LETO XLI ŠT. 28
Ptuj, 21. julija 1988
CENA 500 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
UVODNIK
Dokument štiridesetietnega
razvoja
Tednik, časopis vašega okolja. Takšno reklamo poslušamo zadnje čase na radiu Ptuj. Ali ta trditev
drži? Če prelistamo nekaj čez štiriindvajset tisoč strani Našega dela. Ptujskega tednika in Tednika, bomo
tej trditvi pritrdili. Štirideset let nam prinaša vesti iz ptujske, ormoške in slovenskohistriške občine, nas se-
znanja z dogodki, življenjem, z rojstvom in smrtjo, z uspehi in neuspehi, gnevom in radostjo, z delom in
modrostjo voditeljev ljudstva in dela, s proslavami, športnimi in kulturnimi prireditvami, z naravo in eko-
logijo, z vzponi in padci v našem razvoju.
Marsikatera institucija, delovna organizacija, društvo bi s poglobljenim branjem starih Tednikov lahko
sestavila kroniko svojih ključnih prelomnic in uspehov. Obenem je to dokument, kako se je politični, go-
spodarski in sploh družbeni razvoj odražal pri nas, kako je potekala kolektivizacija, pa obvezni odkup, pa
gradnja zadružnih domov, kdo so bili udarniki dela in kdo sovražniki nove ureditve, kako so iskali kolo-
radske hrošče, kako smo ustanavljali domove igre in dela. pa delavske univerze. Časopis prikazuje razvoj
samoupravljanja, vse razvojne organizacijske oblike gospodarstva in družbenih dejavnosti, gradnjo veli-
kih tovarn in podjetij, združevanje in razdruževanje gospodarstva, zdravstva, upravnih organov. Veliko je
napisanega o tem, kaj so delale oziroma kaj bi morale delati družbenopolitične organizacije, kako živijo
društva in kakšne uspehe dosegajo ter s kakšnimi problemi se ubadajo gasilci, strelci, športniki, pevci,
godbeniki in drugi ljubitelji.
Ob prebiranju starih časopisov se spomniš ali spoznaš,kdaj je v tem ali onem kraju zasvetila električna
luč, kdaj so delavci vj)odjetjih prvič dobili toplo malico, kdaj .so odprli (in zaprli) zdravstveno postajo reci-
mo v Stopercah ali Zetalah, kdaj je avtobus prvič pripeljal v to ali ono krajevno skupnost.
V zadnjem desetletju smo veliko pisali o podružbijanju, o delegatskem sistemu, samoupravnih interes-
nih skupnostih, ustanovljenih skoraj za vsako stvar, tozdiranju in šolski reformi. Reformirali ali preobli-
kovali smo pravzaprav precej stvari, nekatere prej. preden so bile izoblikovane po stari rejormi. Pravza-
prav smo bili zelo delavni, saj smo ob normalnem delovnem procesu morali prebrati kar zajetne svežnje
papirja in namučiti sedala na preštevilnih sestankih, kajti o nekaterih vprašanjih je bilo potrebno razpra-
vljati v delovni organizaciji (in to v vseh družbenopolitičnih organizacijah, pa po komisijah in svetih), kra-
jevni skupnosti (zopet v vseh D PO in tako dalje), pa na nivoju občine, pa v medobčinskih svetih in v ne
vem koliko svetih in komisijah na republiki in zvezi: skratka — dela prek glave.
Tednik je seveda vsemu temu sledil, tudi zato, da je kakšnemu bolj zaspanemu udeležencu posvetovanj
zaupal sprejeta stališča: da pa se kdo ne bi naveličal takšnega branja, je poskrbel tudi za konkretne pro-
bleme delovnih organizacij, vasi in posameznikov, pa za tegobe z vremenskimi ujmami, pa za humor, Luj-
zeka, horoskop, križanko in male oglase. Za tisto >ta pravo< življenje.
Na.ša ustanoviteljica je občinska konferenca SZDL Ptuj, in kot se v Socialistični zvezi rešujejo vsa vpra-
šanja našega življenja in dela, tako je tudi Tednik namenjen vsem našim uspehom in tegobam, mišljenju
in videnju stvari. Mislim, da ga, dragi bralci, tako tudi sprejmete, saj ste naročeni nanj skoraj v vsaki dru-
gi družini v ptujski občini in nekaj manj v Ormožu in Slovenski Bistrici. Več kot trideset odstotkov vseh
prispevkov za Tednik napišejo sodelavci, ki niso zaposleni v našem zavodu, zato jih gre velika zahvala za
priljubljenost časopisa, saj sta s tem možna najširša pokritost terena in poročanje o dogajanjih v posa-
meznem kraju.
Ve.seli smo vsakega pisma naših bralcev, njihovih kritičnih pripomb in predlogov za boljši časopis, kajti
zavedamo se, da še zdaleč nismo popolni.
Ob štiridesetletnici Tednika se zahvaljujem za sodelovanje vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem, usta-
novitelju občinski konferenci SZDL Ptuj, vsem družbenopolitičnim organizacijam, skupščinam občin in
izvršnim svetom Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice, vsem poslovnim partnerjem in štiridesetletnemu
partnerju ČGP Večeru — Tiskarni Maribor, ki nam je priskočila na pomoč tudi pri tej jubilejni številki.
Franc Lačen
Fotografije: M. Ozmec
»Okrajni odbor OF se zaveda, da je s tem prevzel odgovorno nalogo, kajti naš tisk mora
biti pravo ogledalo življenja in dela v okraju, kakor tudi mora biti povezan z življenjem
izven naših okrajnih meja. Da bo vsebina našega lista resnični odraz naše dejavnosti, po-
tem moramo sodelovati prav vsi. Vsi, ki si želimo priboriti srečnejše življenje — sociali-
stično družbo — bomo sodelavci tega lista.«
(Uvodni sestavek okrajnega odbora OF Ptuj v prvi številki lista Naše delo 15. julija
1948)
2 - NAŠIH 40 LET
21. julij 1988 - TEDNIK
Kako je nastajalo »naše delo«
Julija 1948 je izšla prva števil-
ka glasila okrajnega odbora OF
Ptuj, ki so mu dali naslov Naše
delo. To je bil čas začetka enega
najtežjih obdobij naše povojne
zgodovine. Za nevihtne oblake,
ki so se zbirali na vzhodu, so ta-
krat vedeli le člani ožjega vod-
stva KPJ in vlade FLRJ. V skla-
du s tem so spodbujali nekatere
oblike organiziranosti, politične
aktivnosti in sploh dejavnosti
med ljudmi — z jasnim ciljem,
da bi vzdržali in ohranili enot-
nost tudi takrat, ko se bo nad na-
mi razdivjala nevihta.
Vsa dotedanja aktivnost pri
obnovi opustošene domovine in
pri začetkih izvajanja prve petlet-
ke se je opirala na močno Sovjet-
sko zvezo in na sodelovanje z dr-
žavami, ki so bile pod njenim
vplivom. Prevladovala je ocena,
da zahodne države vodijo do Ju-
goslavije sovražno politiko. Pri
reakcionarjih na zahodu so dobi-
li zatočišče pripadniki premaga-
nih fašističnih sil. Prav ti so iz
emigracije pošiljali k nam oboro-
žene skupine, ki so tudi na na-
šem območju ropale, morile in
med ljudmi sejale nemir in ne-
zaupanje v sposobnost ljudske
oblasti.
Boj proti temu je bilo treba na-
daljevati in uničiti zadnje ostan-
ke tolp. To je ob pomoči ljudstva
organom državne varnosti in
pregona tudi uspelo. V Ptuju je
2. julija 1948 zasedalo okrožno
sodišče Maribor in po celodne-
vni javni razpravi proti zloglasni
zločinski tolpi, ki jo je vodil Fer-
dinand Slana, izreklo najstrožje
kazni, tudi dve obsodbi na smrt z
ustrelitvijo. Na prehodu 1948/49
je bila uničena še skupina v Ge-
rečji vasi. Toda ob vsem tem se
je bilo treba spopasti z novo silo,
novo peto kolono, ki je bila orga-
nizirana in spodbujevana od ti-
ste strani, od katere smo do tedaj
pričakovali le pomoč.
Ce smo hoteli vse to vzdržati,
se je bilo treba kar najbolj obrni-
ti tudi neposredno na ljudstvo.
Pri tem je imel pomembno vlogo
tisk. Čeprav so vsi trije takratni
slovenski dnevniki močno pove-
čali naklado, je kljub temu osta-
jala vrzel, zlasti na podeželju in
med revnejšimi sloji družbe. To
naj bi zapolnili lokalni listi ali
glasila okrajnih odborov OF.
V Ptuju je ta ideja dobivala
vse stvarnejše oblike v pripravah
na V. kongres KPJ. Proglas o
sklicu kongresa je bil objavljen
25. maja 1948 in ena od nalog iz
programa predkongresne aktiv-
nosti v Ptuju je bila tudi začeti
izdajanje glasila okrajnega odbo-
ra O F.
Na seji okrajnega komiteja
KPS Ptuj 2. 6. 1948. so ugotavlja-
li potrebo po boljšem delu agita-
cije in propagande v okraju.
Sklenili so, da naj Vlado Dernač,
predsednik komisije za agitacijo
in propagando ali skrajšano
»agitprop«, ki je bil sočasno tudi
poverjenik za prosveto na OLO
Ptuj, odslej dela stalno na komi-
teju, na okraju pa naj ga zame-
njuje Drago Zupančič. Prav tako
so sklenili, da je treba v juniju
pripraviti vse potrebno »za izda-
jo našega lokalnega lista«. Za
urednika okrajnega lista so pred-
lagali Draga Zupančiča.
Začeti z izdajo časnika, čeprav
le okrajnega, takrat ni bilo tako
enostavno, saj ni bilo niti enega
človeka, ki bi bil imel izkušnje
na tem področju. Zaradi tega je
večina dela ležala na nameščen-
cih poverjeništva za prosveto na
OLO in na vodilnih političnih
delavcih v OF in KPS.
V Ptuju je že pred 1. svetovno
vojno izhajal precej razširjeni
Štajerc, sicer v slovenščini, ven-
dar s skrajno germanizatorskimi
težnjami, zato ga je podeželje
odklanjalo. V času med obema
vojnama je bilo več poskusov iz-
dajanja časnikov v Ptuju, vendar
nobeden ni ostal pri življenju več
kot tri leta.
Predvojni komunisti so v svoji
ciklostilni tehniki izdajali pred-
vsem letake; enako med NOB
Tehnika »Lacko«, ki je poleg te-
ga razmnoževala tudi druga gla-
sila. Kljub temu je iz tega obdob-
ja zraslo nekaj uglednih sloven-
skih novinarjev in publicistov:
Ivan Potrč, S/Iitja Vošnjak, Ivan
Bratko in drugi, ki so bili na dru-
gih pomembnih dolžnostih. Ta-
ko v Ptuju praktično nismo imeli
nikogar, ki bi imel vsaj malo iz-
kušenj z novinarskim delom.
Toda sklep komiteja je bil, da
naj sekretariat okrajnega odbora
OF začne izdajati lokalni list;
povrh tega naj bo začetek izhaja-
nja namenjen tudi počastitvi zgo-
dovinskega dogodka — V. kon-
gresa KPJ, zato je bilo treba to
nalogo tudi brezpogojno izpolni-
ti. Sekretariat OO OF je upošte-
val predlog komiteja: Draga Zu-
pančiča je imenoval za urednika
okrajnega glasila in po temeljitih
razpravah sklenili, da se bo ime-
novalo »Naše delo«.
Poleg Draga Zupančiča, izku-
šenega prosvetnega in kulturne-
ga delavca, je pri programski
zasnovi in vsebini prve številke
največ sodelovala Mija Štefe,
prosvetna delavka, referentka za
ljudsko prosveto na OLO, ki je
bila tudi sekretarka celice KP na
poverjeništvu za prosveto OLO
Ptuj. Od OF pa je pri pripravi so-
delovala Lojzka Stropnik, ki je v
okrajnem komiteju odgovarjala
za delo OF in AFŽ, vodila pa je
tudi upravo za gradnjo zadruž-
nih domov.
Celica KP na poverjeništvu za
prosveto je imela tudi vlogo neke
vrste »cenzorja« nad vsebino pr-
vih številk »Našega dela«. Tako
beremo v zapisniku z dne
12/7-1948, ko so na sestanku ce-
lice sodelovali Mija Štefe, Drago
Zupančič, Ljubo Koler, Polde
Dežman, Zora Hedžet in Silva
Perner, da bo lokalni list izšel v
soboto, 17. julija, ter da ga je tre-
ba še isti dan razpečati. V začet-
ku bo izhajal 14-dnevno, pozneje
tedensko. Cena posamezne šte-
vilke bo 2 din. Povedano je bilo,
da se bo imenoval »Naše delo«
in kdo vse je napisal prispevke.
Tov. Zupančič je prebral posa-
mezne sestavke, člani pa so v
razpravi ocenjevali, kaj je treba
črtati, kaj dodati, kaj sploh ni za
objavo in podobno. Pri tem je
imela glavno in odločujočo bese-
do sekretarka Mija Štefe. Ostali
so večinoma poslušali in pritrje-
vali — seveda sekretarki.
Lojzka Stropnikova se tistega
časa spominja takole:
»Res je, da se je >Naše delo<
pripravljalo kol glasilo okrajnega
odbora OF. Toda .sekretariat 00
OF je bil v bistvu le transmisija
OK KPS. zato je izvajal listo, kar
je bilo sklenjeno na komiteju. Vo-
dilni s poverjeništva za prosveto pa
so bili tudi člani sekretariata 00
OF
Med vsemi je bil takrat najbolj
pismen Drago Zupančič, zato so
mu tudi zaupali uredništvo. Za po-
litično linijo pa je skrbela Mija
Šteje, ki med sodelavci ni bila po-
sebno priljubljena, vsaj med neka-
terimi ne. Njen mož je bil namreč
šef Udbe v Ptuju in zlasti oh reso-
luciji informhiroja si je močno pri-
zadevala, da bi bila možu tudi do-
ber pomočnik in poročevalec.Iz te-
ga izhaja njena nepriljubljenost in
pridevek: Mija-zmija.
Pri pripravi gradiva za prvo šte-
vilko Našega dela je sodelovalo
več ljudi v okraju, ne le tisti, ki so
z začetnicami podpisani pod posa-
meznimi prispevki. Med drugimi je
tudi Jože Stropnik aktivno delal
pri pripravi programa predkongre-
sne aktivnosti in vsebine prvih šte-
vilk okrajnega glasila. Nepodpi-
san uvodnik v prvi številki je v
imenu okrajnega odbora OF napi-
sal Drago Zupančič. . ..« se spo-
minja Lojzka Stropnikova.
Tako je po vseh težavah v so-
boto, 17. julija 1948, izšla prva
številka Našega dela na formatu
34 X 24 cm. 2e prvo številko, ki
je bila še brez fotografij, je natis-
nila Mariborska tiskarna, ki to
storitev ptujskemu časniku do-
bro opravlja že polnih 40 let!
Prvi »kolporterji« Našega de-
la so bili člani okrajnega politi-
čnega aktiva, ki so uporabljali
vsa možna prevozna sredstva —
od navadnega kolesa do kamio-
na in v nekaj primerih tudi oseb-
nega avtomobila. Naklada je bila
2000 izvodov na štirih straneh.
Vse izvode je bilo treba razdeliti
med zainteresirane ljudi in nosil-
ce funkcij v 87 KLO in 2 MLO
(mestna LO Ptuj in Ormož) ter
70 kmetijskih zadrug, kolikor jih
je takrat obstajalo v okraju.
Iz zapisnikov posameznih se-
stavkov članov celic KP je moč
razbrati tudi prve odmeve in oce-
ne. Tako so na sestanku v pro-
svetnem odseku 19/7-1948 med
drugim zapisali:
»Okrajni časopis ne sme ostati
v sedanjem okviru. Vanj je treba
predvsem vnašati dopise iz terena,
ne pa povzemati iz centralnih ča-
sopisov. Organizirati moramo
mrežo prostovoljnih dopisnikov. V
naslednji številki je treba pisati o
naslednjih stvareh: Teden zadruž-
nih domov, V. kongres KPJ, zati-
ranje koloradskega hrošča, poči-
tniška kolonija, razlaga vezanih
cen, otvoritev zadružnega doma v
Rogoznici kot prvega v okraju, de-
lovne brigade. Tov. Zupančič bo
določil skupaj s tov. Lojzko Strop-
nik dopisne ekipe, ki bodo poroča-
le o gradnji zadružnih domov. Vsi
članki morajo biti gotovi do 24. ju-
lija.«
Tudi celica Notranjega odseka
je, 20. julija ugotavljala, da je
»izšel časopis OO OF in da je tre-
ba za istega prispevati članke s te-
rena«. Nekaterim članom so že
konkretno naložili, da pišejo.
OLO — tajništvo Ptuj je
22/7-1948 poslalo vsem KLO-
jem dopis z naslednjo vsebino:
»Obveščamo vas, da je s 17. ju-
lijem začel izhajati v merilu OLO
Ptuj tedenski časopis »Naše delo«,
ki ga izdaja okrajni odbor OF
Ptuj. Pozivamo vse KLO, da se na
časopis naroče iz razloga, ker se
bodo v njem objavljali vsi problemi
našega okraja. Pošiljajte tudi do-
pise na uredništvo (OO OF Ptuj), v
katerih nakažite vaše lokalne pro-
bleme, uspehe in napake v izvaja-
nju nalog.« (OLO Tajništvo,
Škatla 4, ZAP)
Na OLO-Poverjeništvo za pro-
sveto so 23/7-1948 v poročilu o
opravljenem delu zapisali med
drugim:
»Odsek ima glavno dolžnost v
ureditvi in redakciji lokalnega ča-
sopisa OO O F »Naše delo«. Vse
delo za izid prvih dveh številk ča-
sopisa Sla izvršila prvenstveno Mi-
ja Štefe in Drago Zupančič. Izšla
je prva številka 17. 7., druga izide
29. 7. — po možnosti druga števil-
ka na šestih straneh.« (dejansko je
izšla na štirih: op. av.)
V planu za avgust pa je bilo
zapisano:
»Organizacija dopisniške mreže
po krajih okraja. Ureditev organi-
zacije časopisne uprave, izboljša-
nje razpečevanja časopisa in nabi-
ralne akcije za redne naročnike.
Izid 3. in 4. številke z boljšo kvali-
teto.«
Oba ta dokumenta je še podpi-
sal Drago Zupančič kot pomo-
čnik in namestnik poverjenika za
prosveto. Toda ničesar več od te-
ga ni mogel uresničiti.
Od 24. do 27. julija so bili za j
Ptujčahe vznemirljivi dnevi. ^
Dnevno   so   izginjali   nekaterjj
ugledni ljudje in nosilci javnih
funkcij. O aretacijah so ljudje sa-
mo šepetali. Med aretiranimi so
bili Rjavšek, Hasl, Skaza, Koler,
Berlingerjeva, Praprotnikova in
žal tudi Drago Zupančič. Vsi
omenjeni se niso jasno izrekli
proti resoluciji informhiroja, da-
jali so dvomljive izjave in se tako
pokazali za omahljivce. Na se-
stankih partijskih celic so se mo-
rali komunisti izrekati proti njim
in jih obsojati . . . Pozneje so bili
nekateri obsojeni na javnih pro-
cesih.
Dragu Zupančiču ni bilo moč
dokazati nobenega sodelovanja z
informbirojevci razen tega, da je
bil z nekaterimi osebni prijatelj.
Toda kdor je bil aretiran, ni smel
ostati nedolžen; treba je bilo pač
nekaj najti. Kdor ni tistega časa
neposredno doživljal, iz današ-
nje perspektive težko razume ta-
kratna dogajanja. Takrat ni bil
samo odločilni trenutek boja
proti informbiroju, bil je tudi čas
boja proti sovražni emigraciji na
zahodu, čas boja proti tujim ob-
veščevalnim in terorističnim pla-
čancem, pa tudi čas po prvem
procesu proti »dahavovcem«, ko
se je obračunalo z desno usmer-
jenimi, in ko se je pripravljal'
drugi dachauski proces, name-
njen obračunu z levo usmerjeni-
mi. Danes vemo, da sta ta dva
procesa bila umetno skonstruira-
na, toda — kdo je takrat to ve-
del. Res pa je tudi bilo, da števil-
ne nacistične vohunske mreže, ki
jih je okupator spretno spletel
tudi na našem območju, še zda
leč niso bile razkrite.
Zato ne preseneča, da je bil tu
di Drago Zupančič osumljen so
delovanja z gestapom. Osnova za
ta sum je bilo dejstvo, da sta v
začetku leta 1945 pri Zupančiče-
vi zidanici v Halozah v spopadu
z nemškimi policisti padla dva
partizana. Podrobnejša preiska-
va je potrdila neupravičenost su-
ma. Po nekajmesečnem zaporu
je bil Drago Zupančič izpuščen.
Dobil je denarno nadomestilo za
to, ker je sedel po nedolžnem.
Zaposlil se je v Ljudski in študij-
ski knjižnici, ostal je tih in mar-
ljiv kulturni in sindikalni dela-
vec, ostal pa je tudi vidno zagre-
njen. Prav je, da se ob 40-letnici
Tednika spomnimo tudi tragi-
čnih izkušenj njegovega prvega
urednika, ki je uredil le prvo šte-
vilko in pripravil gradivo za dru-
go. Odgovorna urednica druge
številke Našega dela pa je bila že
Mija Štefe.
Pomena časnika v okraju so se
v političnem vodstvu dobro zave-
dali. To je bilo prisotno domala
na vseh sestankih in konferen-
cah, le nekaj od^iega je ostalo tu-
di zapisanega v zapisnikih.
Na konferenci Skoja 3/8-1948
je Vlado Dernač med drugim po-
vedal : »Okrajni odbor OF izdaja
v Ptuju list »Naše delo«, ki ima
namen hiti mobilizator vsega na-
šega ljudstva. List bo konkretiziral
naše delo.« Branko Voljč pa je
dodal: »Sedaj imamo naš lokalni
časopis, ki ho mobilizator le, če
bomo vsi dopisovali vanj. Slenčasi
ne vršijo svoje naloge.«
V ptujski kinodvorani, takrat
so zgradbo imenovali še »Titov
dom«, je bila 8. avgusta 1948
okrajna delovna partijska konfe-
renca, ki se je je udeležilo okoli
350 komunistov in gostov; ti so
med številnimi sklepi zapisali tu-
di tega:
»Osnovne partijske organizacije
si napovedujejo predkongresno
tekmovanje (pred 11. kongresom
KPS, op. av.), katera bo pridobila
čimveč stalnih naročnikov in orga-
nizirala čim več dopisnikov za
okrajni list »Naše delo«.«
Že kar naslednji dan,
9/8-1948, so na sestanku celice
MLO Ptuj sklenili: »Vsak član
postane naročnik našega lokalne-
ga časopisa Naše delo in pridobi
še po pet novih naročnikov«. Iz
naslednjega zapisnika pa izhaja,
da so zbrali 23 novih naročni-
kov.
V avgustu so začeli uresničeva-
ti obljubo, da bo 3. številka »iz-
šla že z boljšo kvaliteto«. Pod
uredništvom Mije Štefe je 3. šte-
vilka izšla na štirih straneh for-
mata 34 X 50 cm (še enkrat večji
obseg kot prvi dve številki). Izri-
sana je bila nova glava časnika
(avtorja nisem mogel ugotoviti)
in objavljenih je bilo tudi že ne-,
kaj fotografij, ki so bile glede na
tedanjo tehniko precej slabe.
