Leffo VII«. šlev. 116« Celje, toreK 20. okiofora 1925. Foštnina plaiana v gotouini. Naročninai Zq Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Poiamezn«: številka fl Uin. Ixlrafa Redakoija in upravaa Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ccniku. Em. Lilek: Francoska kolonijalna posest ogrožena. (Konec.) Tudi Francija je v vojni / Voliko Bi-itanijo od 1. 1793.—1815. izgubila vse svoje naselbine na to državo, ali ta jj je že 1. 1815. vrnila velik del. In kaj je bila posi'edica tega? Da od tistega rasa ni prišlo do vojne med njima, pač pa so bile zaveznice proti Rusiji v kri.mski (1854—1856) in proti Nemei- ji v zadnji vojni (1914—1918). Angle- ska je celo pred kratkim Franciji do- volila, da si je blizu Kalkute, glavnoga mesta. Predn.je Indije, osnoval'a svojo kolonijo Ghandarnagar. Ali ne bi nio- gla Francija urediti' svoje razniere prema Nemčiji po primeru Velike Brilanije prema njej 1. 1815.? Ali ne hi mogla posnemati tudi Bismarckovo politiko prema njej po Letu 1871.'? Ta je podpiral njeno izvenevropsko pol'i- tiko, njeno osvajanje kolonij s toga razloga, da ne bi zniirom mislila na iz- gubljeno Alzacijo in Lotaringiijo. In tako je bilo Franciji mogoče osnovati od 1. 1874.—1914. od I. 1.874.—-1914. svoje agronmo ko- loni.jalno gospodstvo v obsegu okoli 10 miilj. knr in 20.40 milj. stanovnikov. Največ je osvojila v Afri'ki, iro- testirati Almazov. Takoj bo tema, do lnojega zemljišča pa je skoraj deset vrst.« »Neumnost . . . Pojdiva.« Najprej sta se Almazova odpelja- l'a v zastavljalnico. Očividno je bil ce- nilec že tako davno vajen vsakodnev- nih prizorov človeških nesreč, da ga sploh niso ganili. Tako metodieno in dolgo je ogled oval prinesone stvari, da se je Veročka že pričela razburjati. Zlasti jo je razjezifo, da je preiskal briljantni prstan s kislino in, ga cenil, ko ga je bil stehtal, na tri rublje. »Saj to je pravi briljant«, se je razburjala, »vefja tridesetsedem rub- ljev in še to med brati.« Cenilec je z ntrujenirn obrazom ravnodušno zaprl oči. »To nam je ^'seeno, gosap. Kam- nov sploh ne jemljemo,« je rekel, de- vaje na tehtnico sledeci predmet, »ce- nimo saino kovine.« Zato pa je bila starinska in za- pognjena zapestnica popohioma ne- pričakovano za Vero cenjena zeio vi- soko. Skupaj se je vendar nabralo okoli dvajset in dveh rubljev. Te vsote je bilo več nego dovolj. Ko sta se Almazova pripoljala k vrtnarju, se je befa petrograjska noč ze razlila po nebu in zraku kakor sin je mleko. Vrtnar, Geh, majhen starček v zlatih naočnikih, je bil pravkar sedel s svojo druzino k vecerji. Bil je zelo presenečen in nejevoljen zaradi poz- nga prihoda odjemalcev in njune cud- ne prošnje. Nemara je sumU kakno mistifikaeijo in na Verine silne proš- nje je odgovoril zelo suho: >üprostite, toda ponoci ne inorem pošilja.tii delavecv v lako daljavo. Ako želite jutri zjutraj. tedaj setn vam ij,a razpolago.« Tedaj je ostafo samo euo sredstvo: povedati vrtnarju vso zgodbo z ne- srečnim madežem. Veročka jo to sto- rila. Vrtnar je paslušal spočetka neza- upljivo. Ko pa je prišla Vera do tega, kako se ji je rodila misel posaditi grm, je postal mož bolj pozoren in se je parkrat socutino nasmehnil. »No pa naj bo«, je pritrdif, ko je Vera nehala pripovedovati. »Povejte, kakšno grmovje naj vam posadimo.« Od vrst, ki jih je imel vrtnar, ni nobena ustrezala; hote — nehote se je i)ilo treba, zediniti za bezgov grm. Zaman je Almazov pregovarjal /eno, da naj gre domov. Odpravila se je skupaj z možem na niosto. Ves čas, dokler so sadili grmovje, se je nervoz- no sukala ookofi delavcev in jim bila v napotje. Sele tedaj se je dala odvesti domort-, ko se je prepričala, da ruse okoli grmovja nimalo ni razločiti od tra.vc, ki je pokrivala korenine debelca. Drugega dne Vera ni mogla str- peti doma in šfa je na ulico možu na- sproti. Žc oddaleč, samo po živahni in nekoliko poskakajočl hoji. moževi je spoznala, da se je historija z grmov- jem iztekla ugodno . . . Tn res. Alma- zov je bil sicer ves pra-sen in se je ko- maj držal na nogah od utrnjenosti in glada., toda obraz mu je sijal od zma- goslavja. ->Dobro! Tmenitno!« je za.kh'cal že na deset korakov v odgovor na vzne- mirjeni izraz ženinega obraza. »Po- inisli1, prijahala sva z njim k tistemu grmovju. In kako ga je gledal in gle- dal\ celo list je odtrgal in ga požvečil. -vKaksno drevo je to?« me vpraša. »Ne vein, Vaša Prevzvišenost«, mu odgovo- rim. »Ni-li nemara breza?« pravi. ¦>Nemara je breza., Vaša Prevzviše- nost«, mu odvrnem. Tedaj se je obrnil k meni in celo roko mi je ponudil. »Oprostite, poročnik«, pravi, »morda sem zacel stareti, da sem pozabil na to grmicje.