po programu, Zd. ga sprejme občni zbor, organiziramo poučno ekskurzijo. To je oglbd kakega lesno-predelovalnega p_o djetja. Namen tega je, da si ogledamo požarnovarnostno naprave drugod in se iz tega lahko kaj naučimo. Zdaj pa k poročilu o ostalem izvršenem delu v preteklem letu. Imeli smo: 5 mokrih vaj v podjetju, 1 mokro vajo na Fortuni, 1 mokro vajo v Hlebcah, 1 mokro vajo v Mošnjah (sektorsko), 1 mola:o vajo v Radovljici (sektorsko) 1 mi. kr o vajo z Begunjskim društvom-nočno, 4 suhe vaje v podjetju, 2 suhi vaji v podjetju - nočni, 1 suho vajo z Begunjskih društvom, Ker smo se plasira.li iz "B" v "A" skupino, smo se udeležili izbirnega teljnovanja v Mojstrani. Z našo tekmo valno. skupino smo v konkurenci zasedli 2. mesti). To je zelo lep rezultat za društvo samo in celotno podj_e tja. Na takih tekmovanjih si pridobimo tudi mnogo znanja. To tekmovanje je bilo posvečeno 6. kongresu Gar-silsko zveze Slovenije, Zaradi tako dobrega uspeha smo pridobili pravico za republiško prvenstvo, kjer pa smo se v prehudi konlorrenci plasirali na še vedno dobro 16. mesto. Za pripra-vo na to tekmovanje, smo imeli osem vaj, eno od teh smo tudi posneli, da bomo lahko celotnemu kolektivu prika zali naše delo na platnu. Imeli smo tudi dve vaji za razne proslave in tri predavanja za novosprejete člane o rokovanju z ročnimi požarnovarriost, nimi napravami za gašenje začetnih požarov. Statistika kaže, da je v naši državi povprečno dnevno do 24 požarov, vsako uro eden. Zato moramo biti vedno0 budni in pripravljeni stopiti uspešno v akcijo. Zato tudi ni nikdar preveč vaj in opozoril, vendar nekateri tega nočejo razumeti. Znano je, da smo pred kratkim izdali 140 anketnih listov za vpis novih članov, od katerih je odgovorilo le 16 anketirancev. Od teh 16 anketirancev smo jih pridobili le pet. Njihove^%.ela do zdaj še ne moremo oceniti. Ocenimo pa lahko zelo negativni odnos večine članov kolektiva do tega vprašanja. Imeli smo tudi dva članska sestanka^ kjer smo se pogovorili o rodnem delu društva* Plan dela smo prekoračili« Naša vsakoletna poročila pošiljamo tudi na občinsko gasilsko zvezo. Izvedli smo tudi naš program v požarn£ varnostnem tednu. Poučili smo vse ojb rate in pisarne o tem, kako se uporabljajo ročni gasilni aparati, pred vsem za gašenje začetnih požarov, Izostal je le smučarski obrat, zaradi i^reobremenjenosti z delom in roki. To se bo nadoknadilo v mesecu novembru, ker moramo program izpel j a, ti do konca. Iz tega mesta moramo pohvaliti nekaj članov našega društva za njihovo požrtvovalno in nesebično delo. Nekaj jih pa te pohvale ne zasluži. Kako naj potem ostali člani kolektiva sodelujejo, ko niti to dolžnost ne opravijo vsi člani društva, V preteklem letu smo v podjetju ime- li tri začetne požare, vsi pa so bi- li takoj zadušeni. Pohvala velja tudi vsem tistim, ko so s tem preprečili večjo škodo in so nam vsem s tem pri_ hranili mnogo sredstev. Kot smo že uvodoma omenili, smo letos organizirali poučni izlet v "Savinjo" v Colju, Na ta izlet smo pova bili tudi predstavnike podjetja, samoupravljanja in množičnih organiza^-cij. Od gasilcev se je izleta udeležilo 19 članov in 6 članic, od povabljenih pa le nekaj; ZK, ZMS, UO, DS. V "Savinji" nas je sprejel tehnični vodja, tov. Bofulin Mirko, ki je bil več let tudi Elanov uslužbenec in nam je obrazložil njihov delovni j postopek in rekonstrukcijo