V zapisniku z dne 17/8-1948 je
zapisano, da je bil na upravi ča-
sopisa Naše delo (torej so v okvi-
ru Prosvetnega poverjeništva že
ustanovili »upravo časopisa«
op. av.) nameščen Franjo Reber-
nak, do tedaj učitelj v Vitomar-
cih, skojevec, ki ima pogoje za
takojšen sprejem v K P.
V avgustu in prve dni septem-
bra so bile v Ptuju opravljene ve-
like kadrovske spremembe. Pri-
hajale so komisije iz CK KPS, iz-
peljan je bil javni proces proti
večini aretiranih zaradi informhi-
roja in nazadnje je bil »odsta-
vljen« celotni okrajni komite
KPS. Njegovo delo je prevzela
'partijska komisija C K KPS za
okraj Ptuj.
Nekateri člani dotedanjega
OK KPS so bili premeščeni v ra-
zne druge kraje po Sloveniji,
med njimi tudi Franc Štefe v
Ljubljano. Z njim je takoj odšla
žena Mija, ki je z ureditvijo 5.
številke Našega dela končala
urejevanje v Ptuju. Za novega
urednika je bil imenovan Franjo
Rebernak, ki je že uredil 6. števil-
ko Našega dela 9. septembra
1948.
Tudi novo partijsko vodstvo v
Ptuju se je zavedalo pomena lo-
kalnega časnika. To dokazuje pi-
smo vsem partijskim celicam z
dne 15/9-1948, v katerem je med
drugim zapisano:
»Do .sedaj .se je lokalno glasilo
»Naše delo«, katerega izdaja 00 '
OF razpečevalo delno na stalne
naročnike, delno pa se je dosta-'
vljalo večje ali manjše količine na
KLO-je v razpečevanje ali razpro-
dajo. Ker dosedanji način razpe-.
čevanja ne odigrava svoje vloge, in
KLO-ji pošiljajo te časopise nazaj,
torej niti ne pristopijo k razprodaji
istega, bo OO OF. oziroma ured-
ništvo časopisa preusmerilo to raz-
pečevanje od KLO na vaške odbo-
re OF. (O tem bomo tudi pismeno
obvestili vaške odbore OF.)
Celice pa so dolžne, da nudijo
vso pomoč odborom OF, da isti
pristopijo zavestno k razpečevanju
tega časopisa, kateri mora odigra-
ti svojo vlogo v našem okraju. V
vseh odborih OF naj se zadolži po
en tovariš, kateri bo izrecno odgo-
varjal za razprodajo. Celice pa naj
same in potom frontnih organiza-
cij propagirajo za dvig stalnih na-
ročnikov Našega dela tako, da v
kratkem razdobju naklado čim vi-
šje dvignemo.
V svojih poročilih pa poročajte,
v koliko je vaša celica k temu pri-
stopila in kakšni so bili rezultati.«
Pismo sta podpisala sekretar
Zoran Žagar in sekretar agitpro-
pa Ivan Mavser.
Tako je Naše delo pod uredni-
štvom Franja Rebernaka končno
le shodilo. Redno je izhajalo
14-dnevno in ob koncu leta 1948
je znašala naklada 2.600 izvo-
dov.
Franjo Rebernak je bil ured-
nik do vključno prve številke v
letu 1949; za njim je uredništvo
prevzel Jože Vrabl. Z letom 1950
je Naše delo začelo izhajati te-
densko. V letu 1950 je izšlo 25
številk, potem je zmanjkalo de-
narja in časnik je za pol leta pre-
nehal izhajati.
Po velikih težavah in prizade-
vanjih je z novim letom 1951 čas-
nik spet začel izhajati, tokrat kot
Ptujski tednik. Ime so spremenili
zaradi tega, ker so tedaj v Slove-
niji izhajala tri okrajna glasila z
enakim imenom. Ptujski tednik
je izhajal do leta 1961, ko je do-
bil sedanje ime TEDNIK.
FRANC FIDERŠEK
S takšnim »obrazom« je začelo izhajati Naše delo. i
S tretjo številko je bil format časnika povečan in polepšali so mu »frizuro«.
TEDNIK - 21-julij 1988
NAŠIH 40 LET - 3
Tednik je skupinsko delo
Vsak četrtek vam poštar prinese vas časopis —
Tednik. Ali pa ga kupite v najbližji trafiki, v trgovi-
ni. .. Ste se že kdaj vprašali, kdo ga ustvarja? Kak-
šni so ljudje, ki oblikujejo vaše mnenje o posamez-
nih dogodkih?
Zagotavljam vam, da nismo nič posebnega. Dela-
mo, lenarimo, veselimo se in žalostimo, pišemo in
brišemo, razmišljamo in vas kratkočasimo (ali pa
dolgočasimo, čeprav to ni naš namen).
Na splošno pa lahko trdim, da smo se zbrali sami
veseli ljudje. Kako se je to primerilo, ne vem; morda
pa smo takšni, ker je življenje okrog nas precej za-
pleteno in nam dobra volja pomaga premagovati te-
žave; ali pa si s smehom dajemo duška, ko moramo
pisati o toliko neveselih stvareh; morda pa je delo
za časopis (in radio) takšno, da pritegne vesele ljudi.
Kakorkoli že je prišlo do tega — vesela druščina
smo. In zato se vam danes v jubilejni številki, pred-
stavljamo z vesele plati. Kaj bi pisali, kdaj smo se
rodili, kje smo doma, katero šolo smo končali, kak-
šne težave nas tarejo! Takšni smo kot ste vi, naši
bralci. Ne verjamete? Preberite si teh par zapiskov,
pa boste videli, da se nas splača povabiti na kavo! In
— presenečeni boste — vabilu se bomo celo odzvali!
Besedila: Jože ^migoc
Posnetki: Martin Ozmec*
FRANC LAČEN
Pojoči
direktor
Pravzaprav smo na Tedniku
lahko srečni. Smo zelo harmoni-
čna delovna organizacija, katere
direktor se še v prostem času
ukvarja s sozvočji in milozvočji,
saj Je dirigent najuspešnejšega
zbora v ptujski občini — Komor-
nega moškega pevskega zbora.
In če je uspešen v prostem času,
kako je šele v službi! Tudi če kdo
želi povedati kakšno stvar v for-
tissimu, doseže, da se vse skupaj
konča s pianissimom. Pravkar
smo ga že tretjič imenovali za di-
rektorja in glavnega urednika
svojega in vašega časopisa. In
kot kaže, mu bomo še dolgo de-
lali sive lase. Pa čeprav je eden
najpotrpežljivejših vodilnih mož
v občini. Potrpežljivosti seje naj-
verjetneje nalezel v učiteljskih
vrstah. Pa ne takrat, ko je pouče-
val; to je v prosveti kar enosta-
vno. Pač pa takrat, ko je ravnate-
heval. _ _ .   _
Franc Lačen, direktor-glavni
urednik
LUDVIK KOTAR I
ma
Odgovornost je v Tedniku določe-
na: opravlja jo odgovorni urednik.
Torej smo ena redkih delovnih orga-
nizacij, kjer se takoj ve, kdo je odgo-
voren, če v našem časopisu poberete
kakšno neumnost. Na srečo se naš
odgovorni urednik ukvarja s športom
in je žilav človek, tako da se ne ustra-
ši, čeprav bi kdaj kakšno ostro napi-
sali tudi o boksarjih.
Njegova ljubezen je rokomet (po-
leg žene in dveh otrok, seveda, čeprav
ima človek včasih občutek, da so na
njegovi lestvici priljubljenosti ti trije
za rokometom). O njem in o svoji
Dravi vam lahko pripoveduje ure in
"/e. In to tudi polne. Druga njegova
ljubezen je uniforma rezervnega sta-
•■ešine. To navdušenje je lažje razume-
Ji- Ko ga pokličejo na vaje, ima vsaj
l^ak dan mir pred sodelavci. Ti pa mu
nenehno pijemo živce.
Ludvik Kotar, odgovorni urednik
DARJA LUKMAN
Novopečena
funkcionarka
Ce je človek mlad, je zagnan. Ne si-
cer zmeraj za tisto, kar bi moral, pač
pa za tisto, kar ga najbolj veseli. In
naša najmlajša sodelavka je že tak-
šna. Z dušo in telesom je pri mladini,
njeni organizaciji in njenih proble-
mih. Strastna ekoioginja, mirovnica,
zaščitnica človekovih pravic, ljubite-
ljica planin ...; sedaj se je podala še
v politično življenje in postala pred-
sednica mladinske organizacije v
ptujski občini. Glej jo glej, glavica
brihtna! Sčasom boš še za ministra,
ako vedno pridna boš!
Piše tudi o športu. Ne preveč nav-
dušeno, ampak športniki so dovolj
vztrajni, da jo k pisanju prisilijo. Saj
veste: za vsakega športnika je njegova
panoga najpomembnejša. In Darja
mora pač poskrbeti, da so vse »najpo-
membnejše« tekme opisane tudi na
straneh Tednika.
Darja Lukman, novinarka
NATAŠA VODUŠEK
izgublj
Pred leti je že delala kot novi-
narka, potem pa je šla med funk-
cionarke. Sedaj je zopet pri Ted-
niku. Postala je najkulturnejša
Ptujčanka, saj brez nje ne mine
nobena razstava, koncert, literar-
ni večer ... Ubogi njen mož, ki
je vinogradniški novinar pri
Kmečkem glasu!
Je pa zelo nesrečno bitje: dela
v prostoru s štirimi nekadilci in
enim polkadilcem (ki seje že nič-
kolikokrat za stalno odpovedal
cigaretam), sama pa precej kadi.
In hudobni sodelavci so celo na-
pisali na steno: »V tem prostoru
kadijo neumni moški in grde
ženske!« Torej mora hoditi kadit
v sosednje prostore. Kot kaka
pubertetnica. Kar pa že zdaaaa-
avnaj ni več.
Poročena. Mati treh otrok.
Lastnica montažne hiše (še nedo-
končane). In enega psa. Pravza-
prav psička. Bolj mačke. Ampak
laja. (Pes namreč, da ne bo za-
mere.)
Nataša Vodušek, novinarka
MARJAN ŠNEBERGER
najlepši
moški glas
občine
Da ima najlepši glas, tega sicer
v Tedniku ne slišite, ker pa se na-
ši novinarji ukvarjajo tudi z de-
lom na radiu, verjetno veste, da
tam Marjanov glas zveni skoraj
vsakodnevno. Posledica je ta, da
pravzaprav zelo malo napiše za
časopis. In ko kaj napiše, se po-
čuti, da mu je z ramena padlo ve-
liko breme.
Pri Tedniku skrbi za obvešča-
nje o šolstvu. In ker šole ni ne
vem kako maral, se to odraža v
nekaterih njegovih člankih. Am-
pak mu učitelji ne zamerijo, saj
so to preizkušeno potrpežljivo
ljudje.
Nenehno je zaposlen. Trenut-
no se ukvarja s shujševalno kuro
(ali s piščancem, ne vemo natan-
čno) nekje na morju. Njegova že-
na je najbolj srečna, ko ima od-
daje v živo na radiu. Takrat vsaj
ve, kje je. Kajti če ni tam, je na
kaki šoli. Ce ni tam, je na Zvezi
kulturnih organizacij. Če ga ni
tam, je v Števerjanu kot napove-
dovalec. Če ga ni tam, se pripra-
vlja na ptujski festival. Če ga ni
tam,. . . Mogoče je celo doma.
Marjan Šneberger, novinar
JOŽE BRAČIČ
Slovenske
kmečke
zveze
Odkar imamo v Sloveniji
Kmečko zvezo, sanja samo še o
nečem: kako bi postal član ptuj-
ske Kmečke zveze (ki je žal še ni-
mamo), čeprav ni kmet. Ima pa
kmetijstvo v malem prstu. »Mali
prst« pri njem ni mezinec, kot
pri vseh ljudeh, pač pa sredinec
leve roke. (Tega si je namreč
pred leti polovico odsekal, sedaj
pa se rad pošali, da ima pri tip-
kanju devetinpolprstni sistem,
ali pa, če šteje na prste, to pri
njem zveni: Ena, dva, tri, štiri,
pet, šest, sedem pa pol .. .). V
svojih člankih rad koga ošvrkne,
a nikoli neupravičeno.
Na njega močno vplivajo luni-
ne mene, saj največ naredi ob
polni luni. Hvala bogu da je ta
polna le enkrat vsakih 28 dni.
V prostem času se ukvarja z ri-
bištvom. Pred kratkim je opravil
izpit za diplomiranega ribolovca.
Od takrat nič več ne ujame. Am-
pak če bi vedeli, kakšna mu je
ušla!
Jože Bračič, novinar
MARTIN OZMEC
Kdor se rad
smeji, dolgo
V"      ■
ZlVi
Da je smeh pol zdravja, je do-
kaz naš Martin. Ali ste ga že kdaj
slišali govoriti pet minut, ne da
bi se zraven on ali vi najmanj de-
setkrat nasmejali? Če bi človek
sodil po njem, bi rekel, da je
Tednik neresna ustanova. Am-
pak dolgčas pa vam ob njem ni
nikoli.
Je najplodovitejši fotograf
med vsemi na Tedniku. Zaradi
tega je nenehno na poti s svojim
flešem. Če^ne lovi rib.
Vsak pogovor z njim pomeni
smeh. Najzanimivejši pa so nje-
govi telefonski klepeti. Pred krat-
kim je neko mladenko (mimogre-
de: pravi, da ima rajši nago žen-
sko kot oblečenega moškega) po
telefonu prepričal, da ima čudo-
vit parfum. Celo verjela mu je
sprva.
Kot novinar se ukvarja z vsemi
ljudmi, kot moški pa samo s po-
lovico človeštva.
Martin Ozmec, novinar—fotograf
MAJDA GOZNIK
telef
imeniii
z novinarskim delom se
ukvarja nekaj let manj kot pol ži-
vljenja, pričela pa je tam nekje
pri dvajsetem. (Na uho naj vam
šepnemo, da se da iz teh podat-
kov izračunati, koliko je stara!)
Je pa nepogrešljiva. Zlasti takrat,
ko človek ne najde telefonskega
imenika, kajti na pamet ve kakih
90 odstotkov številk, ki jih ljudje
največkrat potrebujemo. Nekoč
smo že razmišljali, da bi pripra-
vili občinsko tekmovanje o tem,
kdo ve na pamet več številk. Pre-
pričani smo, da bi bila zmagoval-
ka naša Majda.
Je naša turistično-gostinsko-
obrtniško-ormoška dopisnica. Pi-
še podnevi in ponoči. O tem se
lahko prepričate, če redno berete
podpise pod članki, saj se njen
MG pojavlja največkrat. Navdu-
šuje se nad dobro gostinsko po-
nudbo. In je velikokrat razočara-
na.
Majda Goznik, novinarka
JOŽE SMIGOC
Nujno zlo
To nujno zlo je na Tedniku
lektor. Daje zlo, lahko preberete
v knjigi Janeza Gradišnika, ki v
nekem razmišljanju o lektorjih
prvi: »Morda je lektor zlo, a to
zlo je nujno.«
Njegova miza je polna nereda,
v katerem pa se še kar znajde.
Oborožen s pravopisom, slovarji
in priročniki iz pisnih izdelkov
novinarjev in dopisnikov dela če-
čkarije. In se zgraža. Alergičen je
na tujke, zlasti tiste, ki jih ljudje
napačno uporabljajo. »Uživa«
zlasti ob četrtkih, ko prebira be-
sedila za čestitke. Posebno zado-
voljstvo čuti ob najrazličnejših
verzih, s katerimi ljudje oprem-
ljajo svoje izdelke.
Nekoč je bil učitelj. No ja, saj
to ni greh. Potem je zapustil
otroke in sedaj se naslaja ob pi-
smenosti odraslih. Škode zaradi
njegovega dela ni ne vem kak-
šne. Haska pa — kdo ve!
Jože Šmigoc, novinar-lektor
ŠTEFAN PUŠNIK
Sodelavec
po telefonu
Da si ne bi kdo mislil, kako
enostavna delovna organizacija
je Radio-Tednik, se moramo po-
hvaliti, da imamo tudi dislocira-
ni oddelek, ki šteje enega samega
človeka. Če bi bili natančni, bi
morali reči, da imamo pol člove-
ka, ampak v službo prihaja zme-
raj v enem kosu. V Mariboru
imamo v Večerovi tiskarni na-
mreč tehničnega urednika. On
nam zlaga članke in fotografije,
da imajo na koncu podobo koli-
kor toliko spodobnega časopisa.
Z njim se največkrat »srečamo«
po telefonu, saj nam vsak dan
sporoča, kako pridni smo bili,
koliko Tednika smo že napolnili,
kje je kaj narobe . ..
V časopisu mora biti vse na
svojem mestu. In včasih se zgodi,
da ni tako. Takrat šele poje tele-
fon. Na tej strani se sekira odgo-
vorni urednik, na oni strani mu
pridiga tehnični urednik. Ampak
avtoriteto pa ima!
Štefan Pušnik, tehnični urednik
IVO CIANI
Na tašče ne pije
Svoje delo za Tednik je omejil
zgolj na fotografiranje, dvakrat
letno rodi kakšen članek, sicer
pa se ukvarja z radijskim delom.
Prepotoval je že vse kraje naše
občine v spremstvu svojega ma-
gnetofona. Pozna vsako hišo v
občini, množico ljudi, saj že de-
setletja zapisuje na trak zanimi-
vosti iz naših krajev. S tem nje-
govim delom so povezane tudi
različne anekdote. Recimo tale
njegov nasvet, da človek ni la-
čen: Pri neki hiši mu ponudijo
pijačo, pa pravi: 'Veste, na tešče
ne pijem.' In gospodinja seže v
tunko.
Rad kramlja o dobrih starih
časih. Kajti današnja mladi-
na.. . V njegovih mladih letih
pa... In če bo šlo tako na-
prej . . . Nobenega spoštova-
nja . .. poneumljanje ljudi z neo-
kusno glasbo ... nemogoče šo-
le ... dobra stara gimnazija ...
Nekadilec. Ampak nekoč je
pokadil po dve škatli dnevno. In
takšni so najhujši, pravijo ljubi-
telji smrdečega užitka.
Ivo Ciani, novinar-fotograf
V Ptuju naj bi bil osrednji
slovenski muzej mask
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, institut
za slovensko narodopisje je Zavodu za folklorne prireditve v Ptuju v
resno oporo pri zamisli, da bi imel Ptuj v okviru Pokrajinskega muze-
ja osrednji slovenski muzej mask. S to zamislijo in s koristnostjo nje-
ne uresničitve je seznanil slovensko in ostalo javnost prof. dr. Niko
Kuret, znanstveni svetnik v oddelku za običaje in igre s svojim sestav-
kom v »Delu« z dne 27. julija 1965 pod naslovom »Muzej mask in
karnevalov«; imenovani je pobudnik za slovenski muzej mask v Ptu-
ju. V. J.
(Tednik št. 17, Ptuj, 29. aprila 1966)
Pred tretjim festivalom
narodno zabavne glasbe Slovenije
Letos bo Ptuj že tretjič gostitelj narodnozabavnih ansamblov iz vse
Slovenije in tudi iz zamejstva. Tako kot oba prejšnja festivala bo tudi
tretji na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju v dveh 27., 28. in
29. avgusta v organizaciji kolektiva Radia Ptuj in pod pokrovitelj-
stvom kreditne banke Ptuj. F. Fideršek
(Tednik št. 31, Ptuj, 5. avgusta 1971)
Ijjjjjljl^^ »SUDES« SREDIS^e||^^
Zgradbe opuščenega mlina v Središču
preurejene v donosen obrat
Obrat zdravilnih zelišč »Surovine-destilacija« (»SUDES«) v Sre-
dišču je uredil predelovalnico in sušilnico. Kolektiv si vsestransko
prizadeva povečati bruto proizvod.
(Tednik št. 22, Ptuj, 4. junija 1965)
4 - NAŠIH 40 LET
21. julij 1988 - TEDNIK
Foto: I. Ciani
Priključki na novi
most v Ptuju
v zvezi z vprašanjem definitivne ali začasne izvedbe cestnih pri-
ključkov na novi most čez Dravo v Ptuju in v zvezi z zato potrebnimi
sredstvi so v teku razprave med Sekretariatom Izvršnega sveta za pro-
met LRS, Gospodarskim odborom izvršnega svetuj LRS, Upravo za
ceste LRS, okrajnim ljudskim odborom Maribor in Občinskim ljud-
skim odborom Ptuj in sicer v tej smeri da bi prišlo do izvedbe defi-
nitvnih priključkov na levi in desni strani Drave. Pri teh razpravah
gre predvsem za vprašanje 47 milijonov dinarjev, ki so potrebni poleg
150 milijonov za zgraditev mosta in ureditev priključkov.
Naknadno smo zvedeli, da je bil prejšnji teden v Ljubljani spre-
jet predlog ptujske občine in da bo uprava za ceste LRS dala zgraditi
definitivne priključke na nov most.
(Ptujski tednik, št. 10, Ptuj, 14. marca 1958)
Novoizvoljeni upravni odbor
delavskega sveta v Tovarni aluminija
v Strnišču je prevzel posle
v petek, 14. t. m. je prevzel posle novoizvoljeni upravni odbor
delavskega sveta Tovarne aluminija v Strnišču, na čelu z novoizvolje-
nim predsednikom tovarišem Kostanjevec Janezom. Svečanemu prev-
zemu poslov je prisostvovalo več predstavnikov ljudske oblasti in
KPS iz Ptuja in Ljubljane.
Osemčlanski upravni odbor, ki ga tvorijo: Berlič Marjan, Tonejc
Stane, Majcen Rudi, Knez Jože, Žalar Ferdo, Banko Josip, Frčeč Ma-
tija in Skrila Avgust, je prevzel velike in odgovorne naloge za leto
1952, ko imajo v načrtu izdelavo nad 1000 ton opreme v strojnih de-
lavnicah, zgraditev še ene hale (B) za elektrolizo, dovršitev vseh zače-
tih gradbenih del v tovarni in dokončanje 20 štiridružinskih stano-
vanjskih hišic zraven raznih rriontažnih del.
Ob tej priliki je bila izrečena odločna volja delovnega kolektiva,
delavskega sveta in.upravnega odbora, da bodo skupno vložili vse si-
le za to, da bo tovarna v Strnišču čimprej služila svojemu namenu, na
katerega se že pripravlja dolgo vrsto let premagujoč vse težave in ovi-
Š.J.
(Ptujski tednik št. 12, Ptuj, 21. marca 1952)
Ptuj bogatejši za
prodajalno rib
Delovni ljudje ptujskega MlP-a so v razmeroma kratkem času in
poceni preuredili prejšnjo prodajalno kruha v Lackovi ulici, v sodob-
no prodajalno z ribami. Tako smo Ptujčani končno le dobili dolgo
pričakovano prodajalno, kjer je možno razen zmrznjenih morskih rib
kupiti tudi sveže sladkovodne ribe raznih vrst in velikosti. Prodajalna
sodi v sklop poslovne enote Jelen, zato je razen rib možno kupiti še
kaj, kar se prileze k ribjemu mesu. Predvsem so zadeli z bogato izbiro
dalmatinskih belih in črnih vin, za manj zahtevne kupce pa so poskr-
beli tudi z ribami v konzervah. ^ Ozmec
(Tednik št. 12, Ptuj, 25. marca 1982)
^ DomaČa rast j
VLADIMIR JASNI
Zastava
svobode
Ljudje
vsega sveta
dobrega srca
in vedrega duha
z zaupanjem hočemo
složno in srečno živeti.