« »Imeniten clovek je, ta-le prose- Slran 2 »NOVA DOBA« Si>iv 116 vdarjajoč, da naše celokupno obrambno delo ni na višku. ker še daleko ne obsega vsega naroda in ker mu manjka še vedno one konsolidirane enotnosti, kakor bi bila potrebna našemu na- rodnemu položaju. Pohvalno omenja odlično delo učiteljstva za JM, potrebna pa bi bila tudi pomoč duhovščine ter akademske mladine, ki pa stoji apa- tično ob strani. Vedno še imamo štiri obrambna društva, najvažnejša je Družba sv. Cirila in Metoda, s kojo dela JM v najlepši zvezi ter je pri- Čakovati, da pride v prihodnjosti do onega zbližanja, ki bo narodu v korist Na predlog predsednikov je bila zbora odposlana udanostna brzoiavka Nj, Vel. kralju Aleksandru 1. ter brzo- javna resolucija zunanjemu ministru g. dr. Ninčiču radi položaja naših za- sužnjenih bratov na Koroškem in v Primorju. Tajniško in blagajniško poročiio je podal glavni tajnik g. Mahkota iz- crpno v vseh detajlih. Slika našega življenja na Koroškem na eni strani, kjer gospodari »nemSka pravica«, ni nič Iepša kot slika našega življenja pod vlado fašizma. Za naš jezik ni mesta ne v uradu, ne v 5oli, naših Ijudij ni nikjer v javnih službah, dasi živi pod Italijo 600 000 Jugoslovanov kompaktno in na Koroškem 100 000 Slovencev. Teh naših zasužnjenih bra- tov ne moremo pozabiti nikdar, saj smo izgubili žnjimi naše srce (Koro- tan) in naSa pljuča (Primorje). Iz taj- nikovega poročila navajamo dalje, da deluje danes 71 podružnic in da ka- žejo vsakoletni dohodki Matice, da je naš narod darežljiv, da pojmuje v svobodi svojo dolžnost napram bra- tom, ki ječe v suženjstvu. lmenom vodstva GMD so pozdra- vili nato zbor g. nadučitelj Jamšek, delegat Prosvetne zveze iz Maribora ter zastopnik Orjuns. Sledili. so pismeni predlogi po- družnic Maribor, Vrhnika, Škofja Loka, Moravče, Domžale, Murska Sobota. Volitve so se izvršile z vsklikom ter so na predlog dosedanjega vodstva prinesle le male izpremembe. Poleg glavnega odbora, ki je po večini v Ljubliani, kjer je sedež naše Matice in pisarna, so vzeti tudi zastopniki izvseh važnejših mest. Za Celje je bil izvoljen v pokrajinski odbor predsednik celjske podružnice g. Rafko Salmič. Po zborovanju se je vršil skupen obed v Narodnem domu, ki je bil od Ptujčanov lepo in skrbno aranžiran. Politika. p Delo v skupščini. Za sobotno SGJo Narodne skupščine, ki se je po velikih počitnicah sestala k delu, je bilo zelo malo zanimanja v javnosti in pri politikih. Seja je bila le for- malnega značaja in v dvorani se je nahajalo le kakih deset davidovičevcev, 30 do 40 radičcvcev in okrog 50 ra- dikalov. Seja je bila zclo kratka in je potekla popolnoma mirno. Sejo je ot- voril drugi podpredsednik dr. Nikola Subotič ob 5.10 popoldne. Po odo- brenju zapisnika zadnje seje je bil prečitan ukaz o imenovanju novih državnih podtajnikov. Proti koncu či- tanja jc stopil v dvorano ministrski predsednik Pašič in je sedel na svoj navadni ministrski sedež. Poslanci vladne večine so ga živahno pozdra- vili s klici »Živio«. Po prečitanju došlih spisov je prcdlagal predsednik naj se na dnevni red prihodnje seje stavi poročilo posebnega prdskoval- nega odbora v zadevi dr. Lukiniča. Zbornica je ta predlog sprejela, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja je v pondeljek. p Za narodno koncentracijo v Sloveniji. V soboto večer je bila v Beogradu skupna seja poslanskega kluba in glavnega odbora Samostojne demokratske stranke. Med drugimi je bilo sprejeto poročilo dr. Pivka o nje- govem zavzemanju za revizijo carin- skih tarif v prid kmetovalcem. Skle- njeno je bilo, da je treba nadaljevati akcijo za dosego olajšav v krizi, v katcri se nahaja naše kmctijstvo. Na seji seji sq načeli tudi vprašanje sta- lišča dr. Žerjava in dr. Pivka z ozi- rom na govorice, da nameravata vstopiti v radikalno stranko. Dr. Žerjav in dr. Pivko sta pooblastila predsed- stvo stranke, da demantira govorice o njunem izstopu iz poslanskega kluba SDS. Oba poslanca sta izjavila, da je treba tudi pod vlado RR nadaljevati v Sloveniji dosedanjo politiko kon- centracije narodnih elementov in da morata brez ozira na trenutno sestavo vlade za to svrho sodelovati z vserni, ki tako hočejo. p Zadnji dan v Locarnu. Za- ključna seja varnostne konference se je pričela minoli petek ob 6.30 zvečer in je trajala 1 uro. Ob pol 8. uri je bilo slišati iz dvorane sodne palace živahno ploskanje, kar je pomenilo srečen zaključek. Številr.o obČinstvo, med njimi nekaj novinarjev, se je zbralo pred palačo. Na mnogih mestih so spuščali rakete. Po končani seji so se prikazali na balkonu Briand, Luther, Stressernann, Chamberlain in drugi člani konference. Publika jih je živahno pozdravljala. Zastopnik Belgije jekončno pokazal publiki parafirane dokumente raznovrstnih pogodb. Vse mesto je bilo dolgo v noč razsvetljeno- Pogodbe so bile ob 7. uri zvečer podpisane. Nern- ška delegacija je v soboto popoldne odpotovala s posebnim vlakom v do- movino. — Teksti dogovorov v Locarnu morajo biti objavljeni v vseh državah, ki so se udeležile konference, prihodnji torek, a 1. decembra morajo biti v imenu vlad v Londonu podpisani. V to svrho bo predan Chamberlainu en izvod po- godb, ki bo veljal kot edini avtentični tekst in bo po ratifikaciji potom vlad predložen Zvezi narodov. p Stresemann — pacifist. Nem- ški zunanji minister Stresemann je imel na