podjetja, j Požarnovarnostne naprave imajo še v slabem stanju, vendar jih dopolnjujejo. Po ogledu smo tov. Bofulina in njihove gasilce povabili v Elan, da nam ogled vrnejo, nato smo se odpeljali v prelepo Logarsko dolino in so pozabavali* V okviru civilne zaščite smo z osta>-limi službami v podjetju izvršili tudi kombinirano vajo na skladišču gotovih izdelkov, kot da je v nevarnosti. Glavno vlogo sta tu odigrali: služba obveščanja in reševalna služba. Ugotovili smo, da je v skopi uri možno zbrati vse zadolžene, čeprav so nekateri precej oddaljeni od pod*-jetja. Tudi to vajo smo posneli na trak in jo horc predvajali vsem članom kolektiva. To naj bi bil le skopi opis našoga dela, da bodo člani kolektiva vodel^ da društvo dela in da je vedno pripravljeno izvršiti svojo dolžnost, preprečiti požare in druge elementar-rne nezgode ali nevarnosti. Še enkrat apeliramo na tiste člano kolektiva, ki še ne znajo uporabljati požarnovarnostnih naprav, da vpra šajo o tem nas, gasilce, kaj radi jim bomo to tudi razložili. Ne bi bi lo prijetno, da ne bi znali odgovarjati na ta vprašanja, ko bo po obrestih in pisarnah to preverjala posebna komisija. Še manj prijetno pa bi bilo to, da ne bi znali stopiti v akcijo takrat, če bi bilo to potreb— n°* V službi ljudstva Na pomoči 20 v. ORjCBRU SO IMELI SVOJ JUBILEJ: SIOJFNE DELOVNE DOBE V "ELAMJ" 1. Pristavec Alojz efc. 22 let 2. Grmovšek Tcnčka 21 let 3. Petrič Anica 19 let 4. Marolt Stanislav 17 let 5. Švab Valentin 17 let 6. Dobravec Ciril 16 let 7. Kocjančič Slavko 16 let 8. Prašiček Štefka 13 let 9. Primc Janez 13 let 10. Vogelnik Marija st. 13 let 11. Langus Ivica 12 let 12. Mencinger Zdenka 12 let 13. Bukovec Avgust 12 let 14. Biček Stanko 12 let 15. Kosel Anton st. 11 let 16. Potočnik Rudolf 11 lot 17. Peterman Franc 10 let 18. Lipnik Jože 10 let 19. Fir Vinko 10 let 20. Koren Marija 9 let 21. Uršič Marija 9 let 22. Arh Erika 8 let to • Dežman Jožo 8 let 24. Gumilar Ibolka 8 let 25. Jurovič Elizabeta O U let ! | 26. Krničar Janez O O. let 27. Mare nit Ana 8 let 28. Poklukar Marica 8 let 29. Žafran Franc 7 let 30. Mohorč Marjan 7 let 31. Potočnik Pavel st. 7 let 32. Jesenko Marjan 6 let 33. Pangerc Ana st. 6 let 34. Bijol Stanislav 5 let 35. Brcar Ivanka 5 let 36. Leskovec Bajko 5 let 37. Vuzem Zvonimir 5 let 38. Primec Daša 5 let . Vsem .jubilantom iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov pri njihovem nadaljnem delu! O upokojena Dne 31. 10. 1968 je prenehalo delovno razmerje članici naše delovne skupnosti tov. BEi/I Jožefi po sporazumu zaradi odhoda v pokoj. Tov. BEM Jožefa se je rodila 18. 3. 1923 v Idrijskem Logu pri Idriji, V našem podjetju je bila zaposlena neprekinjeno od 23. 4. 19*19. Delala je v obratu smuči na raznih priučenih delih, v zadnjih dveh letih pa je opravljala delo čistilke v istem obratu. Ob odhodu v pokoj ji želimo mnogo sreče in zadovoljstva v njenem nadaljnem življenju. i. I I I ! i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i j i i i. i i i i i i i I i i I | i i i ! 