Nenehno skrbeti
za mir in svobodo
ter delo veselo,
za zdravo naravo,
napredno vesoljno
človeško kulturo.
(Tednik št. 14, Ptuj, 7. aprila
1983)
HUMOR j
V kavarni
— Natakar, povejte mi, če je
tale čorba kava ali čaj?
— Po čem pa ima okus?
— Pravzaprav po karbidu . . .
— Potem je kava, čaj ima okus
po petroleju .. .
(Ptujski tednik št. 35, Ptuj, 2. sep-
tembra 1955)
Naser obišče tudi Slovenijo
Fotq: \. Ciani
Naser obišče tudi Slovenijo
Naša javnost je ta teden z veseljem spremljala
vest o ponovnem obiskupredsednika Nasera v Ju-
goslaviji in o razgovorih med predstavniki Jugo-
slavije in ZAR na Brionih in na otoku Vangi. O
njih bo objavljeno skupno sporočilo. Po končanih
razgovorih, ki so se odvijali v vzdušju iskrenosti.
popolnega razumevanja in zaupanja, bosta pred-
sednik Tito in Naser obiskala te dni nekatere kraje
na Hrvaškem in v Sloveniji.
(Ptujski tednik št. 24, Ptuj, 17. junija 1960)
V Ormožu bodo pričeli graditi letošnjo jesen hotel, ki je za
pospešeni razvoj turizma v občini nujno potreben
v ORMOŽU NUJNO
POTREBEN HOTEL,
Obstoječa gostinska mreža, predvsem v sa-
mem mestu, ne zadovoljuje potreb sodobne-
ga turizma in s tem škodljivo vpliva na celo-
tni gospodarski razvoj v občini. Praksa v ob-
čini kaže, da gostinstvo ni sposobno v obsto-
ječih stisnjenih m dotrajanih lokalih zadovo-
ljiti domačih turistov in sodobno postreči tu-
je turiste, ki so iz dneva v dan zahtevnejši. V
tem delu Slovenskih goric se radi ustavljajo
predvsem tuji turisti, ki potujejo iz Avstrije
čez Radgono na modri Jadran ali si med vra-
čanjem ogledajo Jeruzalem, ormoški in veli-
konedeljski zgodovinski grad in še kaj.
D. R.
(Tednik št. 31, Ptuj, 7. avgusta 1964) ;
Foto: \. Ciani
Topel obrok za zaposlene
v Opekarni Zabjak
v soboto, 21. januarja 1967, je začela z delom obratna kuhinja Ope-
karne Žabjak, ki oskrbuje s toplim obrokom 70 zaposlenih v obratu
Žabjak in 30 zaposlenih v obratu Janežovci.
Ta dan so prvič sedli k južini s toplim obrokom v novo zgrajenem
sanitarnem poslopju pri obratu Žabjak delavci, ki so bili ta dan na de-
lu. Okusen prvi obrok jim je pripravila kuharica Marija Potrč, doma z
Mestnega vrha, ki jo je zaposlil kolektiv kot obratno kuharico.
(Tednik št. 1, Ptuj, 6. januarja 1967)
Združitev TAP-SIGMA-
»OLGA MEGLIC«? m
Foto: \. Ciani
V Sloveniji se pripravlja zdru-
žitev vseh proizvajalcev cestnih
in tirnih vozil, katere nosilec je
TAM Maribor. V to interesno
skupino se bo vključila tudi vsa
kooperantska mreža, tudi ptujski
kovinarji.
Vzporedno s tem se je pojavilo
vprašanje, kako se bodo priklju-
čili ptujski kovinarji k temu
združenju. O tem so že razpra-
vljali, toda do zaključka še niso
prišli. Predstavniki podjetij TAP,
SIGMA in Olga Meglic, so se že
večkrat sestali in razmišljali o
vprašanjih, ki nastajajo v zvezi s
tem. Vsa tri podjetja izdelujejo
avtomobilsko opremo in so s
svojo proizvodnjo zelo razdro-
bljena. Na sestanku 31. januarja
letos so prišli do zaključka, da
bodo imali v tem združenju veli-
ke težave, če bodo vsak zase. Ta-
krat so bili enakega mnenja in se
odločili za integracijo.
SF
(Tednik št. 37, F*tuj, 27. septem-
bra 1973)
Nad 88.000 obiskovalcev
je videlo IIL okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju
V torek, 21. t. m. ob 19.30 je predsednik razstavnega odbora, tov.
Ogorelec Mirko, zaključil IIL okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju,
ki jo je videlo v času od 4. do 21. septembra t. I. nad 88.000 gostov iz
ptujskega okraja, sosednjih okrajev, iz bratskih republik in inozem-
stva. Yj
(Ptujski tednik št. 38, Ptuj, 24. septembra 1954)
KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE
Obiskati Haloze ali
tam živeti je razlika
Posebej velja to za stoperško krajevno skupnost, ki je najmanj
razvita krajevna skupnost v ptujski občini. Tamkajšnji prebivalci to še
kako dobro vedo, manj znano je tistim, ki pridejo v lepe Haloze samo
čez vikend in občudujejo vinograde, gozdove, pašnike, polja. Vendar
ob svojih obiskih ne opazijo zapuščenih kmetij, ki propadajo, ne vedo
za blatne ceste, za pomanjkanje vode — morda jih nekoliko moti le
makadamska cesta, pa slabo cesto hitro izbrišejo iz spomina, ko jih
pogoste gostoljubni domačini. I^j p
(Tednik št. 28, Ptuj, 17. julija 1980)
Foto: L Ciani
f CDNIK -21J"Hil988
NAŠIH 40 LET - 5
Haloze so dobile elektriko
pne IH. t. m. je pri Sv. Barbari v Halozali zagorela električna luč.
7a Haložane je bil to največji praznik zadnjih let. V soboto so mon-
fji izvrševali poslednja dela na priklopih in hišnih napeljavah. Vaš-
'-yni so že vsi nestrpni izpraševali, kdaj bo zagorela elektrika. Ob 4.
Lpoidne so se zbrali v šolskih prostorih predstavniki oblasti, delavci,
idar)'' monterji, pionirski pevski zbor, uprava podružnice Desa Ptuj,
^lektrifikacijski odbor in ostalo občinstvo. Po pevski točki pionirske-
ga zbora je najprej izpregovoril predsednik elektrifikacijskega odbo-
ja, ki se je vem, ki so sodelovali pri napeljavi elektrike, zahvalil za nji-
l,ov trud. V imenu Desa je govoril obratovodja podružnice Ptuj, tov.
pjderšek, ki je naglasil pomen elektrike za razvoj socializma na vasi.
2a njim pa je govorila načelnica pionirskega odreda tov. Ida Petrovič,
l^j se je v imenu pionirjev zahvalila vse, ki so pripomogli, da je v Ha-
lQzah zasvetila električna luč. Ob koncu svojega pozdrava je vrgla ob
jla zakajeno leščerbo in v istem trenutku je zasvetila elektrika. Pionirji
so zaključili slovesnost s pevskimi točkami.
(Maše delo št. I, Ptuj, 13. januarja 1949)
Foto: I. Ciani
Letovišče grad Bori že odprto
Od nedelje, 31. marca 1963, je
odprto letovišče grad Bori, ki je
letos pripravilo za turiste in go-
ste novosti v svojih letoviških
prostorih.
V zimskem času je bilo na no-
vo urejenih 12 sob v delu zgrad-
be, ki je služila prej upravi. V te
sobe je napeljana topla in mrzla
tekoča voda. Sedaj ima letovišče
6 enoposteljnih sob, dvopostelj-
nih je sedaj skupno z novimi še-
stimi 24, poleg tega pa je 7 sob s
po tremi posteljami ter 2 sobi s
skupnimi ležišči za večje skupi-
ne. Restavracija z vrtom ima 500
sedežev, za popolno prehrano pa
kapacitete vsaj 250 obrokov. Ob
nedeljah popoldne igra plesna
godba.
V letošnjem letu bo v kopali-
škem bazenu še normalno segre-
vanje vode, v prihodnjem letu pa
bo letovišče oskrbelo še termično
ogrevanje vode, kar bo mnogo
pripomoglo k podaljšanju kopal-
ne sezone, kopanje pa bo prijet-
no tudi ponoči in pozno v letovi-
ški sezoni.
Prve goste iz inozemstva je do-
bilo letovišče grad Bori že v to-
rek, 2. aprila, in sicer iz Avstrije,
ki se bodo zadržali 10 dni. Za 10.
april in pozneje pa je že več re-
zervacij. Za celo letoviško sezo-
no je že sklenjena pogodba s po-
tovalno agencijo z Dunaja, ki
skrbi za skupinska potovanja z
avtobusi na Jadransko morje in
se bodo vse skupine pri odhodu
in na povratku oglašale in zadr-
žale 2 do 3 dni na Borlu.
K. V.
(Tednik št. 13, Ptuj, 5. aprila
1963)
ŠPORT
Najboljši
športniki Ptuja
za I. 1960
Ptujčani so ob zaključku leta
1960 v anketi izbrali najboljše
športnike Ptuja. Naslov najbolj-
šega športnika za leto 1960 je os-
vojila FRIC JELKA, rokomet,
47 glasov.
Njej pa še sledijo:
KOVAČ CIRIL, nogomet, 45
glasov; POTOČNIK ANICA
rokomet, 39 glasov; MESARIC
LOVRO, nogomet, 36 glasov;
TOPLAK KRISTINA, rokomet,
36 glasov; VIDOVIČ FRANCI,
kajak, 30 glasov; BOHAK JAN-
KO, šah, 28 glasov; RAKUŠ JA-
NEZ, rokomet, 28 glasov.
K. A.
(Ptujski tednik št. I, Ptuj, 13. ja-
nuarja 1961)
^ ptujska mladinska delovna brigada »Jožeta Potrča«
je odšla na gradnjo proge Doboj—Banja Luka
Prva mladinska delovna brigada iz naše re-
publike, ki je odšla 27. marca t. 1. na tretjo
mladinsko progo Doboj —Banja Luka v prvi
izmeni, ki prične z delom 1. aprila t. 1., je bila
I. ptujska mladinska delovna brigada >Jožeta
Potrča<. Brigada, ki šteje 118 mladincev in
mladink, je sestavljena pretežno iz mladine
ptujskega okraja (61), medtem ko so ostali iz
okrajev Murska Sobota, Radgona, Lendava
in Maribor. Brigada bo ostala na delu dva
meseca, to je do prihoda II. ptujske brigade,
ki bo odšla v zadnjih dneh maja.
V večmesečnih pripravah pri formiranju L
ptujske brigade so se izkazali številni mladin-
ci in mladinke pri agitaciji na terenu, med te-
mi zlasti tov. Jabločnik Anica, ki je pridobila
5 mJadincev in mladink. Med posameznimi
mladinskimi aktivi našega okraja pa se je
najbolj izkazal aktiv >Jožeta Lacka<, ki je dal
v to brigado 7 svojih članov.
Od mladih brigadirjev so se pred odho-
dom na Kvedrovem trgu poslovili predstav-
niki mladinske in drugih organizacij, nakar
je brigada ob spremstvu godbe odkorakala
na postajo. Komandant brigade je tov. Šegu-
la Jože.
M.
(Ptujski tednik št. 12, Ptuj, 30. marca 1951)
Foto: I. Ciani
KURENTOVO SLOVO
Blizu 40.000 ljudi na
prireditvi v Ptuju
Obfačna sivina, ki je v nedeljo, kar naprej grozila, je le vzdržala
in pustnega sprevoda ni poškropila. Zavijanje vetra pa je nekoliko
ohladilo prireditev.
Po prvih ocenah organizatorja je kurentovanje s karnevalom si-
cer uspelo, vendar je le-to spet potrdilo, da gaje treba postaviti v no-
ve okvire. Metanje polen ne koristi nikomur, najmanj pa največji turi-
stični prireditvi v Ptuju. ^q
(Tednik št. 8, Ptuj, 24. februarja 1988)
Še letos bomo pristopili
k organiziranju osemletk
Svet za šolstvo pri OLO Ptuj je
na svoji zadnji seji razpravljal o
novi mreži osemletnih šol v na-
šem okraju. Znano je, da bo
predvidena reforma šolstva uza-
konila kot osnovno obvezno šolo
t. zv. osemletko. Na ta način bo
osnovno šolanje naših državlja-
nov poenoteno. Ne bo namreč
več osnovne šole in nato nižje
gimnazije, temveč enotna osem-
letna osnovna šola. Pri tem misli-
jo nekateri, da bo nivo naše šole
zato padel. Reforma šolstva pa
bo izvedena prav zato, da bi dvi-
gnila kvaliteto našega šolstva kot
celote. Res je samo, da bodo ni-
žje gimnazije kot posebne in do
neke mere še vedno izbirne šole
odpadle in da jih bodo nadome-
stile splošnejše osemletne šole,
na katerih bo grajen ves ostali
šolski sistem. Razumljivo je da
bo tudi v bodoče kvaliteta naših
šol odvisna tako kot že doslej,
predvsem od kvalitetnega poda-
janja učne snovi in od splošnih
materialnih prilik naših šol. Ma-
terialne prilike pa se bodo ned-
vomno v bodoče izboljševale,
prav tako kot bo nedvomno rast-
ja tudi iz leta v leto kvaliteta dela
naših šolnikov. Eno in drugo pa
nam torej zagotavlja kvalitetno
rast naših šol.    ^   ...      ,.  .
Bracic Vladimir
(Ptujski tednik št. 10, Ptuj, 15.
marca 1957)
VKUUCITEV KK PTUJ V SOZD EMONA
Za večjo pridelavo hrane
Delavci Kmetijskega kombi-
nata Ptuj so se včeraj na referen-
domu odločali o vključitvi svoje
delovne organizacije v SOZD
Emona iz Ljubljane. Kljub temu,
da je ta sestavek napisan pred
glasovanjem, ne gre dvomiti v
uspešnost glasovanja. Priprave,
med katerimi so o razlogih za
tesnejše sodelovanje in nadaljni
poti delavci govorili na sestankih
svojih sindikalnih skupin, so po-
kazale, da je v kolektivu prisotna
želja po sodelovanju, saj v njem
vidijo svoj in zlasti širši družbeni
interes. Pridelovanje hrane je
prednostna naloga, povečanje pa
zahteva velika vlaganja. Potreb-
nih sredstev pa, tako smo slišali
na različnih pogovorih, to ob-
močje samo ne bo moglo zagoto-
viti in je zato potrebno pritegniti
sredstva širše družbene skupno-
sti- I. kotar
(Tednik št. 4, Ptuj, 29. januarja
1981)                  Foto: I. Ciani
Foto: I. Ciani
Uspeli koncert DPD Svoboda
iz Ptuja v Koreni pri Mariboru
Posamezni predstavniki množičnih organizacij so se osebno prišli
zahvalit za uspelo izvedeni koncert in veseli večer.
Po veselem programu je bil družabni večer, ki ga je pripravila
KUD Korena.
Pohvaliti je treba vzorno organizacijo gasilcev, ki so skrbeli za red.
Vsi udeleženci koncerta so stoodstotno ostali še na družabnem veče-
ru, na katerem sta za ples igrali menjaje kar dve sekciji »Svobode« in
sicer tamburaški zbor in godba na pihala.
(Ptujski tednik št. 8, Ptuj, 20. februarja 1953) ^'
VREME
do nedelje, 25. februarja 1979
Zadnji krajec bo v torek, 20. febru-
arja ob 2. 17.
Napoved: Okrog 15. februarja
ho verjetno sneg napolnil smučišča, v
nižinah pa bo dež, zato je nevarnost
poledice. Nato bo vreme bolj cmera-
vo, ne prav lepo, ne večjih padavin.
Okrog 21. ali 22. februarja bodo seve-
rovzhodni vetrovi nanesli nekaj več
snega tudi v doline. Celo pošteno nas
bo še zeblo pri odmetavanju snega.
Za pustne dni bo tudi vreme pokaza-
lo nekoliko prijaznejše lice. Da je na
>pepelnico< konec pustnega rajanja
bo letos potrdilo tudi vreme, saj je
možno, da bo 28. februarja močno
padal sneg. Tolažimo se lahko le s
tem >kar bo pa bo! Alojz Cestnik
(Tednik št. 6. Ptuj, 15. februarja 1979)
Koto: I. Ciani
IZ BISTRIŠKE OBČINE
Težko, vendar bomo dali...
Vse hitreje se bliža 2. junij, ko bodo občani bistriške občine odlo-
čali o samoprispevku za ureditev šolskega prostora. Marsikomu se bo
zatresla roka, ko bo na referendumu zaokrožil ali podčrtal volilni li-
stek tam, kjer piše, da se strinja z uvedbo samoprispevka. Toda prav
zaradi tega, ker seje odločil, da bo pet let mesec za mesecem izplače-
val prispevek za ureditev šolskega prostora, bo njegov otrok še bolj
zadovoljen. Saj bo vedel, da se njegovi starši strinjajo s tem, da bodo
s prispevkom, ki ga bodo dali od svojega osebnega dohodka, poma-
gali zgraditi in bolje opremiti šole, da bo njihov pouk kvalitetnejši, da
bodo sedeli v šolskih klopeh, ki bodo dostojne našega časa, da bo-
do .. .
(Tednik št. 21, Ptuj, 31. maja 1968)
RAZPRAVA O ZAZIDALNEM NAČRTU RABEUČJA VAS - ZAHOD
»Novo mestece« za štiri tisoč ljudi
Gre namreč za načrt zazidave območja
med cesto na Mestni vrh in Rabeljčjo vasjo,
od sedanjega gradilišča srednješolskega cen-
tra do Babosekove grabe, kjer bi naj v letih
1981 — 1985 na površini 28 ha nastalo moder-
no naselje z okrog 4000 prebivalcev in s po-
trebnimi javnimi zgradbami (banka, PTT, tr-
govine, delavnice itd.). Tako bo v petih hetih
na tem prostoru nastal nov moderen predel
I*tuja, ki bo štel toliko prebivalcev kot jih je
imel prva leta po osvoboditvi ves Ptuj. Zato
tudi ne gre, da bi brez temeljite javne razpra-
ve šel zazidalni načrt v odločanju zborom ob-
činske skupščine.
FF
(Tednik št. 36, Ptuj, 14. septembra 1978)
6 - NAŠIH 40 LET
21. julij 1988 -
TEDNIK
PRI NAŠIH ZVESTIH BRALCIH • PRI NAŠIH ZVESTIH BRALCIH • PRI NAŠIH ZVESTIH BRALCIH
»Komaj čakam, da
ga dobim«
v Belšakovi ulici 69 (to števil-
ko ima nekdanji grad Ristovec)
živi Ana Žuran. V Ptuj je prišla
iz Cirkulan. »V Halozah sem tež-
ko živela, nosila koše, pa še ved-
no živim. Z rožicami mi ni bilo
nikoli postlano. Tri otroke sem
spravila h kruhu. Prijela sem za
vsako delo, da smo lahko živeli.
Tudi danes, čeprav se približu-
jem osemdesetim križem, mi de-
la ne zmanjka. V hlevu čakata
dve svinji, na dvorišču so kokoši,
nedaleč vstran pa njiva s krom-
pirjem,« je povedala Ana Žuran.
V očeh seji zalesketa, ko pove.
da s svojimi mesečnimi prejemki,
če ne bi bilo otrok, ne bi mogla
živeti. Poštarji vsak mesec prine-
se toliko denarja, da z njim lah-
ko kupi »celih« dvanajst kilogra-
mov moke. »Ljuba gospa, kako
lahko s tem živite?« se je pred
dnevi začudil mlad poštar, ki je
zamenjal prejšnjega.
Kljub vsemu si Ana Žuran pri-
vošči Tednik. V njem prečita vse,
najprej pa pogleda v osebno kro-
niko. Ob četrtkih je še posebej
vesela, saj ve, da bo prišel prija-
telj. Kritičnih misli na naše delo
ni imela. Želi le, da bi Tednik še
naprej prinašal čimveč zanimivih
prispevkov.
Za otroke je živela in še živi.
Elica, Ivan in Jožek ji ljubezen
vračajo. Zavedajo se, da mami ni
bilo lahko, ko jo je zapustil mož
in ji prepustil skrb zanje. V služ-
bo ni hodila, delala je na poljih,
povsod, kjer je bilo treba pridnih
in delovnih rok. Zato ni bila naj-
bolj vesela obiska socialne delav-
ke. »Zakaj bi nekdo drug hodil
zame v trgovino, kaj pa mi lahko
prinese za uboge denarje?« se
huduje.
Človek nehote pomisli, da bi
takih An potrebovali veliko: z
usodo se ni sprijaznila, pogumno
ji je pokazala hrbet in prav je ta-
ko.
MG
Ana Žuran (Posnetek: M. Ozmec)
»Vglavnem pišete o zammivilt stvareli«
s Tilko Kosec iz Brstja 5 se
poznava že več let. Spoznali sva
se v času njenega predsednikova-
nja v društvu za boj proti slad-
korni bolezni. Še prej pa sva se
srečevali kot delovni sosedi; Til-
ka je bila namreč do upokojitve
leta 1982 zaposlena v DO Olga
Meglic.
Potem ko je v društvu izpregla
(danes dela le še v nadzornem
odboru), sta se najini poti bolj
redko križali.
Za pogovor sem se najavila po
telefonu. Glas se mi je zdel znan,
pa še vedno ne dovolj, da bi si
znala predstavljati tudi sogovor-
nico. Zato je bilo presenečenje
ob prihodu toliko večje.
Sedeli sva v hladu pod brajda-
mi. Kmalu sva dobili družbo:
mojo beležko in nalivno pero si
je prisvojil prijeten in nadvse pri-
jazen muc. Radovedno naju je
opazoval ...
Preden sva se lotili glavne te-
me — Tednikove vsebine, sva
govorili o marsičem. V ospredju
so bili otroci in živali. Prvi jo še
vedno zelo zaposlujejo, rada jih
ima. V njenem življenju pa imajo
posebno mesto živali. Leta 1980
ji je umrl mož, sin in drugo so-
rodstvo živijo v Ljubljani, zato ji
te pomenijo veliko. Dom ji čuva
na videz hud kuža.
V hiši je veliko cvetlic. Tople
in prijetne barve dajejo vtis za-
dovoljne ženske.
»Tednik je zanimiv, četudi ne
vedno. Ko ga dobim, najprej po-
gledam po naslovih. Običajno ga
prečitam v celoti, vrstni red br^.
nja pa odločajo naslovi. Izbirata
jih po pomembnosti. Prepričat^
sem, da tako delajo tudi drug:
bralci. Na zadnji strani pa
najbolj privlačijo osebna in črn^
kronika, zanimivi pa so tudi pQ
datki o zlatoporočencih.
Časopis bogatijo še nadalje
vanke. V zadnjem času je nekaj
dobrih. Želim si, da bi se še na.
prej trudili in da bi bralci vsal(
četrtek dobili dober časopis
veliko zapisov o tem, kaj se do.
gaja v našem okolju. Dokaz mo.
je navezanosti na Tednik je tudi
v tem, da kljub velikemu številu
časopisov, ici jih redno preje,
mam, zavzema osrednjo mesto,«
je povedala Tilka Kosec.