zaključni seji v Locarnu go- vor, v katerem je deial med drugim : »Odkritosrčno in z veseljem pozdrav- ljamo velik razvoj evropske mirovne misli, ki je dobil v Locarnu svoje iz- hodišče. Zlasti pozdravljamo v za- i ključnem zapisniku izraženo prepri- j čanje, da sporazum v Locarnu ustvari veliko olajšanje v medsebojnih odnosih narodov, in da se bodo sedaj lažje j rešila številna politična in gospodarska vprašanja, ki še čakajo rešitve. Pre- vzeli smo odgovornost za parafiranje pogodb, zakaj uverjeni smo, da je to edini način, da se zasigura mirno so- ] žitje narodov in držav, ki ni za noben del sveta take? važno kakor za Evropo, matico velike kulture, Evropo, katere narodi so morali r.oiiko trpeti v letih, ki so zdaj za nami. Kakorkoli so naši sklepi zelo važni, vendar dobijo giobok pomen za življenje narodov šele, ko Locarno ne bo konec, ampak začetek dobe, v kateri bodo narodi živeli v znamenju popclnega medsebojnegaza- upanja.« p Nemčija vstopi v Društvo na- rodov. Po podpisu locarnskega do- govora bo morala Nemčija zaprositi v Ženevi za vstop v Drušrvo narodov. Šele z vstopom v Društvo narodov stopi v veljavo varnostni pakt. O tern vprašanju so že razpravljali v diplomat- ski h krogih v Locarnu. NemSki no- vinarji pravijo, da bo Nemčija mogla zaprositi za vstop v Društvo narodov šele po ratifikaciji varnostnega pakta v nemškem zboru. Napovedujejo, da bo nemški državni zbor ratificiral var- nostni pakt tekom meseca novembra, tako da bo Nemčija mogla vložiti prošnjo za vstop v Društvo narodov v začetku decembra, ker se Svet Društva narodov sestane 7. decembra. p Francozi za lužiške Srbe. V Parizu so ustanovili »DruŠtvo prija- teljev lužiških Srbov« pod predsedst- vom poslanca Martina. To druStvo je poslalo »Društvu narodov« spomenico, ki povdarja, da je dobüa Prusija Iu- žiško pokrajino Sele leta 1815, ko se je cesar Franc I. kot češki kralj od- rekel suverenosti nad gornjo in dolnjo Lužico. Pruski kralj je bil s sveto alijanco obvezan, voditi usodo lužiških Srbov v liberalnem smislu, toda on iega ni storil. Spomenica zahteva, da Nemčija ob vstopu v Društvo narodov odda zagotovilo, da izpolni nalog du- najskega kongresa. p Akcija protl Angleški. »Daily Telegraph« objav'Ija vest, da se je pred nekaj dnevi vršil sestanek komuni- stičnih zastopnikov Rusije, Turčije in Kitajske. Na tern sestanku je bilo sklenjeno, da se ojači akcija proti An- gliji. Turki imajo nalogo, da prvi iz- vedejo napad na Anglijo. V ta namen se že vrši koncentracija novih turških čet ob meji Iraka. Te čete so dobro opremljene in pripravljene za boj. Stare dolznike in zarnudnike opo- zarjamo, da jim moramo s 1. no- vembrom 1.1. poMljanje lista ustavlti, Če naročnine dotlej ne bi poravnali. — Zajedno Javljamo vsem in vsa- komur, da od 1. novembra naprej ne moremo več pošJljati lista zastonj, pa bilo iz kakegako'd naslova all dogovora. — Dolžniki in sploh vsi naročniki, ki naročnine slučajno še sor, in tako pameten. Kar žal mi je, da sem ga prevaril. Eden najbofjših ¦ naših profesorjev. Znanje naravnost eudovi.to. In kaksna hitrost in točnost v oceni. terena — cudovito!« No, Veri je bilo malo tega, kar je povedal. Priganjala ga je še in še, da ,ji pove v podrobnostih ves pogovor s profesorjem. Zanimala se je za naj- manjše detajle: kakšen jc bil izraz pro- fesorjevega obraza, s kakšnim tonom je gOYoril o svoji; starosti, kaj je obeu- 1il pri tem Kotja sam . . . In šla sta domov tako, kakor da razen, njiju ni nikogar na ulici: drža- la sta so za roke in se neprastano sme- jala. Pasanti so se nerazumljivo ustav- Ijali., da bi si s© enkrat ogledali ta cud- ni parček . . . Še nikoli ni Nikolaju Je^ragovicu vecerja tako dišala kakor ta dan. Ko mu je prinesla Vera po večerji v kabi- net čašo čaja, sta se mož in žena isto- časno zasmejala in poglcdala drug drugega, »čemu so ti smejiš?« je vprašala Vera. »Comu pa ti?« >Ne, ti povej prvi, jaz potem.< »Tako, neumnosti. Spomnil sem se na zgodbo.z bezgom. In ti?« »Jaz tudi neumnosti in tudi za- radi bezga. Hotela sem povedati, da m.i bo bezeg o.dslej vedno najljubše drevo. a _^_____ Kakršuo pohištvo, tak zakon. Neki aiiglo.ski zdravnik pise v me- dicimski reviji o odvisn-osti med opre- nio stanovanja in zakonskimi razme- raini. ün trdi, da pri posetili bolnikov takoj spozna, kakšno je njihovo rod- binsko živsjenje. Ge gre za zakon, v katerem vlada ljubezen in sloga, se po- zna to tudi na staniovanju, odnosno opremi. Isto vel ja tudi za nesrecne zakone. Zdravnik pravi, da je zelo za- .nimwo oj)azovati stanovanje bolnikov s psiholoskega vidika. V tem pogledu je ugotovil zelo za- .nlmive podrobnosti. o zvezi med stano- vanjem rn rodbinskim življenjem. Že- tie, ki sovraziijo krasno pohiStvo in ki sploh nie drze mnogo na lopo stanova- nje, so tudi napram možem zelo osor- ne in neprijazne. Sliko zakona brez ijubezni opazite takoj — pravi ta zdravnik — cim stopile v tako stano- vanje. Pohištvo je slabo in brez okra- skov. Stoli so v sobi samo za to, da se na