JList 2 O.
V gieliKi !l. Sušca
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold in '/ za ene kvatre 1 gold. m 4o kr. Za celoletno pos.ljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še >/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
4 gold., za ene kvatre 2 gold.
1/Ali je boljši, de zbor načert ustave
brez pretresvanje prime?
Koj bo leto preteklo, ktero smo prestali v narpopolniši brezpostavnosti, v stanovitnih neredih, v strahu zastran prihodnosti. Imeli smo celo to leto ustavo (konstitucijo) — obljubljeno na papirji, ali v djanju in resnici le stanovitni boj, stanovitne prepire zastran ob like in podobe te ustave.
V	tem se zdaj zedinijo misli (mnenja) vsih, de potrebujemo resnično, napisano in gotovo ustavo, de bi že enkrat vedli, pri čem smo. Skerbniši ljudje pravijo: Le ustavo na ravnost, bodi si že kakoršna koli de je le kakošna. Boljši nekaj kot nič!
In mi smo zares tudi z temi strahljivci enake misli, sosebno če pogledamo na stan sedajne Evrope, in če se spomnimo na zgodovino, to učiteljkinjo življenja. Nič noviga ni na sveti — pravi Salamon: in zares se za inore za vsaki primerlej naiti v zgodovini ne> kaj podobniga, podučivniga.
Spomnimo se na veliko francozko preku cijo v pretečenim stoletji. Početik njeni ni bil skorej drugačni, kot zdaj pri nas, in moglo se je misliti, de se bo vse lepo izšlo. Ali kaj se je zgodilo? Ker so reči dolgo neodločene ostale, je prišlo gerdo razkvašenje, vbijanje, vsi pametni in pošteni možje so bili izgnani od praznih votlih vekačev, ki so z zvijačnostjo in priderznostjo svojo znali vlezti v zaupanje večine neomikane množice. Tako * se je vlekla nekaj časa najrevniši grozovlada, ktera je v imenu svobode mnogo sramotniši in ostudniši dela dopernašala, kakor samoob-lastna vlada (absolutisem), in po nji je nastopila, ko je narod že truden bil, vlada vo-jašnje, vlada Napoleona, in še je bilo treba dveh novih revolucij, in še zdaj ni svobode v Francii zadosti vterjena, vkoreninjena.
To je pervi poduk. Drugi poduk vzamemo iz Nemškiga. Ko je prišla francozka revolucija, je bil velik del Nemškiga za Francoze. Na zadnje je pa šlo vender nemškim vladarjem po godu, de so za dobre obljube in z porabo narodniga sovražtva celo Nemško deželo proti Francozam v boj postavili. Vsem nemškim deželam je bila takrat ustava obljubljena, ali vladarji so svojo besedo, svoje obljube v stiskah storjene sramotno in gerdo prelomili, kakor hitro so iz nevarnosti izlezli.
V	ravno tem položenju smo mi zdaj zopet. Vlade so prišle po novi Francozki revo-lucii zopet v nevarnost, so obljubile ustavo, ali še zmiraj je nemarno. Glejmo tedej, de dobimo nekaj gotoviga, nekaj nepreklicljiviga, poprej, kakor nevarnost (vlade) neha.
Ozrimo se zdaj na Austrijo posebej. Slišalo se je zdaj iz mnogih strani, de misli naš deržavni zbor, celo od ustavniga odbora izdelano ustavo per acclamationem prijeti in brez odloga jo vladi k poterjenju izročiti.
Ne vemo, na kaj de se ta povest opira, in iz Kromeriža od tega nič ne zvemo. Toliko pa je gotovo, de se ona tukaj dobro prilega in de vsem dopada. Vsak bi rajši prijel ustavo če tudi manj pripravno za naše posebne razmere, če bi le gotovost dosegel, de nam saj ta ustava ostane, ki bi se pa pozneje v primerni dobi popraviti dala.
Zamoremo reči, de moramo tudi mi ravno tako soditi, če ('vse dobro prevdarimo. Pomi sliino lc, kako so reči zdaj. Žalostno moramo spoznati, de ne moremo v sedajno vlado, v njeno odkritoserčnost k narodu stanovitno za upanje imeti. Ona sicer počenja zdaj zopet nekoliko obračati, in več na naše potrebe misliti; tode zakaj? znabiti iz resnične vestnosti? Poglejte na Laško, poglejte na Ogersko, poglejte na zmešnjave na Nemškim: in vidili boste prave uzroke, kteri našo vlado na dolž nosti k narodu opominjajo.