,.....Mc
Tilka Kosec. (Posnetek: N. Vodu-
šek.)
}}Tednik je naš prijatelju
v prijetnem domu Nade in
Ivana Milošiča v Trajanovi ulici
2 v Ptuju čitajo ptujski časopis
polnih štirideset let. Ob našem
obisku so bile na mizi vse zadnje
številke. V pogovoru brez vozne-
ga reda smo želeli izvedeti kar se
da največ: kaj jim v časopisu
ugaja, kaj ne in kaj bi mu morali
dodati, da bi bil še bolj privla-
čen.
Milošičeva sta povedala, da v
Tedniku prebereta vse. Vsak če-
trtek ga nestrpno pričakujeta. Pr-
vo listanje je usmerjeno bolj na
prvo in zadnjo stran (obvezen
pogled v osebno in črno kroni-
ko), nato pridejo na vrsto druge
strani.
Z vsebino sta zadovoljna.
»Večkrat se zgodi, da ne morem
poslušati radia, zato je časopisna
informacija še toliko pomemb-
nejša. Tednik bi morala imeti
vsaka družina v ptujski občini.
Ne vem, zakaj ni več naročnikov.
V naši bližnji okolici jih je zelo
malo. Resnično pa v Tedniku po-
grešam stalni vremenski kotiček.
Cestnikova vremenska napoved
je bila odlična. Pogosto je bila
moje edino vodilo pri odločitvi,
ali bom prala ali ne,« nam je
zaupala Nada Milošič.
Ivan se najraje ustavi pri naših
uvodnikih. Kakovosti jim ne
oporeka, moti pa ga, da se vse
začne in konča pri delavcu. Ka-
ko se bomo izvlekli iz težav? Za-
kaj vedno in povsod govorimo in
pišemo o tem, da se morajo spo-
pasti z bremeni stabilizacije le
delavci? Kje so tisti na vrhu?
Naj povedo, kako bodo ravnali,
da bo vsem boljše. Vrh mora dati
vzgled, energično poudarja.
Njegove trditve niso iz trte iz
vite, četudi trti posveča velike
pozornost. Večji del prostega ča
sa. Sedaj ga ima veliko, pred šti
rimi leti so ga upokojili, in preži
vi ga med trsi. Dva tisoč jih je
nekaj v novem, nekaj v stareir
nasadu. Navajen je trdega dela
skoraj polovico delovnega staž;
je pridelal v tujini.
Nada si je penzijo zaslužila ;
delom v gostinstvu in v tekstiln
industriji — v Delti. Sedaj pa j(
njena edina in največja skrb -
dobro počutje v družini. Povso(
je je polno — na vrtu, v kuhinji
rada kvačka, šiva, v veselje ji ji
sleherno delo. Z Ivanom si želit.
le, da bi bila zdrava.
Ob koncu se je v naš klepe
sramežljivo vključila tudi vnuki
nja Eva. Že dvakrat je napisal;
nekaj malega za Tednik, pa ji ni
smo še objavili. Evi smo hvale
žni, da se je že tako zgodaj odlo
čila, da bo pisala za mladinsk
kotiček. Pisem mladih, še pose
bej če se oglašajo s prispevjl-/
smo izredno veseli. Le včasih i«
treba na objavo malo počakati.
MC
Nada in Ivan Milošič. (Posnetek: M. Ozmec.)
»Lalil(o bi bili
bolj kritični do
nekaterih pojavov«
v Krambergerjevi ulici I v
Ptuju (KS Franca Osojnika) je
doma Franc Vauda. Je eden iz-
med tistih zvestih bralcev, ki vsaj
enkrat na leto pridejo v naše
uredništvo. Tokrat smo ga zapro-
sili za malo daljši klepet. Kako
se spominja začetkov našega ča-
sopisa?
»Prva številka Tednika (v za-
četku se je imenoval Naše delo)
je izšla julija 1948. Spominjam
se, da smo gradili zadružni dom
v Rogoznici. To je bil prvi zadru-
žni dom, ki je bil odprt v tem le-
tu v počastitev petega kongresa
KPJ. Moje veselje je bilo veliko,
saj se vsak dan ne zgodi, da bi iz-
šel domači časopis. Nemudoma
sem se odločil in postal njegov
naročnik. Tako, vidite, sva prija-
telja že dolgih štirideset let,« je
začel Franc Vauda.
Z ženo si Tednik po malem
delita. Žena običajno začne pri
osebni kroniki in pri osmrtnicah,
Franca pa zanimajo zapisi o me-
stu. Četudi je v svoji oceni glede
vsebine precej kritičen. Tednik
prebere od začetka do konca.
»Zakaj niste bolj kritični do
posegov v kakovostna zemljišča?
Nedopustno je, da bloke gradijo
na kmetijskih zemljiščih. Stano-
vanja bi lahko gradili tudi drugje
(bolj bi lahko izkoristili že obsto-
ječi stavbi fond). Tednik tudi
malo piše o gradnji ptujske ob-
voznice. To me zelo zanima, saj
je bilo tudi moje dolgoletno delo
bolj ali manj povezano s prome-
tom. Delal sem v ptujskem nad-
zorništvu prog. Sploh pa bi mo-
rali več pisati o mestu. Ptuj je
eno najlepših slovenskih mest,
njegovo bogastvo je vidno na
vsakem koraku; o tem je treba
pisati. Pa o tem, kaj še moramo
in kaj še bomo naredili, da bo
bolj privlačno za nas in obisko-
valce. Da potrebujemo hotel, je
jasno; to skrb prepuščam turisti-
čnim delavcem.«
Kako gledate na sedanja druž-
bena dogajanja?
»Nikdar si nisem mislil, da se
bo naša družba srečevala s takš-
nimi težavami. Prepričan pa sem,
da nekatere stvari ,napihujejo",
kar ni dobro. Resnici je treba po-
gledati v oči. Bolj kot kdajkoli
doslej se moramo zavedati, da
poleg nas živijo ljudje, ki v resni-
ci težko živijo. Ti o svojih teža--
vah v glavnem molčijo. Zdi se
mi, da bolj tarnajo tisti, ki imajo
vsega dovolj.
Za krizo niso krivi delavci v
pravem pomenu besede. Jaz bi jo
poiskal pri vodilnih delavcih. Ti
morajo poskrbeti za red, dobro
organizacijo dela in prevzeti od-
govornost za boljše osebne do-
hodke. Gotovo je, da delavci ne
bodo dobro in več delali, če bo-
do imeli slabe osebne dohodke
in ne bodo mogli preživeti. Ne
morem doumeti, kako nekateri
malo delajo, se ne trudijo . . . Za-
kaj se naši delavci trudijo v tuji-
ni, doma pa ne?«
Franc Vauda danes bolj malo
hodi naokrog. Zaradi obolele
hrbtenice so njegove poti krajše
in redkejše. Tudi v toplice hodi
bolj malo, včasih pa se je kopal
pogosteje. Obisk prireditev pa je
v glavnem opustil.
Kot bolnika ga najbolj jezijo
novi prispevki za zdravstvene
storitve. »Sočno« se je o njih iz-
razil; pa saj tako mislijo tudi
drugi. Z novimi cenami smo ga
presenetili    tudi    v    Tedniku.
»Drag je; zaenkrat bom ostal
njegov naročnik, v bodoče pa bo-
mo še videli.«
MG
Franc Vauda. (Posnetek: M. Oz-
mec.)
NAŠI ZUNANJI SODELAVCI
Noben časopis ne more delati brez
zunanjih sodelavcev. Tudi v Tedniku
so se neumorno oglašali in se oglaša-
jo še danes. Nekateri so se za sodelo-
vanje odločali le nekajkrat, drugi pa
so postali naši stalni sodelavci, zato je
prav, da jih predstavimo našim bral-
cem; žal mnogih ni več med živimi.
Opravičujemo se, če je v tem seznamu
pomotoma kdo od rednih sodelavcev
izostal.
Redni zunanji sodelavci so bili ali
pa so še danes.
Egon Zoreč (kmetijstvo). Vida Ro-
jic (revolucionarno delavsko gibanje
in NOB), Dominik Glušič (spomini iz
obdobja okupacije), Fran Brumen
(strokovni sestavki in literarni pri-
spevki). Slava Rakova (literarni pri-
spevki in življenje na vasi), Viktor
Horvat (prispevki iz Slovenske Bistri-
ce), Ivan Arhar (strokovni sestavki-li-
teratura), Ivo Curk (strokovni članki),
Alojz Cestnik (vreme), Milojka Alič
(strokovni sestavki). Drago Hasl (kul-
tura), Milan Carli (literarni prispev-
ki), Josip Domanjko (esperanto),
Franc Holc (turizem, krajepisje), Jože
Meško (življenje na vasi), Francka
Majcen (življenje na vasi), Ivan Mar-
kež (kultura na vasi), Nada Pavličev
(strokovni  sestavki). Jože Štr;ifela
(folklora in šport), Terezija Matjašič
(prigodne zgodbe v verzih), Feliks
Bagar (sindikat in KS), Jakob Emer-
šič (strokovni sestavki), Miran Glušič
(kmetijstvo), Franc Meško (TGA in
Kidričevo). Silva Brodnjak (delo GD
in KS), Edi Klasinc (uganke in kri-
žanke), Milan Zupane (šport), Oto
Jurgec (humor v risbi), Franjo Ho\
nik (različna področja), Konrad Zo
rec (KS in društva), Janez Balaži'
(strokovni sestavki), Marjeta Cigle
nečki (strokovni sestavki), Štetla Co
belj (strokovni sestavki), Alfred Bra
dač (fotografije), Lojze Cajnko (fon
in družbena dogajanja), Stojan Kei
bler (foto), Maks Menoni (družben
dogajanja). Danilo Klanjšek (šport
Mirko Kostanjevec (strokovni sestav
ki in spomini), Alojz Koželj (stre!
stvo), Stanko Kosi (foto), Franc Lar
gerholc (foto), Durda Laura (foto
Drago Papler (JLA, domača glasba
Miran Petek (šport), Silva Razla
(šport), Ivo Žemljic (šport). Stane Vi
čar (šport), Sonja Votolen (šolstvc
družba, lit. prispevki), Branko Zupa
nič (risbe, šport), Ema Žalar (fotc
dogodki v Ormožu), Samo Brbre (dc
gajanja v Slovenski Bistrici).
Prepričani smo, da bodo tisti, ki S|
še pri močeh, tudi v naslednjih štiri
desetih letih naši zvesti, sodelavci 1
sodelovanju pa vabimo tudi nove do
pisnike.
Z lanskega srečanja z dooisniki.
IZ MATIČNE
KNJIGE
PREGLED ZAPOSLENIH NOVINARJEV
IN UREDNIKOV V TEDNIKU
1. JOŽE VRABL " novinar in odgovorni urednik od 16. I. 1949 do 14.6.
196.^ in od 7. 12. 1963 do 30. 6. 1967; umrl I. 1982
2. ANTON BAUMAN - novinar in odgovorni urednik od I. 5. 1949 do
31. 12. 1975: sedaj upokojenec
3. DRAGO RIZMAN - novinar od I. 2. 1962 do 15. 6. 1966; sedaj Alpe-
tur Bohinjska Bistrica
4. DRAGO ŽLENDER - novinar-pripravnik od 1. 7. 1963 do 31. 12.
1963; sedaj Petrol Ptuj
5. ROMAN ZAVEC - novinar od 1. 12. 1966 do 30. 7. 1970; sedaj MIP
Ptuj
6. LUDVIK ARNUŠ     poskusno delo novinarjev od 1.8. 1967 do 31. 8.
1967
7. JANKO KRAPŠA - poskusno delo novinarja od 1. 8. 1967; sedaj
TGA
8. PETER POTOČNIK - novinar od 1.9. 1967 do 30. 4. 1968; sedaj De-
lo
9. BOGOLJUB HMELINA - novinar od 1.9. 1967 do 20. II. 1969; sedaj
Poljčane
10. JOŽE SLODNJAK - novinar od 1. 1. 1968 do 31. 10. 1970; sedaj Ve-
čer
11. DANIJEL UTENKAR ~  novinar od 1. 1. 1970 do 11. 1. 1971; sedaj
Delo
12. JOŽE RAKUSA - novinar od 15. 6. 1970 do 11. 1. 1976; sedaj Večer
13. MILAN NOVINA - novinar od 1. 9. 1971 do 24. 7. 1972
14. PETER RAKUS - novinar od 1.9. 1972 do 24. 6. 1974
15. MIRKO MUNDA - novinar od 15. 11. 1972 do 30. 4. 1973; sedaj Ve-
čer
16. ZDENKO KODRiC     novinar od 1. 7. 1975 do 12. 12. 1975 in od I. 7.
1976 do 12. 2. 1980; sedaj Večer
17. FRANC FIDER.<5EK - odgovorni urednik od 1. 3. 1976 do 28. 2.
1986; sedaj upokojen
18. MAJDA GOZNIK - novinarka urednica od 1. 9. 1974
19. NATASA VODUŠEK - novinarka od 16. 3. 1976 do 31. 7. 1976 in od
19. 9. 1987
20. MIHAEL GOBEC - glavni urednik od 16. 3. 1976 do 30. 6. 1980; se-
daj upokojen
21. MARTIN OZMEC - novinar urednik od 1. 9. 1973 do 30. 4. 1975 in
od 19. 9. 1976
22. LUDVIK KOTAR - novinar in odgovorni urednik od 16. 3. 1976
23. NEVENKA DOBLJEKAR - novinarka urednica od 16. 3. 1976 do 16.
8. 1987; sedaj Radio Maribor
24. BRANKO VODUŠEK - novinar pripravnik od 1. 8. 1977 do 13. 9.
1977; sedaj Kmečki glas
25. JOŽE BRACiC - propagandist in novinar urednik od 16. 2. 1977
26. FRANC LAČEN - glavni urednik od 1. 9. 1980
27. NADA KOTAR - novinarka pripravnica od I. 10. 1980 do 15. 3. 1981;
sedaj Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj
28. IVOCIANI - novinar urednik od 1. 4. 1981
29. DARJA LUKMAN - novinarka od 8. 4. 1986
30. JOŽE SMIGOC - lektor, novinar od 1. 4. 1987
fEDNIK
- 21. julij 1988
NAŠIH 40 LET- 7
PRI NAŠIH ZVESTIH BRALCIH
»O ormoški občini
malo pišete . . .11   |
i
v tropskem julijskem popoldnevu sem pešačila na Hardek. Pot
meje vodila mimo velikega gradbišča pri šoli. Ravnatelj ormoške os-
novne šole Bojan Burgar me je pravilno napotil. Dejal je: »Držite se
asfaltne poti, hiša Hanželičevih je blizu hardeškega gasilskega do-j
ma.«
Hardeka se spominjam iz zgodnje mladosti — po veselicah. Te do-
mači gasilci še vedno pripravljajo. Zadnja je bila v nedeljo, 10. julija.
Tudi Ivan Hanželič je bil med organizatorji.
Na dvorišče hiše, na kateri piše Hardek 26, so na veliko delali,
imeli so zidarja. Pogovor sem pričela z mladim Hanželičem — Jan-
kom, absolventom mariborske agronomske šole. Gospodar Ivan je bil
po opravkih v Ormožu.
Tednik je naročil že Jankov dedek, v hiši pa je ostal tudi po nje-
govi smrti.
»Tednik berem občasno. V njem mladi ne najdemo veliko. Vča-
sih rešim kakšno križanko, pogledam v osebno kroniko, pa tudi na
športno stran. Obvezno pa preberem vsak prispevek, v katerem pišete
o mladih,« je na začetku povedal Janko.
V zadrego sem ga spravila s vprašanjem, kaj je v Tedniku potreb-
no oziroma kaj naj bi spremenili, da ga bodo bolj brali ormoški mla-
dinci. Predlaga, da bi več pisali o njihovem delu in življenju.
Hanželičeva kmetija je delno usmerjena, ukvarjajo se z živinore-
jo in j5oljedelstvom.
Življenje na kmetiji? »Lepega ni veliko. Kot človek s poklicem (v
bodočnosti) v teh kriznih časih ne želim ostati na kmetiji. Delavec v
združenem delu ima več privilegijev kot kmet na kmetiji. S sedanjimi
površinami (neprimernim zemljiškim maksimumom) se v slovenskih
razmerah ne da uspešno kmetovati.
Ce bi jaz kmetoval, bi želel imeti od 40 do 50 hektarov zemlje. Z
očetom se pogosto pogovarjava o teh vprašanjih. Pogosto je tema na-
jinih pogovorov tudi uporaba stroke v kmetijstvu. Oče je človek s tra-
dicijo in ga je težko prepričati. Klub temu se pogosto >ujameva<.«
Še največ po Tedniku lista mama Ivanka. Njen obraz mi je zelo
znan. Ugotavljava, od kod se poznava. Pred skoraj tremi desetletji sva
se srečevali v njeni rojstni vasi — v Frankovcih. Tamkajšnji prebivalci
še vedno obdelujejo zemljišča na treh mestih: pri Libanji, na Šarnici
in v Osiščih.
»Preberem vse. Sedaj poleti imam sicer zelo malo časa, zato pa
pozimi preberem več. V zadnjem času sem pozorno spremljala izbiro
ptujskega para, z zanimanjem preberem vse, kar zapišete o kmetij-
stvu, v zadnjem času pa tudi nadaljevanko Katje Špurove Vrtec v Je-
ruzalemu,« je povedala Ivanka Hanželič.
Ivan Hanželič, zaradi katerega smo prišli, je bolj redkobeseden.
»Tednik rad berem. Bral sem ga tudi v vojski. Služil sem v Nišu in v
Leskovcu. Najbolj me privlačijo sestavki, v katerih pišete o Ormožu
in o kmetijstvu. Nasploh pa bi o njem morali več in pogosteje pisati.
Kmetijstvo je v hudih težavah. Kmetovalci smo za svoje delo premalo
plačani. Ne vem, kako bo z njim, če bo šlo tako naprej: vsi bodo bolj-
še živeli kot mi — kmetje. V našem hlevu je dvajset glav živine. Preži-
vljamo se s prodajo bikov, pa tudi mleko prodajamo. Tisti, ki imamo
živino, smo še dodatno osiromašeni. Morda sin pravilno razmišlja, ko
pravi, da bi se on, če bi ostal na kmetiji, preusmeril v poljedelstvo.«
MGi
Ivan Hanželič
Janko Hanželič
(Posnetka: Ema Žalar.)
_ ŠTAFETA MLADOSTI
Letos zvezna in republiška
štafeta v Ptuju
Pri Občinski zvezi za telesno kulturo je bil izvoljen štab za orga-
nizacijo in izvedbo štafete mladosti. V pripravah bodo sodelovali
aktivi LMS, družbene in športne organizacije, pripadniki JLA in pio-
nirski odredi vseh šol. Letošnja štafeta mladosti bo odšla 7. aprila iz
Jesenic. Po Sloveniji bo štafeta naredila 745 km dolgo pot in tako pr-
va ponesla pozdrave naših narodov tov. Titu za 70. rojstni dan. V Ptuj
bo prispela zvezna in republiška štafeta v nedeljo, 8. aprila, ob 19.20,
ko bo sprejem na Trgu mladinskih delovnih brigad.
(Tednik št. 12, Ptuj, 30. marca 1962)
Priprave na prvi občinski
praznik občine Ptuj
Cez skoraj mesec dni — 8. avgusta 1959, bo v Mostju pri Ptuju
velika slovesnost v okviru prvega občinskega praznika občine Ptuj. V
spomin na borbo Lackove čete v gozdu pri Mostju 8. avgusta 1942 bo
v Mostju odkrit spomenik Lackovi četi, ki je v okolici Ptuja v dobi
najhujšega fašističnega terorja sprejela borbo z do zob oboroženim
sovražnikom.
Na dan občinskega praznika v soboto, 8. avgusta, bo ob 10. uri
dopoldne v Mostju zborovanje borcev NOV in množice iz vseh prede-
lov ptujske občine. Ob odkritju spomenika bo govoril član C K ZKJ
tov. dr. Jože Potrč. Ob spomeniku bodo nastopili pevski zbor in god-
be.
8. avgusta bo zaradi občinskega praznika in slovesnosti v Mostju
dela prost dan. Organizacije in društva v občini že sklicujejo sestanke
odborov v zvezi z organizacijo množične udeležbe na slovesnosti v
Mostju. Tja bodo prišli odrasli in mladina s kolesi, vozmi, avtomobili,
kamioni in bližnji pa tudi peš. Partizanske patrulje bodo prišle na
kraj zborovanja po partizanskih poteh po obisku partizanskih posto-
jank. Zbor partizanskih patrulj bo v Mostju ob 9.30. Na predvečer
praznika bodo po Slovenskih goricah in ostalih predelih občine zago-
reli kresovi.
(Ptujski tednik št. 27, Ptuj, 10. julija 1959)
Ptujski Perutninarji
so praznovali
v soboto je kolektiv ptujske Perutnine praznoval 70-letnico ob-
stoja, 30 let razvoja v novi domovini in 25-letnico delavskega samou-
pravljanja v okviru 4. perutninarskega praznika. Ob tej priložnosti je
dobil kolektiv Perutnine Ptuja najvišje občinsko priznanje za zasluge
pri razvoju perutninarstva. Generalnemu direktorju Perutnine je pla-
keto izročil Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj (slika). V znak uspeš-
nega poslovnega sodelovanja je tovarna avtomobilov in motorjev Ma-
ribor podelila kolektivu Perutnine še zlati znak in plaketo TAM. Pri-
znanja pa so dobili še zaslužni delavci in kooperanti. Najuspešnejši
vozniki pa so dobili v dar spominske ure tovarne avtomobilov in mo-
torjev Maribor. O praznovanju in prehojeni poti ptujske Perutnine je
govoril Martin Vegan.
V sklepu slovesnosti so v kulturnem programu nastopili člani
SNG iz Maribora, operni solisti ter moški komorni pevski zbor iz Ptu-
J" MG
(Tednik št. 35, Ptuj, II. septembra 1975)
li^^l';;i(riliMro V,•\!l^5^VIJ OKOLJA
Neodvisna ekološka
inšpekcija
z občutkom nemoči se ne sre-
čujejo samo ptujsko-ormoški in-
špektorji. Na nedavni problem-
ski konferenci o ekologiji, ener-
giji in varčevanju je veliko raz-
pravljalcev analiziralo delo nad-
zornih organov in ugotavljalo,
da kljub načrtu o skupnem nad-
zorstvu inšpekcij po vsej Sloveni-
ji še vedno nimamo popisa ones-
naževalcev, niti nimamo učinko-
vitejših akcij za zmanjšanje ones-
naženosti, ki bi nastale na osnovi
poostrenega nadzora. Večina
razpravljalcev je menila, da je
vzrok nemoči tudi v načinu ime-
novanja inšpektorjev na lokalnih
ravneh, kjer so pogosto odvisni
od volje centrov moči in naletijo
na odpor onesnaževalcev. Kajti
velikih onesnaževalcev ne bo
nihče zaprl, ker so premočni na
lokalni ravni, prav tako pa ji),
gospodarske težave opravičujejo
za malomarnost do okolja. 2e
pred omenjeno problemsko kon,
ferenco so mladinci na kongresu
v Krškem oblikovali predlog, naj
se ekološki nadzor organizira
skupaj z znanstveniki v neodvj.
sni ekološki inštitut. Nekateri
razpravljalci pa so predlagali
ustanovitev posebne neodvisne
ekološke inšpekcije na republiški
ravni, ta bi s svojimi mobilnimi
enotami pokrivala celotno Slove-
nijo. Kaj menijo o tem ptujski in-
špektorji? V pogovoru so nam
orisali odnos občanov in odgo-
vornih v občini do inšpektorjev
ter pogoje, v katerih delajo.