njih sedi, miize samo zato, da stoje na iijiili sklede in druga posoda. Zasto- ri ne krase, nego samo pokrivajo okna. Preproge so temne, često zaprašene in umazane tako, da clovek z veseljem liodi ])o nji.li tudi v bi'atnih eevljih. Vsa o])iTiim je dolgočasna, brez zmisla za veselje iin umetnost. Žena, ki gospodi- nji v takem stanovanju. smatra sobe za ječe. Vse drugace pa je tarn, kjer je stanovanje dobro in okusno opremije- no. V takem stanovanju bi težko našli nesrečne zakonce. Zlasti od zone je mnogo odvLsno, kako je stanovanje opremljeno. Ni treba pretiranega bo- gastva, vendar bi pa zakonci ne smeli pozabiti, da je denar, izdan za lepo .poliistvo, zelo dobro in varno nalozon. Ne daje sicer obresti v obliki gotovine, zato pa skrbi za zakonsko srečo in po- 'gosto pfeprečuje domače prepire. V le- po, okusno opremljoneni stanovanju si mož in žena od dnevnega dela lahko odpočijeta, v takem stanovanju lahko sprejemala posete iin imata pri tern vedno občutek, .da vidijo tudi drugi. k»ko okusno sta si urcxlila doniaro ognjišče. Nasprotno sta pa zakonca z redkimi izjernajni slabe volje, nervoz- na in razdražena, če ju shičajno kdo obišče, ]3a vklj zanemarjeno vn ne- okusno opremljo.no stanovanje. Izgo- vor, da je pomanjkanje denarja, v tem ¦slucaju ne drži. Za pohkštvo se lahko prihrani. pri drugih, pogosto eisto ne- potrebnili izdatkih. niso posSaü naprej, prejmejo te dni posebej vpLsemskihzavojih položnico, na kateri bo vpisana vsota, ki jo imajo plačati, in doba, za katero bo s tem poravnana naročnina. — Vsem, ki naročnine ne bi poravnali pravi Čas, ustavimo list z novembrorn, a T'di.en tega bodemo izterjavaiž na primeren načln dolg brez ozira na osebo. Uprava. Celjska Monika, c REDNI SESTANEK ČLAN0V SDS se vršii vsako soboto zvečer v klu- bovi sobi Gel*jskega doma. Začetek ob osmih zvecer. c Sestaoek okoliške organizaelje SDS bo v četrtek 22. t. m. v Soko!- skem domu. c f Ravnateij Fran Voglar. V soboto tik pred poldnevom je umrl v Mariboru v bolnici ravnatelj tamoš- njesa državnega ženskega učiteljišča g. Fran ^Vogiar. Rajnik je bil rojen v občini Čermlenšek pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah 5. oktobra 1877 in je torej dosegel starost dobrih 48 let. Nit življenja mu je prekiniia kap na možganih. Rajnik je nekoč !epo vrsto let služboval na slovenski gimnaziji v Celju in se je udejstvoval že tu v javnem življenju, zlasti pa pri Ceij- skem pevskem društvu. V Mariboru pa je stopil zelo v ospredje in je bil ob prevratu tajnik narodnega sveta in na to celo delegat demokratske stran- ke v začasnem narodnem predstav- ništvu. LJdejstvoval se je pri razno- vrstnih narodnih, kulturnih ;n socijal- nih ustanovah in podjetjih. Ravnatelj Voglar je bil mož tihega, vztrajnega dela. Za njim je zazijala vrzel, ki |o bo težko izpolniti. Med nami bo rnožu ohranjen časten spomin. Pokopan je bil v pondeliek na Pobrežju ob veli- kanski udeležbi vseh slojev naroda in raznih korporacij in društev. c Osebna vest. 0. profesor A. Jošt s celjske gimnazije, ki se je bil dal pred nekaj leti upokojiti, je sedaj reaktiviran za službovanje na gimna- ziji v Tuzli. c Iz carinarnice. Vodja celjske carinarnice g. Jernej Kladnik je pre- meščen v Zagreb kot glavni revizor in zapusti Celje te dni. Na niegovo mesto pride g. I. Tomšič iz Zagreba. G. Kladnik si je tekom dveh let svo- jega službovanja v Ceiju pridobil radi umerjenega in pravilnega nastopanja vsestranske simpatije. c Celjsko pevsko druStvo ima redne pevske vaje v pondeljek za so- pran in alt, v sredo za tenor in bas in v petek pa skupne vaje za meäan zbor. Pričetek pevskih vaj je vsako- krat ob osmih zvečer. Novi pevci in pevke se še sprejemajo. c Vsem trgoveem špeceristom. Od gremija tigoveev smo prejeli: »Po opozorilu tukajšne finančne kontrole, da nekateri trgovci, posebno engro- sisti ne smatrajo za potrebno, blago, katero podleži trošarini, opremiti z vidnirn znakom o plačani trošarini in da morajo ta vidni znak prenesti tudi na ono blago, katerega razpečavajo detailistom, opozarja gremij trgovcev v Celju vse trgovce žpeceriste, da si naj pri srezki finančni upravi preskr- bijo potrdila o plačani troSarini. Četu- di n. pr. je engrosist trošarino na do- tiČnem blagu plačal in da isto name- rava razposlati drugim detailistom, mora fakturo k vsaki posüjki pustiti "od tukajšne srezke uprave finančne kontrole overiti ali izposlovati si po* sebno potrdilo o plačani troäarini. Vsak tak prestopek se kar najstrožje kaznuje. Toliko prizadetim v vednost in ravnanje.