21 pridobitev po/kvalifikacij Vlasta Vidic V oktobru smo ponovno zaključili tc_ čaj za pridobitev strokovnega znanja, za delo na lesno—obdelovalnih strojih, takozvane polkvalifikacije. Tega tečaja se je udeležilo 38 dela vcev. Poučevanje je potekalo po že ustaljenem programu, to jo praktično poučevanje na delovnih mestih, za teoretični del pa je bil organiziran seminar, Id je zajemal interno zakonodajo, lastnosti lesa in varnost pri delu. Od 38 delavcev, Id so polagali preizkus znanja pred določeno komisijo, imanovano od upravnega odbora, jih je 36 uspešno opravilo izpit. Rezultat znanja po opisanih ocenah je sledeč: - se odlikuje 12 delavcev - zadovoljuje 24 delavcev - ne zadovoljuje 2 delavca Ocene potrjujejo, da je ta grupa de lavcev pokazala izredno zanimanje in tudi prvič se je zgodilo to, da so posamezni delavci zahtevali ponovitev praktičnega poučevanja pri strojih, zaradi utrditve znanja pre dpisane vsebine. Bešter Marija Erjavec Marjana Jenko Zdenka Spiclin Jožefa Trle j Terezija Palavestrič Milena Gašperin Tončka Petrovčič Ivanka Piškur Rezka Zupan Ivanka Zupan Vojko Vidic Matevž S praktičnim poučevanjem so delavci dobili status priučenega delavca za delo na lesno-obdelovalnih strojih in so Za strokovno usposobitev prejeli potrdila. UMRL JE KRALJ ALOJZ Pokojni Kralj Alojz se je rodil ‘5. 6. 1913 v Begunjah. Bil je član naše delovne skupnosti neprekinjeno od 3. 12. 1959, ko se je zaposlil na takratnem delovnem mestu kurjača. Z rekonstrukcijo kotlovnice in uvedbo visokotlačnih parnih kotlov, na ' katerih se zahteva kvalificirana delovna sila, tega dela ni mogel več upravljati in je bil premeščen h komunalnim delom, kjer je ostal do konca svojega življenja, Umrl je 12, 10, 1968 v 56 letu starosti. Izredno dobro so obvladali izobraže_ valno vsebino in jih je komisija ocenila "se odlikuje", naslednje! 'l I I I i I I Ali poznate člana kolektiva? i PuE -KEV KRIŽANKE TL PREJŠNJE ŠTEVIL-1 KEV I I ' j VODORAVNO: | 1. ŠANTUNG, 8. ALLIR, 13. PRAVDAR, 14. KIRKA, 15. ASSAI, 16. MT, 18. ; BERN, 19. LEAR, 20. PIR, 21. OBET, 22. IND, 23. BRCANJE, 25. HE, 26. 1 CES, 27. JOE, 20. Dl, 30. KOSTANJ, I 32. ms, 33. AERO, 35. ATA, 36. ARAL, 37. HLAP, 38. NR, 39. OMIKA, ! 40, AII.SE, 42. IP3IL0N, 44. CAPRI, j 45. JOLAND. I • • ! ; . :. | Prejeli smo 19 rešitev, od tegaj 4 pravilne 15 nepravilnih I I 1 NAGRADE: i | I. PRESTRL Jožef 30 Ndin J II. ZAVCIČ Ing. Janez 20 Ndin 1 III. BIZJAK Milica 10 Ndin ! I O gibljivi del OD IZPLAČANO ZA MESEC OKTOBER 1968 SMUČ ARIJA 130 a/o SLO - TELOVADNO ORODJE 114 ^ KOVINSKI OBRAT 150 ^ SEDLARSKI OBRAT 109 i OBRAT PLASTIKE 129 io SKUPNO LESNI 129 c/o SKUPNO PODJETJE 130 i Važič: So se zbali, kaj? Na pomoč so poklicali žandarje. Marica je pred vratarjem! Trdiči Saj so jih že odpeljali 142 parov lesenih. Pa jih je spet manj na zalogi v skladišču. ZAHVALA Ob prerani izgubi svojega očeta LEBAR ALOJZA se zahvaljujem vsem tistim članom kolektiva, ki so sočustvovali z mano in mi izrekli sožalje. Posebna zahvala pa naj velja sindikatu za podarjeno cvetje in vsem tistim, ki so ga spremili ns njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Lado Lebar 23 IZOBRAŽEVANJE Vlasta Vidic SEMINAR ZA SAMOUPRAVNE ORGi\NE Družbeno ekonomski samoupravni sistem zahteva od samoupravnih organov večje dolžnosti - v našem primeru gre za bistvene spremembe miselnosti in vživetje v nove proizvodne od nose. Osnovne pravice in dolžnosti upravljanja v kolektivih določuje Ustava in zadolžuje delovne ljudi: Da upravljajo delovno organizacijo neposredno ali po organih, ki jih sami izvolijo, da organizirajo proizvodnjo, da skrbijo za razvoj podjetja, določajo načrte, programe, da odločajo o rabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi, da