D. Lukma/7
(Tednik št. 37, Ptuj, 24. septem-
bra 1987)
Foto: I. Ciani
Polet Apolla 11
Zamislite si, če morete, leteč izstre-
lek, težek 3000 ton in visok 36 nad-
stropij. Takšen je do srede, 16. julija
t. 1. do 14. ure in 32 minut počival na
svojem izstrelilnem katapultu v Ken-
nedyjevem vsemirskem centru na Flo-
ridi v ZDA. Imenuje se Apoilo II.
Ponesel je tri ljudi na najpomembnej-
še potovanje v dosedanji zgodovini
človeštva. Trajanje potovanja; sedem
do deset dni. Dolžina poti okrog
800.000 kilometrov. Cilj potovanja:
Luna.
(Tednik.št. 28, Ptuj, 17. julija 1969)
Združitev zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov
Potreba zdravstvenega zavarovanja delavcev in zdravstvenega zavarovanja
kmetov po združitvi v enotno zdravstveno zavaro\anje, ni novost. Dosti seje že
govorilo in pisalo o tem in prebivalci območja Dolenjske so se z referendumom
že izrekli za združitev. Tudi mariborska regija za območje občin: Lenart, Mari-
bor. Ormož, Ptuj in SI. Bistrica se pripravljajo za tako združitev, pri čemer bo
potrebno najprej premostiti fmančne zmogljivosti. Upoštevati je treba, da gre
za združitev dveh skupnosti različnih kategorij, kajti sredstva zavarovancev de-
lavskega zavarovanja pritekajo po načelu samofinanciranja, zavarovancem
kmetom pa pomagajo kriti stroške zdravstvenega zavarovanja družbenopoliti-
čne skupnosti. Tudi število zavarovancev je različno.
JM
(Tednik št. 9, Ptuj, 9. marca 1972)
Edvard Kardelj, 60-letnik
in častni občan
vseh slovenskih občin
v torek je bila v Ljubljani sveča-
nost, na kateri je prejel jugoslovanski
politik in državnik Edvard Kardelj li-
stino, s katero ga vse slovenske skup-
ščine razglašajo za častnega občana.
To priznanje je prejel Edvard Kardelj
ob proslavljanju 60-letnice.
(Tednik št, 4, Ptuj, 29. januarja 1970)
Zdravstvu se obetajo
boljši časi
Dr. DEMŠAR: Že letos bomo imeli namesto sedanjih štirih v no-
vem zdravstvenem domu sedem splošnih ordinacij
Ni še dolgo tega, ko smo si ob novem letu voščili si'eče, zadovolj-
stva, predvsem pa zdravja. Priznajmo, ZDRAVJE je res največje člo-
vekovo bogastvo in za zdravje naših delovnih ljudi naša družbena
skupnost nameni vsako leto mnogo denarja, bodisi za izobraževanje
zdravstvenega osebja, zdravila, tudi za nabavo vse modernejših medi-
cinskih aparatov, novogradenj zdravstvenih objektov in še bi lahko
naštevali.
F. HOVNIK
(Tednik št. 3, Ptuj, 22. januarja 1976)
Odkup žitaric smo
dosegli 71%
Odkup žitaric se vrši v našem okraju še kar uspešno. Če bi odstranili razne
tehnične pomanjkljivosti, predvsem pa izločili posamezne vaške mogotce, ki za-
virajo potek odkupa, bi prav gotovo zavzemali v uspehih mesto med prvimi.
Kakšne so glavne ovire? Predvsem evidenca. KZ nočejo in nočejo razumeti
nujnosti evidence, nočejo razumeti, da vsaka planska naloga zahteva kontrolo.
Tako imamo konkretno KZ Prepelje, od koder še nismo prejeli prav nobenega
poročila po nobeni liniji. Svoj delež nosi seveda tudi Okrajna poslovna zveza,
deloma tudi uprava za odkup, ki z evidenco ne postrežejo najbolje. Sem spada
tudi Hajdina, Cirkovci. Pohvaliti pa je treba Dornavo.
Značilno je. da so ravno KLO-ji, kjer ne gre statistična služba, tudi v odku-
pu med najslabšimi. (Naše delo št. 4, Ptuj, 26. avgusta 1948)
Koto: I. Ciani
Kolobar življenja
NOVE DRUŽINE
V mesecu januarju je bilo v ptujskem Matičnem okolišu sklenjenih 34 za-
konskih zvez.
Poročili so se: Štrukelj Egon in Kline Marija, Rajh Leopold in Slameršek
Marija, Zadravec Janez in Primožič Marija, Kline Anton in FUrst Neža, Gojko-
šek Martin in Malek Marija. Tomažič Franc in Bombek Marjeta, Horvat Franc
in Mere Veronika, Lončarek Ignac in Solina Ivana, Petek Franc in Vogrinec Te-
rezija, Hrnčič Jože in Peklar Julijana, Kosec Stanko in Toplak Ivana, Pavlovič
Živojin in Štebih Zofija, Žlahtič Franc in Golob Pavla, Vajda Franc in Bezjak
Terezija, Lorenčič Jože in Šumej Irma, Vogrinc Alojz in Cvetko Marija, Fras Ja-
nez in Furman Marija, Golob Janez in Ceh Marija, Masten Franc in Voglar
Ana, Ber Rudolf in Kosi Marija, Petek Jožef in Crk Terezija, Donaj Jakob in
Kokol Marija, Majerič Alojz in Žnidarič Ana, Vogrinec Franc in Vavpotič Ma-
rija, Ciglar Franc in Robin Slavica, Ciglar Alojz in Zelenko Marija, Bombek
Franc in Čuš Terezija, Čeh Alojz in Osenjak Olga, Lesjak Alojz in Meznarič
Marija, Slatič Franc in Petrovič Ana, Lončar Karel in Kveder Karolina, Preiož-
nik Franc in Pihler Elizabeta, Ristič Štefan in Rosler Edita, Kramberger Franc
in Bombek Anica.
NOVOROJENČKI
V okolišu Matičnega urada Ptuj je bilo v mesecu januarju 76 novorojenč-
kov. Od tega je bilo živorojenih fantkov 39, deklic 33 in 4 mrtvorojenci.
SMRTI
V istem mesecu je bilo 32 smrtnih slučajev, od teh je bilo 17 moških in l5
žensk.
M. t
(Naše delo št. I, Ptuj, 6. januarja 1950)
Dušan Moškon, dipl. inž. arh.
Eden izmed letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada, Dušan MO'
škon, dipl. inž. arh. je tudi nosilec najvišjega odlikovanja občine Ormož, to j^
srebrne plakete Ormoža, ki jo skupščina občine Ormož podeljuje vsem tistim
občanom in sploh ljudem, ki so največ prispevali za razvoj in rast te občin«-
Novi Ormož je rastel in raste v njegovih zamislih, načrtih in predlogih.
(Tednik št. 6, Ptuj, 14. februarja 1974)
f CDNIK - 2^ mi 1988
NAŠIH 40 LET - 9
FRANC FIDERŠEK S TEDNIKOM OD ZAČETKA
Delegat
Nace
Mislim, da sva bila oba v zadregi, ko sva se začela pogovarjati za
tole praznično številko. Franc Fideršek, ker ni vajen dajati intervjujev,
in jaz, ki vidim v njem še vedno avtoriteto odgovornega urednika. Sicer
pa se novinarji še vedno obračamo nanj, saj je ni stvari, ki je ne bi vedel
o naši, ptujski preteklosti in sedanjosti. Prava živa enciklopedija. Kljub
temu da je že upokojen, se še vedno zanašamo nanj, da bo kaj napisal in
namesto nas zapolnil časopisne strani. Če ga nekaj dni ni v redakcijo, se
že sprašujemo, kje je.
Franc Fideršek je povezan z našim časopisom tako rekoč od začet-
ka. Svoje prispevke je začel objavljati že v Našem delu; leta 1948 je v 2.
številki imel objavljen prvi prispevek. Sicer pa je dopisoval tudi v Kmeč-
ki glas in Poročevalec. V slovenskem Poročevalcu je leta 1947 dobil
drugo nagrado na razpisu za najboljši prispevek o življenju na vasi. Pi-
sal je o ustanovitvi opekarne v Zetalah. V Naše delo je redno dopisoval,
vendar vsi prispevki niso bili objavljeni pod njegovim imenom. Njegove
informacije so uporabljali v najrazličnejših prispevkih o delu ljudskih
odborov in drugih akcijah. Takrat časopis ni bil takšen kot danes in tudi
način pisanja je bil precej drugačen. Leta 1949 ga je službena pot zane-
sla v Ljubljano, Maribor in Ljutomer. Leta 1951 se je vrnil domov in
pričel spet sodelovati z našim časoj)isom, takrat že Tednikom. Kot taj-
nik občinskega ljudskega odbora Zetale je pisal o socialnih problemih
na vasi, o propadanju domačij... V letih od 1953 do 1956 je imel stalno
rubirko »Zetalčan piše«, v kateri je na šaljiv način opisoval najrazli-
čnejše špekulacije kmetov na račun oblasti, pa naj je šlo za les, kože ali
kmetijske pridelke. Rubrika je bila zelo popularna, še posebej zato, ker
je bilo v tistih časih kritičnih člankov sila malo. Z rubriko pa se je za-
meril kmetom, čeprav dolgo niso vedeli, kdo je avtor sestavkov v rubriki
Žetalčan. V svojih začetkih je Franc Fideršek tudi veliko opisoval ljud-
ske običaje, vraže, dogodke iz NOB, zelo malo pa je imel političnih se-
stavkov. Sele po Brionskem plenumu leta 1966, ko je bilo sklenjeno, da
mora Zveza komunistov delovati bolj javno, je začel pisati politične se-
stavke.
Tednik: Kakšen pa je bil vaš
način pisanja takrat?
Franc Fideršek: Če sem se v
začetku trudil približati se lite-
rarnemu stilu pisanja, sem kas-
neje nehote začel pisati v aktivi-
stičnem žargonu, kar pa je bilo
razumljivo. V prvih letih po voj-
ni je bilo poročanje aktivistično.
Novinarji so morali pisati po di-
rektivah; novinar ni smel razmiš-
ljati po svoje, ampak razlagati
uradno linijo, kritično pisati pa
le o sovražnikih domovine, idej-
tv\)i nasprotnikih. Kritika na ra-
&n oblasti ali družbenopoliti-
čnih organizacij ni bila dovolje-
na. Tudi posameznike je bilo
mogoče kritizirati šele takrat, ko
niso bili več funkcionarji.
Tednik: Danes si novinarji tež-
ko predstavljamo, da bi še pisali
na takšen način, saj lahko napi-
šemo tako rekoč vse, čeprav pa
moram priznati, da je samocen-
zura močno prisotna. Do leta
1976 ste bili zunanji sodelavec
Tednika, tega leta pa ste postali
njegov profesionalni odgovorni
urednik. Kakšna je bila razlika?
Franc Fideršek: Gotovo je bila
to dodatna obremenitev. Treba
je bilo poskrbeti, da je bil časo-
pis poln, prebrati vse sestavke,
povsem novo pa mi je bilo tehni-
čno urejanje časopisa. No, to je
bil problem le pri prvi številki,
pri drugi s tem nisem imel več te-
žav in sem se spet lahko posvetil
pisanju sestavkov in sem jih na-
pisal prav toliko kot prej ali pa
še več; seveda pa mi je to pisanje
Vzelo prosti čas.
Tednik: Kaj menite, kakšen je
položaj odgovornih urednikov
danes?
Franc Fideršek: Danes imajo
odgovorni uredniki zelo težko
vlogo, ker praktično ni omejitev,
kaj se lahko in kaj ne objavi, če
ne gre za neposredno kazensko
dejanje. Jaz imam pri tem pomi-
sleke v duhu tistega ljudskega re-
ka, da ko ruješ plevel, tudi kaj
drugega poteptaš ...
Tednik: Ste kdaj morali glede
na informacije, s katerimi ste
razpolagali, pisati tudi proti svo-
jo vesti?
Franc Fideršek: Da, dogajalo
se je, zlasti pri političnem poro-
čanju, kjer je v primeru kritike
prihajalo do negativnih reakcij
pri nosilcih političnih funkcij.
Tednik: Kakšen je bil odziv
bralcev na vaše pisanje?
Franc Fideršek: Za rubriko
»Žetalčan piše« ljudje kar dve
leti niso vedeli, kdo jo piše. Ko
so zvedeli, so me postrani gledali
tudi okrajni funkcionarji. Veliko
pohval pa sem slišal in dobil za
Delegata Načeta, kjer se popisal
dneve po osvoboditvi v ptujskem
okraju.
Tednik: Od kod vam vse to
znanje? Pa tudi spomin imate iz^
reden, kar fotografski, bi rekel
človek. Ste si ob dogodkih vedno
sproti kaj zabeležili ali ste zaupa-
li svojemu spominu?
Franc Fideršek: Kar enkrat re-
gistriram, mi ostane. Vodil pa
sem tudi dnevnik, kjer nisem za-
pisoval podrobnosti, ampak le
osnovne podatke, pa še te naj-
večkrat v kraticah, in na osnovi
teh podatkov sem lahko kadar-
koli rekonstruiral dogodke.
Tednik: Je pisanje pri vas po-
treba ali želja po osebnem uve-
ljavljanju?
Franc Fideršek: Že od nekdaj
sem rad bral. Doma smo imeli
veliko knjig in sem jih vse pre-
bral. Veliko sem prebiral med
okupacijo, ko so na marsikate-
rem podstrešju skrivali knjige in
jaz sem veliko stikal po podstreš-
jih svojih sošolcev, seveda ko ni
bilo staršev doma. Moram pa
priznati, da sem imel tudi dobre
učitelje; največkrat so to bili ta-
ki, ki so bili v Žetale kazensko
premeščeni, kar pomeni, da so
bili izredno razgledani in načita-
ni. Bil pa sem tudi sam naročen
na knjižne zbirke že v osnovni
šoli.
Tednik: Štirideset let pišete in
s svojim pisanjem hote ali neho-
te ustvarjate in vplivate na javno
mnenje. Kaj menite, kakšna je
moč javne besede?
Franc Fideršek: To je težko
prav opredeliti. Gotovo imajo
mediji obveščanja veliki vpliv,
zlasti televizija, ki ima mnogo
večji vpliv kot časopis. Ta vpliv
pa pride posebej do izraza v kriz-
nih situacijah, ko se pisanje ne
more bistveno ločiti od agitacije
in propagande. Pri propagandi
lahko na veliko pretiravaš, pri
agitaciji pa poročaš resnično, ob-
jektivno in usmerjevalno na os-
novi argumentov.
Pogovarjala sva se še o veliko
rečeh, kar s Francem Fiderškom
sploh ni težko. Resnično veliko ve
in — po pravici povedano —- kar
zavidam mu njegov spomin in nje-
govo široko poznavanje naše zgo-
dovine in sedanjosti. Ko sedim s
»prazno glavo« brez idej pred pi-
salnim strojem, se mnogokrat
spomnim nanj, ki mu misli nikoli
ne zmanjka, ki še vedno piše, veli-
ko piše, kljub temu da je poklicno
odložil pero kot,odgovorni ured-
nik Tednika že skoraj pred štirimi
leti.
Nataša Vodušek
Franc Fideršek. (Posnetek: M. Ozmec)
Žetalčan piše o svojem obisku v Ptuju;
». . . S sodnije sem šel malo po mestu in si ogledal trgovine.
Ptujčani, čudim se, da še niste pokupili blaga v trgovinah, kjer
piše »Snižene cene«, »Reklamne cene« itd. Zaneslo me je v tr-
govino nasproti mesariji, kjer stoje pijejo. Začudil sem se, da se
tam stiska največ žensk, ko pa pravijo, da so proti alkoholu. Pi-
jača tam že tekne, ko je toplo, pa tudi igrajo same poskočne, da
človek res ne bi opazil, kdaj ti kdo zleze z roko v žep in ti odnese
denarnico .Dolgo nisem mogel zdržati v tej stiski, ker sem moral
iti iskat javno stranišče. Sram me je bilo vprašati mestnega člo-
veka, kje je ta reč, kmečki ljudje pa itak ne vedo. Iskal sem in
našel . . . Ptujčani, kaj bi rekel nekdanji župan, ki vam je dal
zgraditi tako lepe prostore za javne potrebe nad trgom, in ste jih
sedaj tako zanemarili, da sem — bogme — jaz komaj zdržal, ki
marsikaj prenesem, kaj pa tisti, ki ob majmanjšem smradu bru-
hajo. Težko vam, ko bodo to zanemarjenost odkrili zgodovinar-
ji, ki vabijo goste iz vsega sveta zaradi zanimivosti . . .«
Tednik št. 3, letnik VIII, 21. januarja 1955
POGOVOR S PRANJEM REBERNAKOM,
ENIM PRVIH UREDNIKOV PTUJSKEGA
TEDNIKA - TAKRAT ŠE NAŠEGA DELA
}} Tednik je danes
dober časopis
z bogato vsebino
in z velilio
naldado«
Franjo Rebernak je bil tretji urednik — prišel je v septem-
bru 1948 in bil odgovorni urednik do začetka leta 1949. .
Kakšni so bili začetki?
»Povedati moram, da nismo
delali v >luštnih< časih, kljub te-
mu pa nas je prežemalo veliko
navdušenje. Vsaka številka časo-
pisa je bila nov izziv. Dopisniška
mreža je bila zelo gosta — iz
vseh koncev in krajev občine so
se oglašali dopisniki; vsak, pa še
tako skop prispevek je bil dobro-
došel. Ljudje so želeli biti v časo-
pisu, tudi tisti, ki so imeli težave
s pisavo.
Kot odgovorni urednik sem
moral veliko delati, tudi prepiso-
val sem pogosto. Pri tem mi je
pridno služil star >remington<.
Naše delo je prebijalo led med
lokalnimi časopisi, saj so bili le-
ti redki na Štajerskem. Imelo je
podobno vlogo kot danes, če
upoštevamo tokratne družbene
razmere. V svojih začetkih je Na-
še delo moralo >skozi< močne
cenzuro. Vsaka številka je pred
tiskom morala v pregled k sekre-
tarju agitpropa.«
Kako ptujski časopis doživljate
danes?
»Tednik je dober list z bogato
vsebino in z veliko naklado. Zelo
rad ga berem. Včasih me moti čr-
no-belo slikanje nekaterih stvari;
želim, da bi bilo v njem več pole-
mičnih sestavkov, pri poročilih
službe družbenega knjigovodstva
o rezultatih gospodarjenja pa po-
grešam komentarje. Bralci bi tu-
di radi prebrali kakšen komentar
o sklepih političnih forumov.
Podobno kot drugi časopisi tu-
di Tednik ne more mimo >kulta
osebnosti< v ožjem pomenu bese-
de; pomembno je to, kar je ne-
kdo dejal, ne pa kaj se je na pri-
reditvi dogajalo, kdo je nastopil
in podobno. Zavedam se, da je
pogosto težko biti kritičen. Zavi-
danja pa je danes vreden položaj
novinarjev, četudi še ni vse tako,
kot bi moralo biti.«
Tovariš Rebernak, kako pa da-
nes kot nekdanji gostinski in turi-
stični delavec gledate na razvoj
turizma v občini?
»Že pred desetletjem sem bil
mnenja, da bi večina te dejavno-
sti sodila v privatne roke.
Škoda je Borla, zasluži pozor-
nost ptujske občine.  Podobno
usodo je doživela Gorca; sedaj
jo sicer obnavljajo. Grajska re-
stavracija mora prav tako zažive-
ti svoje nekdanje življenje. Ko
pa gre za novi hotel v Ptuju, pa
moram povedati, da so tisti, ki
jim gradnja ni bila pogodu, sicer
uspeli, naredili pa so veliko ško-
do Ptuju in njegovemu turisti-
čnemu gospodarstvu. Letos pote-
ka dvajset let od začetkov razi-
skav geotermalne vode v občini;
tudi o tem bi morali širše sprego-
voriti.«
Franjo Rebernak se je od ptuj-
skega časopisa sicer hitro poslo-
vil v profesionalnem pomenu be-
sede. Z njim pa je tako ali druga-
če povezan že štiri desetletja. V
uredništvo je pozneje prihajal
kot član izdajateljskega sveta,
uredniškega odbora in ob drugih
priložnostih. Včasih pa je prišel
samo na klepet.
»Želim, da se še vnaprej uspe-
šno razvijate. S stalno prisotnost-
jo na terenu boste pomagali obli-
kovati javno mnenje, krepili
funkcijo povezovanja različnih
krajev in naposled pornagali
spodbujati različne akcije. Želim
tudi, da bi danes vsi, pa tudi no-
vinarji bolj upoštevali dejstva —
časi idealov so minili,« je ob
koncu povedal Franjo Rebernak.
MG
Franjo Rebernak (Posnetek: M.
Ozmec)
FRANC FIDERŠEK
i PRELOMNO 1948 j
^- nadaljevanje
Naenkrat je nastala potreba po boju proti kulaškim elementom,
l^i so se vrnili v KLO-je, v upravne odbore KZ itd. Če ni šlo gladko
Pri setvenih planih, pri odkupu, »kontrahaži«, obveznih oddajah in
pri davčnih odmerah, so bili krivi »kulaki«. Takratno razpoloženje le-
Po ilustrira citat iz referata enega od okrajnih funkcionarjev Skoja:
»Spravili bomo na kolena vse kulake, ki so tudi glavna opora re-
akcionarne duhovščine, katera predstavlja duhovno vodstvo vsega
''^.ulaštva. Za takšno stanje je krivda predvsem v frontovskih organiza-
^."jah, ki niso bile dovolj budne. Utrditi moramo odbore OF na vasi in
Jih očistiti špekulantskih elementov.« (ZMS — zapisniki 1948, škatla
2AP.)
Povezano s tem se je začela odločna kampanja za ustanavljanje
^adružnih ekonomij in kmetijskoobdelovalnih zadrug višjega tipa.
to je imelo v bistvu slabe posledice ne le dolgoročno, temveč tudi
sprotno, saj večji kmetje niso imeli volje za dobro gospodarjenje, nji-
y^ so ostajale napol obdelane, hlevi so se praznili. Posledica tega je
Jla vse slabša oskrba prebivalstva s hrano, zato pa vse več prisile pri
pvezni oddaji. Okrajni aktivisti nižje stopnje (v glavnem nameščenci,
' niso imeli voljenih funkcij) so začeli postajati vse bolj operativci, ki
^ kmetom stikali po hlevih in kaščah.
TEDEN ZADRUŽNIH DOMOV
Vlogo kmetijskega zadružništva v planskem gospodarstvu je
opredelil E. Kardelj v razpravi, objavljeni v 3. številki Komunista leta
1947. V njej je bilo med drugim zapisano, da je »kmetijska zadruga
najprimernejša oblika za rekonstrukcijo kmetijstva, za prehod od niž-
jih do višjih zadružnih oblik, kar pomeni zmago socializma na va-
si . . .«
Ta Kardeljeva razprava je postala glavni priročnik za aktiviste na
vasi, dokler ga ni zamenjala nova smer o kmetijskih obdelovalnih za-
drugah. To smer je v začetku leta 1949 dal na eni od sej CK KPJ A.