« c Darovi in naklonila. Narodna Čitalnica v Celju se zahvaljuie Celjski posojilnici za naklonjenih 500 Din iz zneska, določenega v dobrodelne na- mene v spomin pok. gosp. dr. Josipa Serneca. — Sokolska župa v Celju se zahvaljuje Celjski posojilnici za na- klonjenih 500 Din. c Zahvala za darovane knjige. Narodni Čitalnici v Celju je poklonil zopet nekaj knjig gosp. Karol Perc, restavrater v Narodriem "domu, za kar mu bodi izrečena iskrena zahvala. c ObČeslovensko obrtno društvo v Celju bo imelo redno sejo v sredo dne 21. oktobra ob 8. uri zvečer v društveni pisarni v Razlagovi ulici, h kateri vabi vse Clane gospodarskega sveta. c Smrtna kosa. V Libojah je umrl v starosti 75 let bivši vodja ke- s'Vv. 116. »NOVA D 0 B A * Stran 3 ramične tvornice Edvard baron Grutt- schreiber. Kot pristen Nemec se je priučil slovenskega jezika in Savinjsko dolino je vzljubil kot drugo svojo do- movino. Njegove telesne ostanke so k večnemu počitku položili na tukajš- njem mestnern pokopališču. c Smrt usmiljenke. V javni bol- nici je umrla po kratkem, težkem trpljenju usmiljenka bolnice s. Verena Vertačnik v starosti 37 let. Delovala je mnogo let z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo na tem zavodu ter je podlegla jetiki. Naj v miru počiva! c Pevsko društvo »OSjka« je priredilo v soboto 17. t. m. svoj dru- žabni večer v hotelu Balkan. Društvo, čigar člani so po večini naši ljudje iz solnČne Goriške, že nekaj let ni rno- glo imeti rednih pevskih vaj in je se- daj pod spretnim in marljivim vod- stvom svojega pevovodje strokovnega učitelja g. Gerlanca zopet oživelo. To dejstvo moramo s stališča kulturnega dela toplo pozdravljati. Članstvu, ki z veliko požrtvovalnostjo redno poseča pevske vaje, vse priznanje. — Pevski zbor je zapel več umetnih in narodnih pesmi in je Žel za svoje lepo in ubra- no petje obilo pohvale. S tempera- men topi je zapel »Na Adriju« in s pravim primorskim navdušenjem »Ja- dransko morje«. Posebno so ugajale »Žabe«, ki so jih ponavljali. — Ob obilni udeležbi je vladalo ves večer prijetno in neprisiljeno razpoloženje. Zelimo, naj bi priredila »Oljka« še več takih večerov, ki so nam že vnaprej dobrodošli. c Rajhenburški ropar v Celju. Pred dobrimi štirinaist dnevi srno po- ročali, da so štirje roparji v Senovem pri Rajhenburgu napadli rudniškega inženirja Franca Forgesa in rudniškega uradnika Jerneja Peterco, ter jima od- vzeli 350.000 Din, ki so bili namenje- ni za izplačilo delavcev. Eden teh ro~ parjev je sedaj priSel pravici v roke. Policija v Varaždinu je v neki zlo- glasni hiši prijela Fabjana Gršiča, ka- terega je bil že pri napadu spoznal g. Peterca. Ker se je Geršič upiral so ga močno uklenili in prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. c Popravljamo. V zadnji številki je hotel Skrat tako, da ima Velika Britanija 230.000 kubičnih metrov ozemlja. Sarno po sebi se razurne, da je mera kvadratna. Mestno gledališče. Petek 23. ob 20. uri: »Strahovi.« Premijera. »Strahovi.« V petek, dne 23. t. m. se uprizori na našem odru vdo- mači zasedbi H. lbsenova družinska drama v treh dejanjih »Strahovi.« Opozarjamo že danes občinstvo na to znamenito delo, ki je s svojo globoko dramatično silo, odkrito realistiko in psihološko analitiko postalo vzor in izvor moderne svetovne dramske lite- rature. Henrik Ibsen je s svojimi »Stra- kovi« prvi posegel v družinsko živ- ljenje naših modernih zakonov, odkril z brezobzirno roko vso gnilobo in hi- navščino modernega zakonskega živ- Ijenja in pokazal posledice: očetovi grehi se maščujejo na nedolžnem otroku. — O drami objavimo v pri- hodnji številki daljšo razpravo. »Stra- hovi« se uprizore v prevodu in režiji g. Mr. Fedora Gradišnika, ki kreira obenem vlogo Osvalda Alvinga. Ostale vloge so sledeče zasedene : gospa Al- vingova — ga. Gradišnikova, pastor Manders — g. Bele, Regina — ga. Vorbach-Sadarjeva, mizar Engstrand — g. Pfeifer. Z Ibsenovimi »Strahovi« pride na celjski oder svetovno delo, ki ga mora poznati vsak inteligent; vsled tega smo prepričani, da bo gle- dališče do zadnjega kotička polno, s čemer bo naše občinstvo dokumenti- ralo svojo notranjo potrebo po čisti, veliki in pravi umetnosti. V Celju so se doslej z velikim uspehom uprizorile sledeče Ibsenove drame : »Heda Gabler«, »Gospa z rnorja« in »Romersholm«! Uprava je poskrbela za »Strahove« po- polnoma novo odersko opremo. Vstop- nice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Jaz moram tudi poslati upravi lista nekaj naslovov sosedov inznancev,da jim posIje»Novo Dobo« na ogled. V Sirom dom&vine. š Afera nadškofa Šariča. Po po- ročilu iz Beograda je bila v zunanjem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili minister dr. Ninčič, pomočnik Jovan Markovič in prvi delčgat dr. Janjič. Konferenca je razpravljala slučaj sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Zdi se, da bo vlada zahtevala od rimske stolice, da odstavi Šariča z njegovega položaja, ker vlada ni pri volji trpeti še nadalje njegovo protidržavno de- lovanje. š Občinski ushižbenci vSJoveniJl. Na ponovne pczive v časnikih se je dosedaj prijavilo iz cele Slovenije ko- maj 46 občinskih uslužbencev. Po naši sodbi pa je oseb okoli 200. — Kie so ostali? Vam je li tako ma!o za Vašo strokovno organizacijo? Zganite se in prijavite takoj svoj pristop k organi- zaciji občinskih uslužbencev v Slove- niji, da bo mogoče še letos sklicati ustanovni občni zbor ! Prijave sprejema »Zveza nameščencev sutonomnih rnest Slovenije« sedaj v Mariboru. š SpopoHnltev izpraznjenih mest pri Glavni kontroli. 