Naše sedajno ministerstvo se je nam ovadilo v svojim pravim mislenju z nekterimi ne-tajljivimi djanji, kakor so: predloženje tako revne občinske postave, obnašanje proti per-vimu razdelku podstavnih pravic, nespodobno ravnanje k deržavnim zboru, nova postava zastran rekrutiranja, počenjanje na Ogerskim, seganje po centralizacij itd. Torej nam ministerstvo zameriti ne more, če mu brez pogojev in čez in čez ravno ne zaupamo, temuč na vterjenje svojih pravic mislimo. Zakaj nič ložejiga, kot misliti si, de bi ministerstvo pri dobrih okoljšinah zopet oberniti vtegnilo in se obnašalo, kakor se jc bilo od konca namenilo. Ce bi tedaj deržavni zbor ustavo brez posvetovanja prijel in Cesarju do 15. Sušca, ali kakor hitro bo moč, preden se bodo ogerske in laške razpertije nehale, v poterjenje predložil; se zamoremo zanašati, de jo bo Cesar poterdil; pozneje pa, Bog ve, če bi si ministerstvo je po svoje ne prikrojilo.
Tako mislijo češke Narodni Noviny. Po-terditi sc sicer mora, de jc doba nevarna, de je boljši nekaka, od nikakoršne ustave, tode Cehi se lahko tolažijo, za-njih so učeni poslanci v ustavnimu odboru skerbeli, de je že pervi načert za Cehe saj srednje dober: ali je za nas Slovence tudi taka? Kaj bo z Koroškimi Slovenci (blizo 120,000 duš), če bo Koroško vojvodstvo samostalna provin-cia z lastnim nemškim deželnim zboram? Čehov je 3 milj. in z Nemci vred, ki se tudi ločili ne bodo, skupej 4 milj., in vendar bodo Ie eno provincio imeli, nas Slovence pa, ki nas je le kakih 1,400,000 duš, puste na toliko kosov razdrobljene, z raznim opravništ-vam, raznim šolstvam, tu Nemcam, tam La-ham k daljšimu in k daljšimu zajedanju izročene! Dc bi si naši gg. poslanci slavjanskiga kluba v roke vzeli že omenjeno knjižico g. Kozlerja (das Progranim der Linken etc.), in iz nje uvidili resnično lego in postavljenje Slovencov! Tudi mi Slovenci si moramo Cesarjev pregovor k serci vzeti: „Viribus unitis". Le združeni zamoremo še nekolike veljati; razkropljeni bomo obupno čedalje bolj bolehali.
llavno zvemo iz Slav. Cent. BI., de ima po načertu ustavniga odbora Austrija (kolikor je na sedajnim zboru nadomestanej razdeljena biti v 13 dežele vsaka s posebnim deželnim zboram, in de je med njimi tudi Koroško vojvodstvo posebej ena dežela, ravno tako Ivrajnsko, in štajersko vojvodstvo. Dežele, ki imajo le eno kresijo, kakor Koroška, Krajnska in Primorska, bodo vladane od de-želniga glavarja (Landeshauptmann), dežele, ki imajo več kot eno kresijo, kakor Štajerska (ki se v nemško in slovensko kresijo razdeli) pa od cesarskiga namestnika (Statthalter).
Tudi Štajerski Slovenci bi tedaj le en deželni zbor v Gradcu imeli, in proti Nem-1
cam v manjšini bili! Zakaj bi se vendar Slovencov moč rajši ne pomnožila z zedinjenjem, kot tako neusmiljeno tergala!
Donava, Dnjepr in Carigrad.
(t/, Pražkih Novin.)