Rankovič.
V skladu z razvojem »Kardeljevega zadružništva« so v začetku
leta 1948 enako kot drugje po vsej državi tudi v ptujskem okraju usta-
novili Upravo za gradnjo zadružnih domov. To odgovorno in nehva-
ležno dolžnost naj bi prevzel Karel Sakelšek, takratni predsednik iz-
vršnega odbora okrajnega sindikalnega sveta Ptuj, vendar se je z naj-
različnejšimi izgovori temu izognil. Nalogo je morala prevzeti Lojzka
Stropnik, njen pomočnik je bil Ivan Vauda, čez nekaj mesecev je vod-
stvo uprave prevzel tov. Vauda. Sedež je bil na okrajnem odboru OF
Ptuj. V upravi je delal tudi Maks Naubauer, ki je bil v prvi polovici
leta 1948 tajnik OZKZ (okrajne zveze kmetijskih zadrug), in več dru-
gih ljudi v okraju.
Pripravili so načrt, da bi v ptujskem okraju bilo potrebno zgraditi
34 zadružnih domov; od tega bi jih morali spraviti pod streho 22 že v
letu 1948. Naloga je bila veliko težja, kot so si jo smeli načrtovalci v
začetku predstavljati. Dela so se lotili z veliko volje in zagnano, ven-
dar ni šlo.
Izkoristili so izredno predkongresno razpoloženje, pospešili delo
in v čast V. kongresa KPJ določili tudi »Teden zadružnih domov«. Ta
je trajal od 18. do 25. julija. Veliko so v tem tednu naredili, vendar
precej manj, kot so predvidevali, zato so sklenili: »Na pobudo gradi-
teljev se teden zadružnih domov nadaljuje.<
Prvi zadružni dom v ptujskem okraju, sicer zgrajen le v surovem
stanju, so odprli v nedeljo, 25. julija, v Rogoznici, drugega pa 1. avgu-
sta v Muretincih. Sicer pa je bilo stanje na gradbiščih konec julija
1948 tako: Markovci — dvorana je dozidana, v zidanju je pritličje za
trgovske in pisarniške lokale; Dornava — stanje povsem enako kot v
Markovcih; Gorišnica — zida se pritličje; Velika Nedelja — zgrajen v
surovem stanju; Litmerk — zida se nadstropje; Zavrč — betonirajo
temelje; Cirkulane — betonirajo temelje; Leskovec — zidajo nad-
stropje; Videm — zidajo pritličje; Podlehnik — zgrajen v surovem
stanju; Stoperce — betonirajo temelje; Lovrenc — zidajo pritličje;
Hajdina — betonirajo temelje; Slovenja vas — betonirajo temelje;
Starše — betonirajo temelje; Turnišče — zidajo pritličje; Grajena —
zidajo nadstropje; Janežovci ~ adaptacija opravljena; Trnovska vas
— zidajo pritličje in Juršinci — betonirajo temelje.
Tako je bilo zapisano v poročilu. Tu in tam je takrat zabetonirani
temelj propadel. Z gradjno zadružnih domov se bomo v tem podlist-
ku še srečevali.
ZAPISI IZ DNEVNIKA
14. 7. 1948 (sreda)
KLO so obiskali predstavniki vojnega odseka. Takoj moramo
določiti mobilizacijska zbirališča za vse KLO, posebej za vojne obvez-
nike, vole in konje z vozovi ter za mehanična vozila; teh zaenkrat ni-
mamo. Tov. T. z okraja mi je povedal, da je bil zadnjič v Lendavi;
tam utrjujejo mejo. Ljudje ne verjamejo, da bo gonja ostala le pri be-
sedah.
15. 7. 1948 (četrtek)
Na sestanku celice smo se dogovorili za masovni sestanek v ne-
deljo. Pripraviti moram tri poročila. Franci je prosil, da ga črtamo kot
kandidata KP. Pravi, da nima za to kvalifikacij; po mojem ima prav.
Vzrok izstopa je dejansko v tem, ker mu je v Ptuju org. sekretar kar na
ulici rekel, da tak špekulant nima kaj iskati v KP. Namesto njega bo-
mo med kandidate sprejeli logarja Jožeta Ferčca. Ploh je z njim že go-
voril; privolil je. Nadaljevanje prihodnjič
10 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
21. julij 1988 - TEDNIK
Karel Žmavc
70-letnik
v torek, :19. julija, je
skromno, v ožjem družin-
skem krogu proslavil 70-le-
tnico plodnega ; življenja
vsem znan Ptujčan Karel
Žmavc, zadnji komandant
kozjanskega odreda, nosilec
številnih državnih odliko-
vanj, plaket in priznanj.
Ob tej priložnosti so ga do-
poldne obiskali predstavniki
družbenopolitičnih organiza-
cij in SO Ptuj ter mu ob če-
stitkah zaželeli še obilo zdra-
vih in zadovoljnih let. Več o
tem v prihodnjem Tedniku.
- OM
Vsako okolje naj ima
svoj socialni program
v svetu za vprašanja delovnih in življenjskih razmer delavcev —
ta dela pri občinskem svetu ZSS Ptuj — so v prejšnjem tednu zavzeto
razpravljali o programu aktivnosti za zagotavljanje socialne varnosti
delavcev v občini Ptuj. Vztrajajo, da ima vsaka temeljna in druga or-
ganizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost in obči-
na kot celota program socialnoekonomskega razvoja. Ta pa mora vse-
bovati že znane usmeritve Zveze sindikatov Slovenije in občinskega
sveta.
S programom naj bi ublažili pričakovane socialne težave, pove-
zane s prehodom na tržno gospodarstvo. Pri tem pa se v svetu za
vprašanja delovnih in življenjskih razmer pridružujejo vsem, ki pou-
darjajo, da si morajo delavci socialno varnost zagotoviti predvsem z
delom.
Program aktivnosti za zagotavljanje socialne varnosti delavcev v
občini Ptuj je včeraj podprlo tudi predsedstvo občinskega sveta. MG
Akcijo Slovenske gorice so obiskali
Naselje zvezne mladinske de-
lovne akcije Slovenske gorice '88
sta v ponedeljek, 11. julija, obi-
skala Boris Legner, predsednik
Zveze socialistične mladine Ju-
goslavije v JLA, ter Bečir Sirovi-
na, predsednik ZSMJ v ljubljan-
skem armadnem območju. Oba
sta sodelovala na okrogli mizi
brigadirjev, na kateri je bila be-
seda o organiziranosti mladine v
JLA.
Sodelovali so tudi pred-
stavniki mladine ptujske občine,
občinske organizacije ZKS in
SZDL.
V petek, 15. julija, pa sta bri-
gadirje I. izmene letošnje akcije
obiskala podpredsednik izvršne-
ga sveta SRS Janez Bohorič in
vodja centra za M DA pri repu-
bliški konferenci ZSMS Stanko
Šalamon. Po ogledu bivalnih
prostorov brigadirjev sta se po-
govarjala s člani štaba akcije ter
s predstavniki ptujske in lenar-
ške občine o poteku mladinskega
prostovoljnega dela. Janez Boho-
rič je bil presenečen nad doseže-
nimi rezultati brigadirjev in na-
sploh z organizacijo in izvedbo
akcije Slovenske gorice ter izra-
zil željo, da bi bilo takšnih in po,
dobnih akcij v Jugoslaviji še več.
Res je zadnja leta čutiti rahel
osip interesa za sodelovanje na
klasičnih delovnih MDA, vendar
to še ne pomeni, da nekateri raz-
mišljajo o njihovem koncu. Ob-
seg akcij je pač treba prilagoditi
interesu brigadirjev oziroma
mladih ljudi in razni tabori so
zadnja leta dokazali, da možno-
sti obstajajo, le izkoristiti jih je
treba. Ker pa je Janez Bohorič
tudi predsednik zbora podpisni-
kov samoupravnega sporazuma
o združevanju sredstev letošnjih
akcij v Sloveniji, se je zanimal
tudi za finančno realizacijo akci-
je Slovenske gorice ter izrazil
prepričanje, da bodo manjkajo-
čih 40 milijonov lahko zagotovili
v okviru omenjenega sporazuma.
M. Ozmec
Janez Bohorič in Stanko Šalamon v štabu akcije Slovenske gorice. (Fo-
to: M. Ozmec.)
Pošto gradijo delavci gradbenega kombinata Medjimurje iz Cakovca.
(Foto: Ema Žalar.) MG
V Ormožu gradijo
novo pošto
v mestu so v tem trenutku odprta tri gradbišča. Najpomembnejše
je na Hardeku, kjer gradijo šolo, v bližini cerkve svetega Jakoba gra-
dijo novo pošto, v Kolodvorski 2 pa urejajo sedem mansardnih stano-
vanj.
Podobno kot hardeška šola je tudi gradnja poštnega poslopja
razdeljena v tri etape. Prva zajema gradnjo novega, druga obnovo sta-
rega poslopja in tretja rušenje zgradbe nekdanjega »starega vrtca«,
kjer bodo uredili parkirni prostor za potrebe pošte.
Najpomembnejša pridobitev v novi pošti bo digitalna telefonska
centrala 2000 s šest tisoč in več telefonskimi priključki. Vgradili jo bo-
do konec tega ali v začetku prihodnjega leta.
Cesto od Borla do
Zavrča obnavljajo
V začetku julija so delavci
Cestnega podjetja Maribor pri-
čeli modernizacijo regionalne as-
faltne ceste od Borla proti Zavr-
ču. Kot so povedali predstavniki
izvajalca del, gre za sanacijo ene-
ga najbolj dotrajanih vozišč na
našem območju v dolžini dobrih
štirih kilometrov. Investitor sa-
nacije ceste je republiška skup-
nost za ceste, pričakujejo pa, da
bodo novo asfaltno prevleko po-
ložili do konca avgusta.
Foto: M. Ozmec
Dan enote Dušana Kvedra
Vojaki in starešine ptujske garnizije, ki nadaljujejo tradicije na-
rodnega heroja, španskega borca in publicista Dušana Kvedra-Toma-
ža, so dan enote proslavili na osrednji slovesnosti v vojašnici, ki nosi
njegovo ime, v petek, 15. julija, dopoldne. Poleg njih so se na slav-
nostnem zboru zbrali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja
in SO Ptuj, brigadirji zvezne MDA Slovenske gorice in drugi. O praz-
niku je govoril komandant garnizije Ptuj Danilo Dakovič, v imenu
občanov pa je vojakom in starešinam ob dnevu enote čestital Stanko
Meglic, sekretar predsedstva komiteja OK ZKS Ptuj. Najzaslužnejšim
vojakom, starešinam in civilnim osebam v službi JLA pa so zatem iz-
ročili značke vzorni vojak, denarne in knjižne nagrade, prebrali pa so
tudi napredovanja in pohvale.
Danilo Dakovič je dobitnikom značk, priznanj in pohval tudi osebno če-
stital. (Foto: M. Ozmec.)
Govori se...
. . . da tiste redke turiste, ki se
namenijo v TURIST BIRO, sprej-
me praktikant, ki je tam zaposlen
prek Študentskega servisa. Redno
zaposlena referentka za turizem
namreč na višku sezone uživa svoj
zasluženi letni oddih.
. . . da je ptujski župan pred
kratkim prejel priznanje občinskih
gasilcev — gasilsko sekirico. Hu-
dobneži ob tem pravijo, da so mu
jo izročali iz premajhne razdalje:
kakih pet, šest metrov hi bilo naju-
streznejše. (Howgh!)
. . . da .so se ptujski inšpektorji
spravili na velike ribe. Njihov .šef
je namreč ujel soma velikana.
Upamo, da bo dober vzgled svojim
podrejenim in bodo pričeli loviti
velike ribe tudi na suhem.
. . . da cesto Borl—Zavrč obna-
vljajo na enak način, kot so pred
leti magistralko Maribor— Ma-
celj: z nasipavanjem gramoza na
stari, vemo kakšen, asfalt. Rezul-
tate takšnega dela smo na magi-
stralki lahko občudovali — in se
zgražali.
. . . da smo v uredništvu Tedni-
ka zelo zaskrbljeni za usodo svoje
sodelavke Majde Goznik in da že
razmišljamo, ali bi ustanovili lo-
kalni odbor za zaščito človekovih
pravic. Majda je namreč odšla na
dopust v tujino (na zahod) in vzela
s .seboj v.se dokumente, tudi tiste
najzaupnei.se (beri strogo zaupne)
narave. Če namerava z vsebino
dokumentov na zahodu koga se-
,znaniti, nam ni jasno, bo pa to go-
tovo odkrila ustrezna služba. Kaj
je bolj zaupnega kot rojstni podat-
ki ženske?!
NOVA VRTINA V PTUJSKIH TOPUCAH - ZAČETEK NOVEGA
RAZVOJNEGA OBDOBJA
Zasuk v drugem desetletju
Letošnje leto .so v Toplicah pričeli z ambicioznimi načrti: razširili
naj bi avtokamp, zgradili nove bungalove in postavili novo vrtino. Od
vseh predvidenih načrtov bodo letos uresničili slednjega: minuli petek .so
že izbrali mesto za novo vrtino. Stala bo 1,714 milijarde dinarjev.
Nova vrtina je za Ptujske to-
plice življenjskega pomena. Na
njej bodo gradili svojo boljšo bo-
dočnost in uresničili že dolgo na-
črtovani zdraviliški razvoj. Bran-
ko Štumberger, direktor Toplic,
je povedal, da bodo večino de-
narja za vrtino dobili iz posebne-
ga sklada pri republiški energet-
ski skupnosti, v katerega prispe-
va celotno slovensko gospodar-
stvo.
Načrtujejo, da bodo letos
dobili okrog 80 odstotkov inve-
sticijske vrednosti. Gre za neke
vrste kredit pod izredno ugodni-
mi pogoji. S 35 milijoni dinarjev
pa je pri omenjeni gradnji udele-
žen tudi sklad za nova delovna
mesta v občini Ptuj. S tem se
uresničuje napoved, da naj bi v
bodoče večino denarja iz tega
sklada namenili za razvoj turiz-
ma v občini Ptuj. Denar za zače-
tek del je zagotovljen, delo pa bo
Geološki zavod pričel v kratkem,
najpozneje konec julija ali v za-
četku avgusta.
Pričakujejo, da bo nova vrtina
imela eninpolkrat večjo zmoglji-
vost od sedanje, temperatura vo-
de pa naj bi bila okrog 50 stopinj
Celzija. Računajo tudi na prihra-
nek pri energiji. Z vrtino bo pri-
dobila topliška ponudba, saj se
bodo temperature vode v baze-
nih povečale za nekaj stopinj
Celzija. Z gradnjo manjšega tera-
pevtskega bazena, v katerem bi
voda dosegla 36 stopinj Celzija,
pa bi bil bodoči razvoj kakovost-
nejši.
Za širitev avtokampa in grad-
njo novih bungalovov so po be-
sedah direktorja vse pripravili.
Sedanja zasedenost obeh narav-
nost sili v širitev. V avtokampu je
pogosto taka gneča, da obisko-
valcem dovolijo uporabljati tudi
prostor, ki je sicer namenjen ko-
palcem.
V prvem polletju se je v Topli-
cah kopalo 79 tisoč kopalcev,
kar je približno toliko kot lani v
tem obdobju. Nekoliko višji
obisk pa so imeli v avtokampu in
v bungalovih, kjer je bilo skupaj
v šestih mesecih 7319 nočitev.
Obisk fizioterapije je zadovoljiv
oziroma v mejah načrtov. V glav-
nem jo uporabljajo FHujčani. Za
zdravljenje od drugod v Topli-
cah še niso zrele razmere, pred-
vsem zaradi pomanjkanja po-
stelj. Delno to vprašanje sedaj
rešujejo s ptujsko bolnišnico, s
katero so se že pred prevzemoni
fizioterapije dogovorili za nekaj
postelj.
MG
TEDNIK - 21-julij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 11
Dober den! Gnes van loto pismo pisen izjemoma v pondelek. To je den,
za kerega eni pravijo, da tistikrot niti trova ne rose. Seveda to vela samo
za tiste, ki v soboto in nedelo crkovlejo, na veselicah lumpajo in druge
kozlarije spočijajo. Za nas, ki si na zemlji kruh služimo, kravan, svijan in
drugin živalin strežemo, to seveda ne velja, saj moremo tudi ob nedelah
in svetkih živino fojtrati, če je lepo, krmo sišiti. v toten cajti pa tudi na
njivah žeti. . .
Ja, zdaj se je pa začela tudi žetvena in mlatitvena bitka za našega lu-
bega kruheca. Kombajni, kosilnice, kose in srpi pojejo od zore do mroka.
Zdaj imama tudi mija z mojo kosilnico drgoč puno dela, seveda samo na
tistih njivah, ki so na breg poslujene in jih neje mogoče s kombajnom po-
želi. Moren vam povedati, da je letos pšenička še kar dobro obrodila, tak
ke bomo lehko kruheca papali in pogače pekli. Saj ste vidli. kak je to
prejšnjo soboto in nedeljo na Polenšaki po totih dobrotah iz krušnih peči
dišalo. Pa gibanice — kak jih man jaz rad; saj vete, tiste ta vroče, ki tak
dišijo in se cedijo . . . Bojše, ke sen tiho, da se ne bi začele kumi sline ce-
diti, saj ven, ke si v loti draginji že marsikdo žmetno lokše in druge do-
brote privoši. Pa kak so ženjkije s srpi vurno žele, kak kombajni na dveh
nogah. Švic pa je tudi tak teka skoro v potokih. Ja pač hujdič, ke so vsi
toti ročni stroji na švicni pogon. Boj švic teče. boj srp in kosa režeta. Je
pa tudi tak: boj se dobro žanjici streže, boj ji ostro srp reže. G lih lak je z
mojo kosilnico. Njo je treba s pelrolionum odžejati, mene pa z dobrim
špricarom ah pa z vinom. Jabolšnice mi ne kožite, ker te takoj omedlevi-
co dobin. Vidite, kak se cajti obročajo. Negda pa smo samo loto luklo
oziroma jebelšnico pili. Pa še dobra je bila in tudi zdaj še je, samo da
smo Udje malo žmahe zamenjali. Te pa srečno. Vaš kosec in žanjec LUJ-
ZEK.
Po Kamniških in Savinjskih Alpah
v planine smo se podali v začetku
prejšnjega tedna, ko se je pričelo lepo
vreme. Pot smo pričeli pri Rogovilcu,
kjer smo stopili iz avtobusa in nada-
ljevali po slovenski planinski poti v
Robanov kot. Ob potoku Bela smo se
počasi vzpenjali mimo kmetij ter se
ustavili na Robanovi planoti pri plan-
šariji in se okrepčali s kislim mlekom.
Tako smo potem lažje prenašali naj-
hujšo popoldansko vročino, ko smo
morali premagati strmo Komarčo. Po
njej smo sprva hodili med bukovjem,
ko pa smo prispeli do skal, je bila pot
zavarovana s klini in jekleno vrvjo.
Tako smo lažje dosegli vrh Živžgo-
vec, ki je upravičil svoje ime, saj nam
je veter na vrhu pošteno zažvižgal
okrog ušes in nam s tem pomagal, da
smo lažje prenašali popoldansko pri-
peko. Ko smo prispeli na Prag pod
Koroškim vrhom, smo zagledali na
višini 1803 m zeleno planoto Koroši-
co. Kotlinica je kot zelena oaza sredi
skalnega sveta in je polna izvirov pit-
ne vode, kar je redkost za takšno viši-
no. V Kocbekovem domu, ki stoji na
tej planoti, smo se lahko pred spa-
njem osvežili. Naslednji dan smo na-
daljevali pot proti Ojstrici do Škarij
in navzdol do Koče pod Ojstrico na
Klemenči planini, kjer smo se združili
z drugo skupino mlajših planincev, ki
opisane poti ne bi zmogli. Skupaj
smo se potem spustili v Logarsko do-
\\no do Celjskega planinskega doma,
kjer smo imeli tabor. Zadnje ture smo
se lotili v dveh skupinah. Skupina sta-
rejših planincev je odšla od doma že
ob 6. uri, skupina z otroki, med kate-
rimi je bil tudi tri mesece star Mihec,
ki ga je njegov očka nosil oprtanega
namesto nahrbtnika, pa je šla mimo
slapa Rinke do doma na Okrešlju. Na
pot smo odšli zgodaj zjutraj, da bi se
izognili soncu in vročini, pa nas je ta
kljub temu prav pošteno dajala.
Vzpenjali smo se po strmih vijugah
proti Turškemu žlebu. To je ozka in
globoka zajeda med navpičnimi ska-
lami Turške gore in male Rinke. V
njej je bilo letos precej snega, tako da
je bilo kar precej klinov in jeklenih
vrvi prekritih s snegom ali pa potrga-
nih. Da smo ga lahko premagali, se
imamo zahvaliti temu, da smo imeli s
seboj capine, s katerimi smo si v str-
mo in gladko snežišče vsekali stopi-
nje; po njih smo potem z lahkoto do-
segli južno stran 225! m visoke Tur-
ške gore. Od tod je zelo lep razgled
na bližnje skalne vrhove in zeleno
preprogo Okrešlja in Logarske doli-
ne. Pot navzdol je bila zelo zanimiva,
in sicer po raznih kotljičih in rdečih
raztreskanih skalah, v katerih je pol-
no železa. Zato ob nevihti nikoli po
tej poti!
Pod Brano nas je spet čakalo krat-
ko, vendar strmo snežišče, ob njem pa
dva neopremljena planinca, ki sta nas
že eno uro čakala pod snežiščem, da
smo s cepini vsekali stopinje in napeli
varovalne vrvi. Zato opozorilo vsem
tistim planincem, ki se podajajo v vi-
sokogorje: bodite primerno opremlje-
ni in se v planinskih kočah pozani-
majte o stanju poti! Če vam oskrbnik
koče pot odsvetuje, se ravnajte po
tem in si izberite lažjo, pa čeprav dalj-
šo pot.
Naša pot se je nadaljevala do koče
na Kamniškem sedlu in kasneje navz-
dol do Okrešlja. Od tod smo skupaj z
mladimi planinci mimo izvira Savinje
in slapa Rinke sestopili v Logarsko
dolino do doma planincev, kjer smo
še zadnjič prespali, in sicer za borih
4000 din. Torej smo samo z enim pre-
nočevanjem v planinski koči imeli vr-
njeno letno članarino, saj je za člane
planinskih društev 50-odstotni po-
pust.
Zato se nam pridružite pri naših or-
ganiziranih planinskih izletih in sku-
paj z nami spoznavajte naš prelepi
planinski svet.
Franc Korpar
Ob izviru Savinje (Foto: F. Korpar)
Revija revolucionarnih
pesmi Ptuj '88
Ob letošnjih dnevu samoupravljalcev in dnevu borcev je bila v
Ptuju 1. julija 4. revija revolucionarnih pesmi borbe in dela Ptuj '88.
Organizirana je bila v okviru medrepubliške kulturne izmenjave 27.
srečanj bratstva in prijateljstva. Revija je bila po vsebini in kvaliteti v
pravem pomenu besede kulturni dogodek leta. Poslušalcem se je vtis-
nila globoko v spomin. Hvalevredno je omeniti, daje celotni program
predvajala v svoji kulturni oddaji tudi ptujska radijska postaja 2. juli-
ja. V sliki in besedi našim bralcem predstavljamo sodelujoče pevske
zbore:
MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD IVANEC z okrog 60 aktivnimi člani
vodi Vladimir GEČEK. V desetletnem delovanju ima za seboj številna
uspešna gostovanja na revijah varaždinske regije in SR Hrvatske ter v
okviru medrepubliške kulturne izmenjave bratskih občin.