'Gosp. predsednik Glavne kontrole je obvestil g. firtan- čnega delegata, da Glavna kontrola nujno želi, da bi se za mesta, razpi- sana v Službenih Novinah od 5. okt. t. 1. br. 227, v večjem številu pote- govali tudi Slovenci. ProSnje bi se sprejemale tudi še do konca t. nr, če- ravno je konkurzni termin že s 15. t. m. potekei. Brez dvoma bi bilo v vse- stranskem interesu, ko bi poziv gosp. predsednika Rašel čim večji odmev zlasti pri naSem pravniškem naraščaju, ki bi imel pri Glavni kontroli hvaležno in z različnimi ugodncstmi (neodvis- nost, posebne doklade, nagrade) zve- zano toriSče za svoje udejstvovanje. Gg. reflektantje, ki žele nadaljnjih po- jasnil, naj se obrnejo na finančnega delegata. s ZAPOSLENJE INOZEMSKIH DELAVGEV. Osrednja inšpekcija dela je dobilrt potom oddelka za zaščito de- lavstva ocl miinistrstva za socijalno po- litiko naredbo, s katcro se vsi sklepi, R katerimi so bile prošnje za dodetttev odnosno za podaljšanje zaposlenja inozemskih delavcev zavmjene, pre- klkuijejo kolikor se lioojo delavcev, ki so bili. pri nas zaposleni še prodrio je stopil v vetjavo zakon o zaščiti delav- cev, to je do 14. juni-fa 1922. Za vse ta- ke delavce bo inspekcija dela obvestila poslodavce, da predložijo nove pros- njt;. Za druge, glede katerih dovolje- nja nivso podaljšana, se je držati skle- pov ministrstva za socijahi« politiko in je treba kontrolirati, da delavci. pro- ti tem sklepom ne bodo zaposleni. S poslodavci, ki1 bi jih zaposlili, je posto- pati v smislu § 123., toe. 1.0. zakona o zasciti delavcev, prepuščajoč pristoj- niiu policijskim obta.stvom, da sklepa- jo in odlocajo možnosti še nadaJjnega biivanja dotiicnih delavcev v nasi dr- zayi. Š TOPLI DNEVI NA JADRANU. Zadnji cas je nastopifo v Priimorju iz- vedno toplo vreme; kopalisča so znova oživela. Prorokujejo, da bodo lepi je- senski dnevi še dolgo trajali. š 0GR0MNI PARNIKI V ŠIBE- NIŠKT LUKI. V šiboniško luko sta te dni priplula dva ogromna tovorna parnika, da nakreata bavksit za Ame- viko, En parnik bo nkrcal 9000 ton, drugi pa 11.000 ton lnvksiita. KFjub svoji ogromnosti sta parnika v šibeni- ški luki z lahkoto pristala. š V ŠIBENIKU NI P.LAČ. Du- liovščima v šibeniški skofiji že tri me- socc ni prejela drugegii nego osnovno plačo. Nahaja se v najtežjetn položaju. Škofijski ordinarijat se je brzojavno obrnil na. ministra za vere, da pospeši izplacilo doklad. š ZASEBNA AKADEMIJA ZA UPODABLJAJOCX) UMETNOST V SPLITU. Kipar Marin Studin in sli- kar Peter Bibic sta v Splitu osnovaTa zasebno akademijo za upodabljajoco umetnost, ki je že zacela z delom. Pro- fesor A. Ivačic predava na akademiji kulturno zgodovino. š Uzance za trgovino s senom in slamo. Pri Zbornici za trgovino, obrt in industriio v Liubljani se bo vršila v četrtek/ dne 22. oktobra t. 1. ob 10. uri anketa za določitev trgov- skih običajev za trgovino s senom in slamo. $ Diplomsko-ieženlrski izpit je položil na gospodarsko- šumarski fa- kulteti v Zagrebu g. Josip Teržan iz Petrovč. š Zborovanje profesorjev v Ma- riboru. V nedeljo se je vršilo v Mari- boru zborovanie v Ijubljanskem odseku Jugoslov. profesorskega društva vč!a- njenih profesorjev. Obravnavali so svoje stanovske zadeve. S Stoletnik. V dalmatinski Podgori živi Šimun Kurtič, rojen 15. oktobra 1825. Mož je proslavil 15. t. m. svoio stoletnico, čil, zdrav in svež še za delo. Vse svoje življenje se je izogibal kvar- Ijive pijače in jedi. š Narodni poslanec okraden v vlaku. Trgovcu in poslancu Iliji M. iz Beograda so na vožnji iz Beograda v Zagreb tatovi ukradli listnico z 800 Din gotovine in menico za 300.000 Din na ime Milana Topoloviča. š Zastrupljenja v soli. V prvi c razred I. državne humanistične gim- na?.ije v Ljubljani je prinesel od ooma neki učenec fiksat pastiie, sredstvo, ki se rabi pri razčiščenju fotografiČnih slik. Učenec je delil svojim tovarišem pastiie kot »sladkorčke«. Nekaterim jih je dal po 4 do 5, drugim po 1 do 2. Šedem učencev je zaužilo večje število teh pastil. Kmalu Jim je postalo slabo in so začeli tožiti o velikih bolečinah v želodcu. Odpravili so jih z rešilnim vozom v javno bolnico. Tarn so jim izprali želodec, da so mogli že čez par ur zapustiti zdravi bolnico. Š PUTIFARKA IN JOŽEF. V va- si Martinci pri Mostarju se je odigrala te dni' nenavadna Tjubavna drama. Se- ljak Miljutin Karanov je v prepiru streljal na svojo sosedo lepo vdovo Gi- no Drakulič ter jo laliko ranil. Ko so ga prijeli orožnikii, je izja,vil, da ga je lepa Gina zasledovala s svojimi ljubav- nirni ponudbami, lioteč ga prisiliti,'da piirne ž njo razmerje. On pa, da je moralen človek in da jo prestrašii je v znak protesta xtreljal preko njene glave, pri cemur jo je nehote ranil. Rabi jätn i Jožef je moral v zapor, za- peljiva Putifarka pa v bolnico. š REGULIRANJE PRAZNIKOV V BOSNI. Zaradi treh ver je iniel" do- slej v Bosni vsak teden po tri prazni- ke (petGk za muisliiinane, soboto za žide in