razporejajo dohodek, da zagotavljajo materialne osnove svojega dela, da odločajo o medsebojnih delovnih odnosih, da izboljšujejo delovne p£ goje. Da bi te pravice in dolžnosti ter obseg dela članov samoupravnih orga nov bil bolj jasen, smo organizira- li seminar za člane delavskega samoupravljanja, poleg teh so bili na seminar tudi vabljeni predstavniki družbeno-političnili organizacij Sindikat, Mladina, ZKS4 Delavsko samoupravljanje ni odvisno lo od delitve dela, razvitosti podjetja, temveč tudi od zavzetosti d^ lovnih ljudi, v veliki meri pa je odvisno od stopnje razgledanosti in I zrelosti kolektiva ter pripadnosti podjetij. Seminar je bil Jrganizi- j ran v štirih popoldnevih in je obsegal štiri teme, za katero smo sma ; trali za osnovne pri pravilnem ra— I zumevanju in odločanju na šojah in zasedanjih. Vsebina je bila sledeča: - medsebojni odnosi l - preseja zaključnega računa v delov ni organizaciji ! - organizacija dela samoupravljanja. - gospodarstvo naše občine 4 . . • \ ! Če ugotavljamo' udeležbo po zavzeto-l sti posameznih članov pa ne moremo biti preveč zadovoljni. Udeležba I pri vseh štirih predavanjih jo bila le 45 17 članov se je opravi- I čilo, 38 % pa je bilo takih članov, j ki se jim ni'zdelo vredno opravioi-I ti. Od 52 vabljenih se kar l£ čl£>* nov samoupravnih organov in predstavnikov družbeno-političnih orga- nizacij ni udeležilo niti enega pre' davanja. 24 KINO RADOVIČA BUFALO BILL JUNAK ITTTUEGA ZAPADA -francosko—italjanski barvni vestern 15. 11. 1968 ob 20 uri 16. 11. 1968 ob 20 uri 17. 11. 1968 ob 18 uri DAMA IZ BEIRUTA - francosko španski barvni film 14. 11. 1968 ob 20 uri 16. 11. 1968 ob 18 uri 17. 11. 1968 ob 16 in 20 uri VZEMI JO, MOJA JE - ameriški barvni zabavni film 17. 11. 1968 ob 14 uri ČRNI MENIH — zapadno nemški kriminalni CS film 19. 11. 1968 ob 20 uri 20. 11. 1968 ob 18 in 20 uri OPERACIJA STRELA - ameriški barvni pustolovski CS film 21. 11. 1968 ob 20 uri 23. 11. 1968 ob 20 uri 24. 11. 1968 ob 14 in 18 uri EL D0RADC - ameriški barvni vestern film 22. 11. 1968 ob 20 uri 23. 11. 1968 ob 18 uri 24. 11. 1968 ob 16 in 20 uri MAŠČEVALEC Z MEČEM - angleški barvni CS film 26. 11= 1968 ob 20 ur.i 27. 11. 1968 ob 18 in 20 uri 29. 11. 1968 ob 18 uri O | TAJNI AGENT FLINT - ameriški barvni j I kriminalni film j 28. 11. 1968 ob 20 uri 29. 11. 1968 ob 16 uri [ 30. 11. 1968 ob 20 uri 1. 12. 1968 ob 18 uri NUNA - francoski barvni CS film 29. 11. 19^8 ob 20 uri | 30. 11. 1968 ob 18 uri 1. 12. 1968 ob 16 in 20 uri | SINOVI VELIKE MEDVEDKE - nemški barvni pustolovski CS film | 29. 11. 1958 ob 14 uri J 30. 11. 1968 ob 16 uri I 28. 11. 1968 ob 1C uri OROŽNIK IZ SAINT TR0PEZA - francoski | barvni zabavni film 1. 12. 1968 ob 14 tiri j IN PRIDE DAN MAŠČEVANJA - francoski ' film 3. 12. 1968 ob 20 uri i 4. 12. 1968 ob 18 in 20 \iri I POROČNIK ROBIN CRUS0E - ameriški barvni film I 5. 12. 1968 ob 20 uri ! 7. 12. 1963 ob IG uri i 8. 12. 1968 ob 16 in 20 uri i FANTASTIČNO POTOVANJE - ameriški bar-| vni CS film 6. 12. 1968 ob 20 uri 7. 12. 19o8 ob 20 uri 8. 12. 1968 ob 18 uri 1'OLGE LADJE - jugoslovanski barvni film 8. 12. 1968 ob 14 uri | 0THELL0 - angleški barvni film I 10. 12. 1968 ob 20 uri 13. 12. 1963 ob 20 uri SAMO DVAKRAT ŽIVIMO - angleški barvni kriminalni film 11. 12. 1968 ob 18 in 20 uri 14. 12.. 1968 ob 18 uri 15. 12. 1968 ob 14 in 18 uri 25