MEŠANI PEVSKI ZBOR DKUD »PODRAVKA« KOPRIVNICA vo-
di Marija JURAŠIN in združuje nad 50 pevcev. Na republiški reviji SR
Hrvatske v Zadru je kar 4—krat zaporedoma zastopal Podravino kot
najbolje uvrščeni pevski zbor.
MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD »ILIRCI« KRAPINA polnih 22 let
uspešno vodi Viktor CRNEK. V zboru poje nad 50 pevcev. Zbor je go-
stoval v raznih krajih Jugoslavije in Evrope, vidno mesto pa ima na fe-
stivalu kajkavske popevke v Krapini.
KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR PTUJ z okrog 32 pevci uspešno
vodi Franc LAČEN. V tem letu je zbor slavil 35—letnico uspešnega kul-
turnega ustvarjanja. Zbor je gostoval v mnogih krajih Jugoslavije in Ev-
rope. Prejel je veliko oljenko, plaketo bratstva in prijateljstva ter plake-
to ZSS občine Ptuj.
MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD ČREŠNJEVEC iz občine Slovenska
Bistrica z 42 člani z uspehom vodi Marjan KRAJNC. Za seboj ima
mnoge uspešne nastope v občini, za kar je v letu 1986 prejel nagrado ob-
čine Slovenska Bistrica; gostoval pa je tudi v bratskih občinah.
Občinski odbor ZZB NOV Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj se vsem
sodelujočim pevskim zborom iskreno zahvaljujeta, hkrati pa se zahva-
ljujeta tudi občinskim svetom ZSS in ZSH Ivanec, Koprivnica, Krapi-
na, Ptuj in Slovenska Bistrica, ki so njihovo udeležbo na 4. reviji revo-
lucionarnih pesmi borbe in dela organizacijsko in finančno omogoči-
li. FB
Gasilsko slavje v Senešcih
Seneški gasilci ob novi brizgalni. (Posnetek: Ema Žalar.)
V krajevni skupnosti Velika Nedelja skrbijo za požarno varstvo
in preventivo tri gasilska društva. Z najdaljšim stažem se lahko po-
hvalijo velikonedeljsko, aktivno pa delata še društvi v Trgoviščih in v
Senešcih. Slednje je 3. julija praznovalo. Svečanost so pripravili ob
prevzemu motorne brigalne. S tem so izboljšali svojo opremljenost:
sedaj imajo dve brizgalki, kombinirano vozilo, drugo pripadajočo
opremo in dom.
Denar za novo opremo je društvo zbralo z različnimi dejavnost-
mi: s prireditvami, nabiralnimi akcijami in drugače. Nova brizgalna
je stala sedem milijonov dinarjev; polovico denarja so dali gasilci,
druga polovica je kredit zavarovalne skupnosti Triglav iz Maribora.
Najeli so ga prek ormoške požarne skupnosti. V petih letih morajo vr-
niti polovico kredita, to je 1,75 milijona dinarjev.
Seneško gasilsko društvo ima okrog osemdeset članov, med njimi
je petnajst pionirjev. Lani je društvo praznovalo 35-letnico. Na slo-
vesnosti je v imenu društva govoril predsednik Ivan Jesih, o pomenu
pridobitve poveljnik občinske gasilske zveze Ormož Ivan Vajda, v
imenu pokroviteljev — krajevne skupnosti Velika Nedelja in KK Slo-
vin Jeruzalem Ormož — pa Ivan Hržič.
MG
V vrtu
Da bi pozno jeseni in še v zgodnji zimi
imeli na voljo dovolj cenene in kakovostne
solate, je sedaj pravi čas, da si jo zagotovimo
s setvijo endivije.
Solata endivija je bila dobro znana že pri
starih narodih, Angleži pa ji celo pripisujejo
zdravilno vrednost, saj jo uporabljajo proti
slabostim, omedlevici in srčnim obolenjem.
Tudi v naših jedilnikih je endivija od vseh so-
lat najbolj zastopana, to pa zato, ker ima po-
membno hranilno vrednost, je vzdržljiva pri
skladiščenju in transportu in pokriva v letu
najdaljše obdobje, saj se z njo hranimo od
poznega poletja, skozi jesen in zimo do zgod-
nje pomladi. Tudi njeno prezimljenje je so-
razmerno enostavno, poceni in učinkovito.
Najbolj razširjene sorte so ESKARIOL ru-
mena, ki oblikuje rumene liste in je za takojš-
njo uporabo, eskariol zelena, pozna sorta, ki
oblikuje zelene liste z močnimi rebri in je od
Vseh sort najmanj občutljiva za mraz, zato
primerna za skladiščenje, in dečkova glava, ki
sicer oblikuje zelene liste, je pa hkrati samo-
belilna. Druge sorte endivije namreč moramo
pred porabo še beliti. Beljenje listov doseže-
mo tako, da dorasle rastline rahlo povežemo
2 rafijo, popoln učinek pa dosežemo, če jo
Prekrijemo še s plastičnim lončkom.
Endivije ni priporočljivo presajati, ker jo
sorazmerno pozno sejemo, ko se dan že krči.
^ri presajanju se korenine poškodujejo in se
zaradi njihove obnove vegetacija zavleče. Po-
^no pa jo moramo sejati, da bi izrabili nara-
vne razmere rasti in čim kasneje pridelali pri-
delek.
Endivija potrebuje zelo humozno zemljo,
« se prehitro ne izsuši. Sejemo jo torej v do-
bro pripravljeno zemljo in ta mora biti brez
grobih grud. Ce imamo na voljo motokultiva-
tor za strojno obdelavo vrtnin, endivijo seje-
mo na širini stroja prilagojeno medvrstno
razdaljo, sicer pa naj bo ta 35 cm; v vrsti jo
bomo prepulili na razdaljo 30 cm, globina se-
tve pa naj bo čim enakomernejša — od pol
do enega centimetra. Posevek oskrbujemo z
rednim okopavanjem in pazimo na stalno
vlažnost. Pri gnojenju z dušičnimi gnojili ne
smemo pretiravati, najpriporočljivejše pa je
zalivanje s tekočimi gnojili.
Glede na rabo je priporočljivo sejati več
sort endivije, ker bomo čez pozno sejano ze-
leno eskariolko konec oktobra postavili tu-
nel, ki nam jo bo varoval vse do konca leta.
V toplem in vlažnem septembrskem vreme-
nu endivijo napada črna listna pegavost, pa
tudi rja je cesta bolezen, ki na listih povzroča
sušenje. Potrebno je škropljenje posevka vsa-
kih 10 do 14 dni z 0,4-odstotnim bakrenim
antracolom menjaje z 0,2-odstotnim ditha-
nom M 45.
Majhne temne pege, ki se na plodovih pa-
radižnika postopoma večajo, dokler jih ne
prekrije črna prevleka, se imenujejo črna gni-
loba plodov — macrosporium tomato. Pri
vseh gnilobah plodov je glavni in skoraj edi-
ni način zatiranja v tem, da nagnite plodove
potrgamo in sežgemo, da bi se bolezenske
klice ne ohranile do prihodnjega leta. Zdra-
vljenja črne gnilobe torej ni, pač pa je bilo
potrebno izvajati enako preventivno škro-
pljenje s fungicidi kot pri krompirju. Da se
bolezen ne bi širila še na cvetove paradižni-
ka, bomo dosegli s škropljenjem z O, I-odsto-
tnim ridomilom.
V SADNEM VRTU glavna rast pojenjuje,
pri hruškah pa se je že povsem končala. Mla-
dike, ki imajo navpično ali poševno rast (zla-
sti pri mladih jablanah) pa bodo rastle še vse
do jeseni. Ker se cvetni nastavek glede na
zdravstveno stanje in prehranjenost sadne
rastline oblikuje že v avgustu za prihodnje le-
to, je sedaj pravi čas, da upognemo vse letoš-
nje mladike, ki naj bi postale rodne, oziroma
ves tisti les, ki ga ne potrebujemo za nadalj-
njo rast in oblikovanje drevesne krošnje. Z
upogibanjem mladik v blagem loku ali v vo-
doravni položaj zavremo hiter pretok asimi-
latov iz lista proti koreninam in rudninske
hrane v rastni vršiček, zaradi česar se rastlin-
ski sok nakopiči in listni brsti se pretvorijo v
cvetne. Mladiko vežemo z drobnejšo vrvico
ali plastično rafijo, a ne pretesno, da se vezi-
vo ne bi zajedlo v mladiko, ki se z rastjo de-
beli. Vežemo le na drevesni kol ali žično opo-
ro, nikakor pa za ogrodne veje, saj bi to lah-
ko mehanično poškodovalo ogrodni les dre-
vesne krošnje. Sadjarji, pomnite, daje korist-
neje julija vejo upogniti in jo spremeniti v
rodno kot pa pozimi zdivjano in nerodno
odrezati.
Miran Glušič, ing. agr.
12 — ZA KRATEK ČAS
21. julij 1988 - TEDNIK
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
LETO: XXV Ptuj, 21. julija 1988 Številka: 22
VSEBINA
147. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev ob- plotne energije v sezoni 1987/88 mesta Ptuj in naselja Kidričevo ter
močja Nova vas II Pil - S9                                                              določitvi poračunske cene.
ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
148. Sklep o potrditvi nastalih stroškov pri proizvodnji in distribuciji to-    POPRAVKI
147
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju na-
selij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86) in 199. člena
Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) je Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj na 120. seji dne
13/7-1988 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditev
pogojev območja Nova vas II Pil — S9
1. člen
Javno se razgrne osnutek prostorskih uredit-
venih pogojev območja Nova vas II Pl 1 — S9,
ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor
pod št. proj. 845/88 v juliju 1988.
2. člen
Osnutek obravnava prostorske ureditvene
pogoje 6.25 ha velikega območja namenjenega
enodružinski stanovanjski gradnji.
3. člen
Osnutek bo razgrnjen v prostorih Skupščine
občine Ptuj, Srbski trg I, soba št. 3 ob uradnih
urah v času od 21/7 do 21/8.
4. člen
V času javne razgrnitve organizira Občinski
komite za urbanizem, gradbene in komunalne
zadeve javno obravnavo v prostorih KS Ro-
goznica v ponedeljek 25/7—1988 ob 18. uri.
5. člen
Sklep se objavi v Ur. vestniku občin Ormož
in Ptuj.
Številka: 350-2/88-4
Datum: 13/7-1988
Predsednik IS
Skupščine občine I*tuj
Jože BOTOLIN, l.r.
148.
Na osnovi Splošnih pogojev o dobavi toplot-
ne energije v občini Ptuj, soglasje IS občine
Ptuj z dne 6. 7. 1988 Pravilnika o načinu obli-
kovanja cen proizvodnje in distribucije toplot-
ne energije ter dejansko nastalih stroškov, je
delavski svet TOZD Stanovanjski servis v se-
stavi DO Komunala, gradbeništvo in promet v
razširjeni sestavi z delegati uporabnikov dne
6. 7. 1988 sprejel:
SKLEP
Potrdi se višina nastalih stroškov pri proiz-
vodnji in distribuciji toplotne energije v kurilni
sezoni 1987/88, mesta Ptuj in naselja Kidriče-
vo (v kurilnicah s katerimi upravlja TOZD), ter
na osnovi nastalih stroškov določi poračunska
cena proizvodnje in distribucije toplotne ener-
gije kakor sledi:
— skupno nastali
stroški in obvezno-
sti din 1.372.639.000.-
od tega:
1. Stanovanjski   od-
jem:
— skupno nastali
stroški in obvezno-
sti din 967.386.000.-
— povprečna enotna
cena ogr. v kur. se-
zoni 1987/88 780.-din/m2/mes.
— na osnovi vplača-
nih akontacij okto-
ber 1987 - julij
1988 in povprečne
cene sledi pora-
čunska cena julij,
avgust, september 929. —/din/m2/mes.
ali 4,3 % povečanje
na zadnjo ak. ceno   (890. —/din/m2/mes.)
2. Nestanovanjski od-
jem:
— skupno nastali
stroški in obvezno-
sti din 405.253.000.-
— variabilni stroški v
sezoni din/MWh 41.375._
— fiksni stroški din/
kW/sezono 23.389.-
Nam. predsednika D. S. TOZD
Janez POLANEC I. r.
Ker so bile v tržnem redu (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 20-134/88) v primerja-
vi z izvirnikom ugotovljene napake, dajem po
3. odstavku 214. člena Poslovnika Skupščine
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76, 12/87) naslednje
POPRAVKE
Na začetku 4. člena se doda izpuščeno bese-
dilo: »(I) Na tržnici lahko prodajajo:«
V 24. členu se v prvem odstavku, točka 9, na-
mesto besede »konkretne«, vpiše pravilno be-
seda »korektne«.
Tajnica
Skupščine občine Ptuj
Marica FAJT, dipl. pravnica s. r.
Ker so bile v odločitvi odškodnine za spre-
membo namembnosti kmetijskih in go/dnih
zemljišč v občini Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 20-127/88) v primerjavi z iz-
virnikom ugotovljene napake, dajem po 3. od-
stavku 182. člena poslovnika Skupščine občine
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
Št. 13-142/77) naslednja
POPRAVKA
V uvodu odloka se za besedo »občine« doda
izpuščeno besedilo: »Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je«.
V 2. členu se za besedo »proizvodnjo« doda
izpuščeno besedilo: »plača odškodnino zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega«.
Sekretarka
Skupščine občine Ormož
Minka Rajh s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.
fEDNIK - 21. julij 1988
IZ NAŠIH KRAJEV — 13
SREČANJE SLOVENSKIH IN NEMŠKIH ANDRAG060V V PTUJU
Kulturna animacija in ustvarjalnost
v izobraževanju odraslih
v ponedeljek se v Ptuju pričenja enotedenski se-
minar andragoških delavcev iz Slovenije in nem-
škega Hessna. Pripravila ga je Zveza delavskih
univerz Slovenije. Andragoški delavci potrebujejo
23 razvoj izobraževanja odraslih veliko mero
ustvarjalnosti. To pa je prav tisto, kar v naši druž-
bi nenehno ugotavljamo: da nam manjka ustvar-
jalni navdih. Na seminarju naj bi torej andragoški
delavci testirali svojo ustvarjalnost in jo seveda
poskušali še izpopolniti. Ustvarjalnost bodo »uri-
li« na različnih področjih umetnosti na osnovi ne-
katerih elementov izkustvenega učenja, učenja
igre in improvizacije kot poti pri reševanju ne-
znank. Sodoben andragog ne more biti samo pre-
davatelj in organizator, ampak tudi moderator
skupine. Takšne sodobne oblike izobraževanja pa
seveda zahtevajo visoko stopnjo komunikacije
med udeleženci. Tudi to bodo testirali na seminar-
ju, saj bodo udeleženci vezani na prevajalce oziro-
ma svoje znanje nemščine.
Udeleženci seminarja se bodo tako preizkušali
na področju umetniške fotografije, spreminjanja
besedila v glasbo, na področju likovnega ustvarja-
nja in gledališke igre. Kot predavatelji oziroma
moderatorji bodo sodelovali ptujski strokovnjaki
za posamezna področja: Stojan Kerbler, mojster
umetniške fotografije, Viktor Gojkovič, kipar in
restavrator, Ivan Tušek, arheolog, in Branka Beze-
Ijak-Glazer, režiserka. Udeleženci seminarja si bo-
do ogledali tudi kulturnozgodovinske znamenito-
sti Ptuja in okolice.
NaV
Slikarska kolonija v Majšperku
Stabilizacijski časi se kažejo
tudi na umetniškem področju,
zato je malo manjkalo, da letos
ne bi bilo slikarske kolonije, ki
jo je v zadnjih letih prirejala li-
kovna sekcija Delavskega pro-
svetnega društva Svoboda iz Ptu-
ja na ptujskem terenu. K uresni-
čenju jubilejne desete kolonije je
letos pomagala Tovarna volne-
nih izdelkov iz Majšperka, ki je
omogočila prehrano in dala na
razpolago razstavni prostor.
Ptujska Zveza kulturnih organi-
zacij je prispevala za prenočišče,
ki so ga uporabljali slikarji v
Majšperku, kjer je bila letos
ustvarjalna baza.
V koloniji se je zbralo sedem
slikarjev, ki so prišli v Majšperk
iz širšega slovenskega prostora. S
skupino, ki je ves teden bivala v
Majšperku, so slikali nekateri
ljubiteljski slikarji, ki so prihajali
na teren iz Ptuja, Kidričevega in
Cirkovc. Na ta način je skupina
ustvarjala v glavnem v Majšper-
ku, Narapljah, na Ptujski Gori in
v Stopercah. Obdelali so številne
motive, ki so jih znali slikarji po-
iskati v omenjenih krajih, izbor
iz teh del pa je vključen v razsta-
vo. Ponavadi so tako razstavo or-
ganizirali v kraju prirejanja kolo-
nije, zato je od 8. julija razstava
odprta v Majšperku in bo tam
ostala teden dni, zatem pa jo bo-
do prenesli v Ptuj in bo v hotelu
Poetovio gostovala še ves avgust.
Na razstavi se s slikami pred-
stavljajo: Drago Božičnik iz Ma-
ribora, Ljubljančanka dr. Danica
Gala-Bem, Albert Hojnik z Ra-
ven na Koroškem, Karel Hruza
iz Kamnika, Tržičan Drago Kos,
Bojan Lubaj iz Kidričevega,
Marjan Miklavc iz Sežane, Ptuj-
čan Julij Ošlovnik, Koprčan
Cveto Peltekovski, Franc Saga-
din in Rozina Šebetič iz Ptuja ter
Franc Trčko iz Cirkovc.
V koloniji je Drago Božičnik
preudarjeno izbiral motive, pri
čemer so ga zanimali: Majšperk,
Ptujska Gora in stara kmečka ar-
hitektura, ki se še najde v skritej-
ših vaseh tega okolja. Svoje mo-
tive je obravnaval v olju, ki za-
pušča močnejši vtis, zlasti pri Bo-
žičniku, ker uporablja temnejši
rjavkast kolorit. Hkrati vključuje
svetlo-temne kontraste, zato so
njegove slike zelo zanimive in
barvno učinkovite.
Danica Gala-Bem ima kot sli-
karka za seboj že bogate izkuš-
nje. Ustvarjalno je sledila notra-
njemu nagibu in naslikala vrsto
pokrajinskih slik. Njen cilj je bil,
da v olju poudari svežo barvi-
tost, ki jo je črpala iz narave in
svojih imaginativnih virov. Na ta
način je skladno popestrila moti-
ve, ki jim je v svoji oblikovni
predstavi posvetila vso pozor-
nost.
Albert Hojnik izraža svoje sli-
karske občutke z enostavnimi
oblikovnimi sredstvi. Navdušen
je nad staro vaško arhitekturo in
ji v sliki ohranja prvoten videz;
obenem teži k pristnim kompozi-
cijskim rešitvam tudi v krajinah,
uporablja pa konvencionalno
barvitost. Slika v olju, svoje mo-
tive pa podreja precizni kolori-
stični analizi površin in posa-
meznih elementov, ki ga vzpod-
bujajo k usklajevanju motivnih
lastnosti.
Prvič se je vključil v kolonijo
Karel Hruza, ki ustvarja v akva-
relu, tematsko pa se povezuje s
pokrajino. Zanima se za močno
barvitost, ki dinamično deluje in
poudarja njegove koloristične
občutke, ki se odražajo v močnih
kontrastih. Prevladujejo topli to-
ni, slike pa še ne kažejo prave
stilne orientacije, kajti slikar je
šele na začetku ustvarjalne poti.
Kolonije se je udeležil tudi
Drago Kos, ki je prvič slikal na
štajerskem terenu. Prizadevno je
delal v olju in pasteiu, v obeh
tehnikah pa zajemal posamezne
izreze iz pokrajine ter ponazarjal
naselja, ki vsebujejo dovolj kon-
trastov in življenja. Tematika je
bila privlačna, zato se ji je slikar
hitro prilagodil, prav tako tudi
barvnemu izrazu, za katerega ka-
že dovolj občutkov.
Ob udeležencih kolonije je
ustvarjal tudi Bojan Lubaj, sicer
predsednik ptujske likovne sek-
cije. Slikal je širokopotezno v
olju in akvarelu, zanimala pa ga
je predvsem pokrajina, ki ji sicer
posveča precej pozornosti. Z ne-
posrednostjo izraza je obvlado-
val velika platna, več značilne
prefinjenosti in barvitosti pa je
posvetil akvarelom.
Marjan Miklavc zadnjih nekaj
let intenzivno riše in slika, v ko-'
loniji pa je bil prizadeven akva-
relist. Tudi njega je navdušila
Ptujska Gora in bolfenška plano-
ta, prav tako pa stara podeželska
arhitektura, ki jo je mogoče za-
slediti le še v oddaljenejših zasel-
kih. Miklavc uporablja klasične
kompozicijske prijeme, kjer so
temno-svetli odnosi spretno raz-
mejeni, prijetna za oko pa je tudi
skladna barvitost.
Kot vsako leto doslej seje tudi
letos priključil udeležencem ko-
lonije Julij Ošlovnik in vneto sli-
kal krajinske motive, kar ga v bi-
stvu najbolj zanima. Tudi tokrat
je stikal za ljudsko arhitekturno
zapuščino in se ustavil na Rujski
Gori, slikal sv. Bolfenk v Halo-
zah in Majšperk. Njegovi z bar-
vo nasičeni motivi učinkujejo
prefinjeno in zelo prepričljivo.
Srečanja slikarjev v Majšperku
se je udeležil tudi Cveto Pelte-
kovski, ki še nima za seboj dolgo-
letnih izkušenj, kljub temu pa se
trudi predvsem, da na njegovih
slikah, delanih v olju, pride do
izraza koloristična občutljivost,
ki dobiva v njegovih krajinskih
izrezih privlačno harmonijo. Pel-
tekovski ustvarja v stilu naive,
kjer prihajajo do izraza tudi mo-
čni kontrasti in občutek za dina-
miko prostora ter osnovno arti-
kulacijo barvitosti.
Franc Sagadin je bil zunanji
gost kolonije. Izbiral je motive
okrog Ptujske Gore in precizno
odrejal svojim slikam specifičen
izraz, kar je rezultat originalnega
in natančnega soočanja z moti-
vom, zlasti s Ptujsko Goro, ki je
sicer slikarjev priljubljeni motiv.
Sagadin ga je kompozicijsko za-
nimivo razčlenil, barvno pa ne-
posredno uskladil.
Vsakoletna udeleženka takih
likovnih srečanj je tudi Rozina
Šebetič. Prizadevno je ustvarjala
v olju in pasteiu. Motive je črpa-
la povsod tam, kjer je našla pri-
meren teren, predvsem v Maj-;
šperku in na Ptujski Gori. Zani-'
mala se je tudi za tradicionalno
arhitekturo in posamezne izreze ^
iz narave. Tudi tokrat je prišla
do izraza smela kompozicijska \
obravnava in prepričljiv kolorit.