nedeljo za kristjane). Ker je to dej- stvo dajalo povod za necedno konkn- renco med trgovci, so oblastva določi- la, da velja odslej za tedenski. praznik samo nedelja. , š STRAŠNA ZAKONSKA TRA- GE DLJ A. Veliko sonzaeijo je vzbudila tra.gedija, ki se je dogodifa v Popovem polju. Ranka Bjelanovic se je zaljubila v mladega Čedo Martilovica. Toda, ker niso njeni rodi.telji živeli v medsebojni Ijubezni, je Rankin oče nasprotoval heerini Ijubezni s Čedom ter jo je pri- silil, da se je poročila z Djordjem Pe- tric'em, ki je bil od njo 20 let MarejAi. Ranka je z možein živela samo neko- liko dni, pobegnila je od njega ter od- šla k svojomu prvemn Ijnbiimcu. Ko je Petric za to izvodel*, je neke noci vdrl v stanovanje Martilovica ter ga ustre- li.l z revolverjem. Ranka pa mu je iz- vila iz rok revolver, ustrelila najprvo njega, potem pa še sebe. RADIO-BALSAMICA IN ODLOK ANGLEŠKIH OBLASTI O TEM LE- KU PROTI REVMATIZMU. Na osno- vi mišfjenja prLstojnih oblasti je bil iz- dan patent v imenu angleškega kralja Juri ja V. s pozdravom iznajditelju dr. Ivanu Rahlejevu. V tem ])atentn je ta lek pohvaljen kot posebno koristen za lecenje revmatizma ter je zato odobre- na prodaja v vsej Angleški. Tem po- vod om so dane vse zakonske pravice v korist iznajditelja dr. Rahlejeva in v tem odl'oku je izreeno naznaceno, da so bodo vsi poskusi ponarejanja in po- draženja tega leka strogo kaznovali. Posebno je važno to, da to zdravilo iz- deluje sam iznajdiiteij dr. Rahlcjev in to v svojem laboratoriju, ki se nahaja v Beogradu v Kosovski ulici št. 43. Istotako sprejema laboratorij vse na- rotjbe na ta lek ter jili brzo in totino pošifja samo na dani naslov. Uspeh, ki se je dosedaj dosegcl v zdravljenju s tem lekom, je zelo velik, ker so se inn.ogi revmatični bolniki v naši do- movini izleciili s tem zdravilom po upo- rabi dveh do treh steklenic. Razen te- ga (o zdravilo ni samo patentirano v naši državi, ampak tudi v 29 tu jih dr- žavah. v katerih se iistotako prodaja. g STABILIZAGIJA DINARJA IN VLADA. Finančni minister je na zadnji seji ministrskega sveta ]Dodal svoj valutni naert v zvezi1 s stabilizaci- jo dinarja. Med drugim je omenil tudi resolucijo plenuma Narodiiie banke z dno 27. avgiusta o stabiliizaciji, katera popolnoma odobrava politiko stabili- zaeije kot edino koristno za narodno gospodarstvo ter zahteva, da se nada- fjuje. Vlada je soglašala s finančnim ministrom, cegar politika temelji na obdržanju öim daljse stabiilizacije, s tem,'da se med tem časom izvrše pri- lirave za končno valutno reformo, za katero po mišljenju finančnega mini- stra sedaj. še ni Gas. g VES SVET JE ZADOLŽEN. Po neniski statistiki znaäajo dolgovi vsega sveta več nego 3050 milijard di- narjev. od katerih pride na Evropo J-H.f) milijard v zlatu", na Ameriko 13.0, Azijo 17.3, Afriko 6.7 in Avstra- Tijo 11.2 milijard. v zlatu. Izmed za- padnih držav je najbolj zaclolžena Franco^ka; njen dolg znaša narnreč 32.8 milijard v zlatu. g Naša nova trgovska pomorska zastava. Po naredbi pomorske direk- cije v Splitu morajo trgovski brodi odslej nositi novo pomorsko zastavo, na kateri se ima na belem polju modro- belo-rdeče troboinice pristaviti znak dveh navskrižnih sider v modri barvi. g Nazadovanje živlnoreje v Jugo- slavfji. Živinoreja je pričela v zadnjem času močno naz;adovati. Pred vojno je Srbija sama izvažala 150.000 komadov žive živine, dočim je danes vsa Jugo- slavija izvozi le 86.188 komadov. V preteklem letu smo celo uvozili za 150 milijonov dinarjev masti. Dinar v Curihu Sobota 17. okt. Pond. 19. okt 9*225 9'20 Devize v Zagrebu Sobota 17. oktobra. Dunaj 794 Milan 2*27 London 272625 New-York 56'5 Pariz 255 Praga l'671/8 Curih 10'87 Berlin — Pondeljek 19. oktobra: Dunaj 7*896- 7996 Milan 22474—227*14 London 27214—27414 New-York 56*04—56'64 Pariz 25077—254-07 Praga 16623—16823 Curih 10-8325—10*9125 Berlin 1336—1346 Amsterdam 2255—2275 Brüssel 257—261 (>Avala<.) V soboto se je vršil samo svo- boden promet. Listnicct. G. France Š., Celje. Vaše misli so naše misli, pa če jih izrazimo se stepemo s polovico Celja. G. Ivan H., MarJbor: Hvala za naslove. Drugo urejeno. Razgled po svetu. v TOLMAČI. Na velikih medna- rodnili konferencah igrajo tolmači ja- ko važno vlogo. 'Moderni. tolmač ni uraclnik nižje vrßte, ampak je jako vi- soka oseba, ker mora imeti vpogled v vse di.pTomatske tajnosti, da lahko toč- no in pravilno tolmacl. Nekateri tol- niači so danos že svetovno znani, n. pr. Pavel Mantoux, ki je obenem ravnatelj politiicnega oddelka tajništva Društva narodov. Spretnega tolmaca se je iz- kazal na mirovni konferenci v Parizu, kjer je bil tomač pri posvotovanjih vsemogočne četvorice Wifeona, Lloyda George'-a, Glemenceau-a in Orlanda. Njeyov naslednik v francoskem vna- njem mimisfrstvu je danes Gamer- lynck, ki vedno spremlja Brianda na vseh njegovili potiili. Izvrstni tolmači so Švicarji, n. pr. dr. Parodi, tolmač pri DruAtvu narodov, pot cm profesor Privat in privatni docent dr. Weller- mann. Med angleskimi tofmaci slovi najbolj kapetan Rusoll, ki iÄvrstno go- vori in piSe angleško, francosko in nemško. Vse tri je,zike obvlada tudi neniski tolmač dr. Schmidt. Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 116. Pupilai»novai»en in javnokorisfen denarni zavod celjskega mesfa Mestna hranilnica celjska Ustanovljeim lettt 1864. — Pod trajnim državnlm nadzorstvom. V lastni palaoi ppi l*olodhuror»xa. Vsl hranUuičnl posit se Iz vršnlefo naltcnlanlne je, tiliro in tot* no. Ugodno obrestovanje. Pojamlla In nasvefl brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nod Jaz«, reče maharadža, jih pa imam okrog sto.« r VELIKANSKO UMETNO JE- ZERO. Modern a tehnika triumfira. Iz Amerike prihajajo poročila o velepo- tezrnem načrtu zgraditve velikanskega umetnega jezera v Schonctadyju, dr- žava Newyork. Umetno jezero se zgra- di v goratih krajih države Alabane ob l'okL Tollapoosa in bo držalo 530 mifi- jonov galon vode, to je trikrat več kot riajveeja rezervoarja Ash oka n. in Ken- sico, ki preskrhujeta Newyork z vodo. Jezero se bo irnenovalo Cherokee Bluffs, Lmelo bo 700 milj obrežja tor bo pokrivalo 40.000 akrov zemlje. Vo- da jezera bo proiizvajala elektriko v in- duslrijalne namene. General Electric: (]o., v Schenectady. izdela tri genera- tor je, ki jih bodo goniTe tri vodne tur- bine, vsaka s 45.000 konjskimii svlarni. To bodo drugi najvecji generaitorji v Ameriki pol eg strojev s 70.000 konjski- ini silami, ki jih je postavila General El'ectrio Co. v Niagara Falls. New- york. Velikansko podjetje bo dovršeno ieta 1926. Čeulje iz debele kravine, dobro okovane Din 160*—. iz črne ali rjave teletine Din 155"—,izfinegaboksa Din 185'—, črni čevlji za deco Din 31'—, damski polučevlji iz teletine Din 140-—, izboksaDin175'~, iz ševro Din 205"— pro- daja veletrgovina n.StBrmechi, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupoyat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Po predlogu Pavline Detiček, vdove no- tarja v Celiu, se vrši dne 5. nwweiti- bra 8925 ob pol 9. u«*i dop, v Celju, Vodnikova ul. St. 10 prosMljna sedna proriaja v zapuščino pokojnega notarja Jurija Detičeka spadajočih premičnin in sicer pohištva, pisarniške oprave, kakor: pisalne mize, ornar, pisalnega stroja in železne blagajne. Stvari se lahko ogle- dajo isti dan od 8. do 9. ure zjutraj. Kupnino za prodane stvari je plačati takoj Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 15. okt. 1925. zopet ordinira. HwAfnnii lZ USEh Hidnifcog Hi Ki IlllI douaolja in dosfav- 5 i viiivg |ja na dom FR. JOSt, CELJE, ÄleKsandrova ul. 4. Plačiio tudi na obroke. Iščem za takojšnji nastop jMniip ftižuteriste hi je izvežban tudi v dra^uljah. Placa Din 15*— na uro. STALNO NAMEŠČENJE. Ponudbe na MARTIN BART0Š, tvornica zlatnine, Subotica, Bogovičeva ulica štev. 20. „INÜRÄ" D. CeHini & Cromp. CeBj®» naznonja, da je ofvoril iastno odVEtnišho piserno v CKKRNIEM GRADU v tilši g. Fr. Veršnfka, prei F; scher. +-> ¦si o la v. O ¦*- o. O CL •^. o C3 Delaj, nabiraj In hranil Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in krcditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6°/o» VeČje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po_20 Dln_se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. n> w v> < Čas je denar! Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 33 Cene konkurenčne! Izšla Je Blasnlkova HELIKÜ pR&TlKÜ za na^dno leto 1226, ki ima 365 dni »VELIKA PRAT1KA« je najstarejši slovenski kme- tijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obSima izdaja se odlikuje po bogati vse- binii zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. Blasniba naslednihih tisfcarna in litogpafiöni zavod MUELüANil, BREG STEV. IZ. ¦ Ljubljana, Komenskega ul. 28. Naznanilo i Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvor I podfužnice» voje frpvl^e s pohištvom v Celju, palaüa PrsE hru StedionlCB, Krekov trg. Imam vedno v zalogi vsakovrstne moderne spalnice iz trdega in niehkega lesa, jedilnice, kuhinjske oprave in ____________ razno drugo pohištvo. — Prvovrstna nBHBB!HSBiBBH2iBiaDaBsasanBQ3Bi3iaaniniai]BHBin izdelava. — Cene brcz konkurence. Cenjenemu občinstvu se vljuduo priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem M. Andlovic, Celje, Krefeov trg. Kleparsivo, vodovodsie fwsla- lactje in naprava strelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja P8tra cesta - CELJE 5p?2jstr,a Vsa dela zgoraj omcnjcnih jfroH HaHor tadl popraVtla postmba točna. Cenc zmerac. Solidna izVrüitev. 401 100-59 Denar si prihranite le tedaj, ako kupite novo došlo angleiko in česSko blago za damske obleke, kostume, pliše in velourje za plašče, kakor razne druge toaletne novosti v manufakturnl in modnl trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Izbira velika! Kralja Petra cesta 5 Cene nizkel Inserirajte v „NOVI DOBI"! Tiska in izdaja Zwezna tiskarna. - Odgovomi so: za izdajatelja Paval Zabukoiek j za tiskarno Milan Četina , za redakcijo Uinko V. Gaberc. - Vsi v Celju.