Zunanji udeleženec kolonije je
bil še Franc Trčko, ki je delal la-
virane risbe in pastele. Nekdanjo
risarsko strogost je v novejšem
času ob resnejšem uveljavljanju
precej omilil, svojim pastelom pa
vtisnil svobodnejši likovni izraz.
Na ta način se bolj ukvarja z bar-
vitostjo in jo pretehtano vključu-
je v klasično kompozicijsko os-
novo, ta pa tudi doživlja svojo
modifikacijo.
Mislim, da smemo trditi, da so
tudi letošnji udeleženci slikarske
kolonije upravičili pričakovanja
organizatorjev in pokroviteljev.
Udeleženci se najtopleje zahva-
ljujemo Likovni sekciji pri DPD
Svoboda Ptuj, ki je bila organiza-
tor srečanja. Predvsem gre za-
hvala glavnemu pokrovitelju —
Tovarni volnenih izdelkov v
Majšperku, ki je izredno poskr-
bela za dobro počutje udeležen-
cev in dala na razpolago svoje
prostore za prirejanje razstave.
Zahvalo zasluži tudi Zveza kul-
turnih organizacij v Ptuju, ki je
omogočila slikarjem bivanje v
Majšperku. Zahvaljujemo se tudi
družinama Slavka Pislaka in Po-
točnikovim, ki so z izredno lju-
beznivostjo obdajali svoje varo-
vance, pa tudi ljudem na terenu,
ki so z zanimanjem in gostoljub-
nostjo spremljali delo udeležen-
cev kolonije.
mentor dr. Štefka Cobelj ^
Predstavljamo
ansamble
letošnjega
festivala
Za letošnji XIX. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj
'88 je prijavljenih štirideset ansamblov. Festival bo 2., 3. in 4. septem-
bra na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju.
Danes predstavljamo prvih pet prijavljenih ansamblov, in sicer:
Ansambel KRT iz Stahovice bo tokrat že tretjič nastopil na na-
šem festivalu; doslej je dosegel dve bronasti orfejevi znački.
Ansambel LIPA iz Cerkelj na Gorenjskem je uspešno opravil av-
dicijo v Mozirju in bo na Ptuju letos debitant.
HMELJARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET iz Žalca je do-
slej dvakrat sodeloval na festivalski prireditvi v Ptuju in obakrat dose-j
gel bron. )
MELOS iz Ljubljane je svoje sposobnosti pokazal na avdiciji v j
Šentjerneju in strokovna komisija ga je uvrstila v letošnji festivalski!
program. ]
Ansambel BRANETA KLAVŽARJA iz Celja je že trikrat nasto-j
pal na ptujskem festivalu in se ponaša z dvema srebrnima in enim zla-|
tim odličjem.
L
Ansambel KRT
Ansambel MELOS
Ansambel LIPA
HMELJARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
Ansambel BRANETA KLAVŽARJA
35 let GD Žetale
v soboto ob 16. uri bo v Žetalah pred gasilskim domom slovesnost obl
35-letnici tamkajšnjega gasilskega društva. V programu prireditve imajo gasil-]
sko parado, sledil bo slavnostni govor ustanovnega člana društva Avgusta Be-^
denika. podelili pa bodo tudi številna priznanja dolgoletnim in aktivnim čla-
nom društva. Ob jubileju bodo predali namenu novo gasilsko bri/galno, kultur-
ni program pa bodo izvedle ljudske pevke in godba na pihala i/ Podlehnika. Po
uradnem delu prireditve bo veliko gasilsko slavje.
__ JB
Lovska družina »DRAVINJA« Majšperk
prireja v soboto, 23. julija 1988,
VELIKO VRTNO VESELICO
z bogatim srečelovom m streljanjem na glinaste golobe pn lovskem domu
v Stanečki vasi s pričetkom ob 17, uri.
Pripravili bodo pikanten srnjakov golaž, tudi posebnosti z žara ne bo manj-
kalo.
Za razvedrilo in ples bo za vas igral ansambel TORNADO.
Vabijo lovci LD »DRAVINJA« Majšperk
14 — ZA RAZVEDRILO
21. julij 1988 - TEDNIK
TEDNIK
- 21. julij 1988
OGLASI IN OBJAVE - 15
Ne pozabite
na upokojence
26. julij je dan upokojencev Jugo-
slavije. Na ta dan leta 1946 je bil na-
mreč sprejet prvi zakon o socialnem
in pokojninskem zavarovanju zapo-
slenih v Jugoslaviji. Zveza društev
upokojencev občine Ptuj priporoča,
da se na ta dan tudi v ptujski občini
spomnimo svojih upokojencev z raz-
nimi srečanji in delovnimi razgovori.
To je tudi ena od nalog, zapisana v
programu letošnjega Tedna upoko-
jencev občine Ptuj, ko smo proslavili
40 let uspešnega delovanja društev
upokojencev.
Krajevnim skupnostim in organiza-
cijam združenega dela priporočajo,
da v prihodnjem tednu skličejo po
krajevnih skupnostih srečanja upoko-
jencev in se z njimi pogovorijo o vseh
problemih, ki se pojavljajo v bivalnih
okoljih, in tudi o tem, kje vse bi upo-
kojenci s svojim znanjem, voljo in iz-
kušnjami lahko prispevali k uspešnej-
šemu reševanju problemov.
Prav tako naj bi se v delovnih orga-
nizacijah pogovorili s svojimi nekda-
njimi sodelavci, ki danes uživajo sicer
skromne sadove minulega dela. Ven-
dar je to mnogo več, kot je bilo ne-
koč, pred izdajo prvega zakona, ko so
do pokojnine bili upravičeni le drža-
vni uradniki.
FF
V Moškanjcih
16. kmečki praznik
v Moškanjcih so minulo nedeljo,
17. julija, gasilci uspešno izvedli že
16. kmečki praznik. Tokrat so na
ploščadi pred domom gasilcev pred-
stavili nekdanje najbolj potrebne in
cvetoče obrti, ki pa danes že krepko
izumirajo. Svoje delo je prikazal
kmečki kovač, ki je pred občinstvom
lepo okoval konja, poleg tega pa še
čevljar na šteri, krojač in sedlar. S pe-
smijo so prireditev poživili še lukarji
in lukarice, zatem pa so se vsi skupaj
še pozno v noč veselili ob zvokih sku-
pine Pomlad iz Ptuja.
-OMl
Vabilo na razstavo
del Jelke Flis
v torek, 2^. julija, bo ob 18. uri v
razstavnem paviljonu Dušana Kvedra
v Ptuju otvoritev razstave del aka-
demske slikarke Jelke Flis. Ustvarjal-
ka, ki živi in dela v Ljubljani, sodi v
generacijo umetnikov, katerih slikar-
ski koncept je zavezan skrajnemu ek-
sistencialnemu pogledu in avtonomni
likovni ekspresiji slike.
Dela umetnice bodo na ogled do
15. avgusta.
Vabljeni.
Polenšak v znamenju
kruha in sonca
Praznik žetve je tradicionalno uspel. Že petind-
vajsetega so pripravili prizadevni polenški turisti-
čni delavci. Najprivlačnejši del je zagotovo razsta-
va kruha in pogač s prodajo skoraj vseh dobrot.
V soboto so poleg razstave gostje videli tekmo-
venje cicibanov in mlajših cicibanov v kolesarje-
nju in spretne tekmovalce v prenašanju vode s
»šefi«. Mali kolesarji sojo v hrib prisopihali prav
vsi in morda smo videli up ptujskega kolesarstva,
saj je pri mlajših cicibanih zmagala triletna Jasmi-
na Rakuša, najmlajša med nastopajočimi.
Razstava kruha in pogač je radovednim obisko-
valcem prikazala veliko mero domiselnosti kmeč-.
kih gospodinj, saj smo poleg kruha, potic in pogač
lahko videli poročne slaščice zelo domiselnih
oblik.
V nedeljo so se žanjice pomerile v svojem opra-
vilu, ki ga opravljajo zelo spretno. Zmagala je Ro-
zika Marin, ki je bila najspretnejša že prejšnja le-
ta.
Dobiček iz te dvodnevne prireditve bo name-
njen gradnji turističnega doma. Prizadevni turisti-
čni delavci pod vodstvom Mimice Šegula so dom
delno zgradili, vendar jih zavira pomanjkanje
sredstev. Večnamenski dom bodo dokončali, ko
bodo dovolile možnosti. M. Samec
Ce bi bilo pivo namesto vode v so-
du ... (Foto: MM 2)
Žanjice na poti k žetvi — s pesmijo, seveda. (Foto: Laura)
Drava
ima še
veliko
skrivnosti
Pred dvema tednoma smo po-
ročali o 23-kilogramskem somu,
ki ga je v stari strugi Drave uple-
nil Andrej Gorše s svojim sinom.
V nedeljo, 17. julija, nekaj pred
dvajseto uro pa se je ribiška sre-
ča (ki je poleg znanja nujna) na-
smehnila Milanu Vogrincu iz
Ptuja, sicer vodji inšpekcijskih
služb pri SO Ptuj. Dobre pol ure
se je boril z ujetim velikanom, ki
je v dolžino meril več kot
150 cm, tehtnica pa je pokazala,
da je imel prek 31 kg. To je prav
gotovo eden največjih in najtež-
jih somov, ujetih v stari strugi
Drave, in skorajda neverjetno je,
da je bil ujet na samo 0,30 mm
najlonsko vrvico. Vaba je bila
umetna plastična ribica (vobler).
Drava ima torej še veliko skriv-
nosti in poznavalci pravijo, da so
v tem predelu še večje in težje
mrcine.
-OM
Milan Vogrinec (desno) s svojim velikanom, ki ga brez pomoči »soribi-
ča« Andreja Goršeta sploh dvigniti ne bi mogel. (Foto: M. Ozmec.)
Prevzem pšenice v mlinu Vlada Korošca v Zabovcih.
AKTUALNOST TEDNA
Pšenica in njena cena
žetev pšenice je v polnem teku. Mnogi kmetovalci sicer pravijo,
da bodo počakali vsaj še teden dni, nekateri pa so že pohiteli in svoj
posevek pospravili. Zaradi tega je seveda zrnje zelo vlažno in ga bo
potrebno izdatno sušiti. V silosih Kmetijskega kombinata stane suše-
nje 14 din za kilogram pšenice, če je vlage od 15 do 16 odstotkov. Če
je vlage 16 do 17 odstotkov, stane sušenje 18 din za kilogram in tako
dalje do 22 din za 19-odstotno vlago.
To je le polovica stroškov sušenja, drugo polovico plača Intes.
Cena pšenice je 397,1 dinarja za prvorazredno in 10 din manj za dru-
gorazredno pšenico. Lastnik pšenice mora zahtevati analizo, in če
analiza ne pokaže prvorazrednosti, nosi sam stroške analize, ki znaša-
jo 40 tisoč dinarjev. Osnova za obračun je pšenica (drugorazredna) s
13 odstotki vlage, 76 kilogramsko hektolitrsko težo in 2 odstotkoma
primesi.
Republiška premija znaša 38 din za kilogram, lahko pa jo pride-
lovalci izkoristijo za nakup reprodukcijskega materiala ali pa za po-
ravnavo že knjiženih obveznosti iz kooperacijske pogodbe.
Za prevoz do odkupnega mesta (zadružne enote) bodo prejeli
250 din za kilogram, plačilo prevoznih stroškov do Intesa v Mariboru
ali silosov v Dražencih pa je po posebnem obračunu; pogoji so obja-
vljeni v vseh zadružnih prodajalnah.
JB
Tudi v Ptuju kmečki zvezi
Nista sicer še uradno ustanovljeni, vendar se bodo nocoj ob 20.
uri zbrali kmetje pri Vogrincu na Hajdini in ustanovili iniciativni od-
bor za ustanovitev podružnice Slovenske kmečke zveze in Zveze slo-
venske kmečke mladine. Kljub temu, da je v teh dneh dela v izobilju,
se jih bo gotovo zbralo precej in to bo začetek organiziranega dela
kmečkih organizacij tudi v ptujski občini.
JB
ŽELIMO VAM PRIJETNO
PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE
SLOVENSKEGA NARODA!
PTUJSKA NOČ TRADICIONALNO MOKRA
Najlepša je Suzana Kocbek
Ptujsko noč je kot leta doslej (že kar tradi-
cionalno) namočil dež, vendar to ne pomeni,
da tudi tokrat ni bilo prijetno. Na stadionu
NK Drave se je v soboto, 16. julija, zbralo
okoli 3000 zabave in lepih deklet željnih go-
stov od blizu in daleč. Bistro Julija, diskoteka
Metulj in tednik Kaj so prireditev dobro pri-
pravili — lačen in žejen ni bil nihče, ki je
imel s sabo dovolj denarja, pa tudi zadovolj-
nih obrazov je bilo na pretek, predvsem ti-
stih, ki so imeli srečo pri žrebanju vstopnic
(te so bile le po 6.000 dinarjev). Za zabavo so
poskrbeli (ali pa ne) ansambli Indiana iz Ptu-
ja, pa Novi fosili iz Zagreba, ki jim je dež do-
volil odigrati in zapeti le dve in pol pesmi, ter
fantje Lojzeta Slaka, s katerimi je občinstvo
vzdržalo tja do tretje ure zjutraj.
Višek vsega pa je pomenil seveda finalni
izbor za miss Slovenije, na katerega se je po
poprejšnjih izborih v posameznih regijah
uvrstilo 16 bolj ali manj lepih deklet iz vse re-
publike. Za najlepše dekle — miss Slovenije
v letošnjem letu je strokovna komisija izbrala
Suzano Kocbek, svetlolaso dijakinjo eko-
nomske srednje šole iz Maribora. Njena prva
spremljevalka je Nataša Špende iz Domžal,
druga pa Romana Markovič iz Ljutomera.
Vse so seveda poleg visokih nazivov prejele
tudi praktične in posebne nagrade sponzor-
jev. Suzana Kocbek pa bo zastopala sloven-
ske lepotice na izboru za miss Jugoslavije, ki
bo 20. avgusta. Želimo ji seveda, da bi se
čimbolje uvrstila — pogoje ima več kot odli-
čne.
-OM
ČRNA KRONIKA
UMRL ZARADI POŠKODB
Na železniškem prehodu pri
železniški postaji v Cirkovcah se
je v petek, 15. julija, ob 13. uri
pripetila nesreča. Od Ptuja proti
Pragerskemu je vozil tovorni
vlak. Pred železniškim preho-
dom je večkrat in dolgo zatrobil,
kljub temu pa je na prehodu zbil
Ivana Peska iz Starošinc. Težko
poškodovanega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico, a je poškod-
bam podlegel.
KOLESARKA PRED AVTO
V ponedeljek, 11. julija zvečer,
se je 17-letno dekle S. R. peljala
s kolesom od Velike Nedelje
proti Mihovcem. V križišču lo-
kalne z magistralno cesto je hote-
la zaviti, zato je zavozila na levi
vozni pas. Iz smeri Ormoža pa se
je prav takrat z osebnim avtomo-
bilom pripeljal Peter Preac iz Ve-
like Nedelje. Trčil je v kolesar-
ko; dekle je padlo in se hudo po-
škodovalo, prepeljali so jo v
ptujsko bolnišnico.
S TOVORNJAKOM PRISTAL
NA VRTU
Skozi Pobrežje proti Ptuju se
je 11. julija ob 17,30 peljal s to-
vornim avtom Emil Bračič iz So-
vič. Pri hiši št. 98/a se je srečal z
drugim tovornjakom, zato se je s
svojim vozilom umaknil na de-
sno bankino. Od tam ga je zane-
slo s ceste, trčil je v leseni drog
električne napeljave in ga zlomil,
nato je tovornjak zapeljal v vrtno
ograjo, jo podrl in slednjič na
boku pristal na vrtu. Voznik ni
bil poškodovan, pač pa se je hu-
do poškodovala njegova 17-letna
sopotnica Sonja S. s Prevalj in so
jo odpeljali v ptujsko bolnišnico.
MOPEDISTU POČILA ZRA-
ČNICA
Prejšnjo sredo se je 15-letni
Slavko E. peljal z mopedom iz
Dežnega proti Stopercam. Med
vožnjo mu je razneslo zračnico
in fant je padel. Hudo ranjenega
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
BULDOŽER S PRIKOLICE
V Stanošini pri Podlehniku se
je prejšnji torek pripetila nevsa-
kdanja nezgoda, ki je povzročila
precejšnjo materialno škodo.
Drago Lorber iz Majšperka je na
prikolici tovornjaka peljal buldo-
žer. Na ovinku v Stanošini je
buldožer padel s prikolice. Teles-
nih poškodb na srečo ni bilo, pač
pa je na buldožerju škode za
okoli 10, na tovornjaku pa za 2
milijona dinarjev.
TRČIL V MOPEDISTA
V četrtek zvečer okoli 23. ure
se je iz Kidričevega proti Ptuju
peljal z osebnim avtomobilom
Milan Leskovar iz Ptuja. Pred
križiščem magistralne ceste s
Trajanovo ulico v Ptuju je dohi-
tel mopedista Štefana Bezjaka iz
Brstja 24 in ga začel prehitevati.
Prav tedaj je mopedist zavrl, ker
se je odločil zaviti v levo. Avto je
trčil vanj, Bezjak je padel in hu-
do poškodovanega so odpeljali v
ptujsko bolnišnico.
PO NESREČI ODPELJAL DA-
LJE
Neznani voznik osebnega av-
tomobila je v četrtek, 14. julija
zvečer, v Libanji pri Ormožu pre-
hiteval kolono. Pri tem je zadel
voznika kolesa z motorjem Fran-
čiška Žinka iz Žerovincev, KS
Ivanjkovci. Žinko je padel in se
hudo poškodoval, prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico. Voznik
osebnega avtomobila po nezgodi
ni ustavil, odpeljal je dalje, zato
za njim poizvedujejo. Upajmo,
da ga bodo tudi kmalu odkrili.
TRČILA IRAŠKI IN TURŠKI
DRŽAVUAN
V soboto, 16. julija, ob 23.25 je
iz Ptuja proti Hajdini vozil oseb-
ni avto iraški državljan Chayi
Heydavi. V križišču je zapeljal
na prednostno cesto, po kateri se
je prav tedaj pripeljal z osebnim
avtom turški državljan Ismail
Cetinkay, ki začasno dela v
ZRN. Vozili sta trčili, pri tem je
avto iraškega voznika obrnilo na
bok in je trčil v prometni znak.
Pri trčenju je bila hudo poškodo-
vana sopotnica v iraškem avto-
rnobilu Martina Ber iz Kočic, KS
Žetale, lažje pa je bil poškodo-
van drugi sopotnik Boris Bukšek
iz Maribora.
.   FF
UDAR STRELE NA MEST-
NEM VRHU
V neurju, ki se je v četrtek, 14.
julija, popoldne razbesnelo nad
našimi kraji, je okoli 16. ure uda-
rila strela (bolj učeno pravijo, da
je prišlo do atmosferske izprazni-
tve) v gospodarsko poslopje last
Anice in Jožeta Friegla na Mest-
nem Vrhu pri Ptuju. Izbruhnil je
požar. Na srečo imajo pri hiši te-
lefon, zato so lahko takoj obve-
stili gasilce. Če tega ne bi bilo, bi
bile posledice požara veliko huj-
še, saj bi bila upepeljena tudi sta-
novanjska hiša.
Prihiteli so gasilci iz Ptuja in
Grajene ter v curkih zlili v ogenj
in dim več tisoč litrov vode. Po-
polnoma je zgorelo ostrešje na
gospodarskem poslopju in blizu
15 ton sena (delno zgorelo, delno
uničeno). Prizadevni domači, so-
sedje in gasilci so iz poslopja re-
šili živino in večino kmetijskih
strojev in drugega orodja. Doma-
čim pa so priskočili tudi na po-
moč pri odstranjevanju zoglene-
lega in mokrega sena. Lastnica
Anica je imela poslopje zavaro-
vano proti požaru, vendar oce-
njujejo, da je škoda mnogo več-
ja, saj krepko presega 10 milijo-
nov dinarjev.
Pri gašenju požara se je hudo
ranil Alojz Žemljic in so ga takoj
odpeljali v ptujsko bolnišnico.
FF
osebna kronika
RODILE SO:
Silva Kamenšek, CMD 1 —
Roberta; Darja Purg, Stoperce
73 — Kristijana; Marjeta Zupa-
nič, Markovci 28/a — deklico;
Neža Krajnc, Pacinje 3/b — de-
klico; Lidija Rihtarič, Dravinjski
Vrh 1 — Aleša; Tanja Janežič,
Mihovci 61 — Barbaro; Marija
Kramberger, Trnovci 24 — Mi-
haela; Alenka Solina, Markovci
31/b — dečka; Silva Prejac,
Ivanjkovci 8 — Sandija; Tatjana
Bokan, Bukovci 47 — Sonjo;
Mihaela Šijanec, Biserjane 14 —
Marka; Irena Horvat, Spuhlja 98
— dečka; Marija Čuček, Zupe-
tinci 28 — deklico; Dobrila Šmi-
goc, Marjeta na Dr. polju 76 —
Nina; Marija Golob, Velika Ne-
delja 39 — Uroša; Elizabeta Bra-
tuša, Bukovci 169 — Natalijo;
Marinka Aman, Virštanj 61 —
Martina; Marija Serec, Pušenci
37 - Urško.
UMRLI SO:
Elizabeta Habjanič, Skorba
16. roj. 1916, umrla 8. julija
1988; Anton Veselic, Borovci 15,
roj. 1930, umrl 12. julija 1988;
POROKE:
Bojan Učakar, Trstenjakova
16, in Bernardka Višinski, Gereč-
ja vas 2/f; Martin Steiner, Ge-
rečja vas 35, in Silva Topolovec,
Njiverce — vas 27; Miran Gaj-
ser, Gerečja vas 20, in Anica To-
polovec, Njiverce — vas 28; Jan-
ko Kovačec, Juršinci 16, in Mari-
ja Kokol, Bodkovci 31; Bojan
Mere, Soviče 12, in Ljudmila
Krajnc, Soviče 12; Zdravko Mar-
kovič, Hrastovec 2/a, in Albina
Mislovič Hrastovec 24/c; Jožef
Lorber, Statenberg 25, in Lilija-
na Lorber, Podlože 38; Srečko
Trep, Apače 112, in Danica Ko-
ser, Apače 110; Jožef Hriberšek,
Apače 151, in Alenka Furjan,
Apače 151;.
Janez Kmetec, Šikole 37, roj.
1900, umrl 11. julija 1988; Tere-
zija Kramberger, Dornava
132/b, roj. 1931, umrla 8. julija
1988; Elizabeta Letnik, Ul. B.
Kraigherja 20, roj. 1911, umrla
12. julija 1988; Matija Rajh, Tr-
novci 10. roj. 1906, umrl 13. juli-
ja 1988; Marija Dolenc, Podlože
15, roj. 1936, umrla 12. julija
1988; Jakob Petrovič, Dravinjski
Vrh 4/c, roj. 1903, umrl 13. julija
1988; Ludvik Rogina, Sela 22,
roj. 1909, umrl^ 14. julija 1988;
Jožefa Rubin, Žerovinci 56, roj.
1895, umrla 16. julija 1988; Kon-
rad Podgoršek, Njiverce — vas
12, roj. 1907, umrl 16. julija
1988; Franc Malek, Jiršovci 65,
roj. 1937, umrl 15. julija 1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio—Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
25.000 dinarjev^ za tujino
40.000 dinarjev. Ziroračun pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
meljni davek ne plačuje.