»Tod pelje pot do Carigrada.« Tako je brala cesarica Katerina na bregovih Dnjepra, popotvaje z Potemkinam po svoji južni (pol-dnevni) deržavi. To pot so znali že stari llusi, in tisuč ladij je plavalo po Dnjepru čez černo morje do Carigrada, in so se obtežene z obilnim dobičkam vračale nazaj. Rusi so že nekolikrat Carigrad oblegali. — Časi so se premenili, in bregovi Dnjepra niso bili Buski. In zopet so se časi premenili in Moskva je premagala in podvergla si Lehe, si je pod-vergla Kozake, je pokončala Tatare, in je zopet v svojo oblast dobila Dnjeper in prišla do bregov černiga morja. Komej so Cari Pri-morje zadobili, so berž pristaniša vstanovili, mesta zidali in ladje sostavljali. Več kot polovica pobrežja černiga morja je pokorna caru, rusko bandero se viha na njegovih vodah. Husi so si storili cesto do Carigrada, do svetiga mesta. —
To de ne samo po Dnjepru pelje cesta do Carigrada, tudi na bregih Donave stoji pisano: „Tod pelje pot do Carigrada." Prebivavci podonavskih bregov so se z časama združili v močno zvezno deržavo, v Austrijansko deržavo. In kakor Rusi po Dnjepru, tako so se pomikvali Austrijanski Slavjani po Donavi k Carigradu. —
Obe te deržavi ste se le branile proti napadam Turkov in Talarov, zakaj Tatari so naskakovali „matičko" Moskvo, Turčini pa Dunaj. Narodi austrijanski so zagnali Turka z zmagodobivnimi vojskami, so osvobodili južne Slavjane od Turškiga jarma, in jih k sebi pritisnili.
V začetku pretečeniga stoletja do leta 1739 so stali austrijanski polki na cesti do Carigrada na bregih Donave blizo njeniga iztoka noter do reke Alute, tu pa so se vstavili, in niso stopili dalej, ampak so leta 1739 od Turkov premagani bili in niso več proti Carigradu šli, ko so pa nasproti Rusi pre-magavši na Krimu in v Multanih (Moldavi), pod-se spravili bregove černiga morja in se k iztoku Donave približali. Austrija se je odrekla pribojevanih dežel, je odstopila Turkam Beligrad, ker dalej segati ni hotla. Tako seje odrekla Austrija svoje naloge v zgodovini, zakaj kdor Carigrad v svojo oblast dobi, bo vladal nad pol Evrope. Po dveh cestah so naprej šli Slavjani k Carigradu Austrijanski po Donavi, Ruski po Dnjepru. Austrijanski so obstali in jenjali, zato jim gre zdaj za svoje lastno življenje, za svoj obstoj, med tem ko so Ruski Slavjani pridobili Donavo, obsedli Multane in Valaško, in clo že za Balkanam svoje bandero razvili bili. Rusi napredujejo po cesti k Carigradu, po cesti, ktero je zgodovina zaznamvala Slavjanam k njih slavi. — Ali zdaj ko Slavjani austrijanski bijejo odločni boj za svojo prihodnost, zamorejo še nastopili zapušeno pot, zamorejo v oblast dobiti Carigrad (štambol) , se zamorejo zediniti z turškimi Slavjani v eno mogočno zvezno deržavo. Ako se pa to ne zgodi, če Rusi
Carigrad v pest dobe, bodo vladali Rusi, in mi pa bomo Nemcam v prid prišli. —
Rusi so oblegli zdaj Multane in Atlaško in sloje na austrijanskih mejah, Ceni so že na austrijanskim tudi,) ali gledajo le proti Carigradu, med tem ko so znaminja Austrije nerazumno proti Frankobrodu obernjene. V Frankobrodu pa Austrijo le pogin čaka, ko ji nasproti v Carigradu novo življenje miga. Angleži in Francozi protestirajo proti Rušam, in terjajo, de bi Ruski polki nazaj se vinaknili, Austrija pa na to gleda meni nič tebi nič in le v Frankobrod zaljubljeno pogleduje. Šestkrat so prišli že Rusi do Turčije, in so vselej zopet stran odšli, zna biti dc bi tudi zdaj odšli, in kdo bi vbranil Austrii, pobratiti se z Turškimi Slavjani, in vkrepiti se v Carigradu. Austrijanska politika nima prevage za Donavo, ali nasproti jo imajo Slavjani, njih misli in teržtvo. Že zdaj se veselijo bosanski Slavjani, de pod bana pridejo.
Rusija ima politiško moč v Turčii, ali ta moč jc le umetno napravljena, samo vera jim nekoliko pomaga, ali to bi prisegli Serblji iz Vojvodine s svojim patrijarham. Kar se pa ima zgoditi, se mora berž zgodili. Austrija se mora enkrat odločiti, ali hoče oživeli ali zaiti. Novo življenje cvete Austrii le na jugu, t/ za Donavo. Ako se Austrija pobrati z zado-navskimi Slavjani, ako zadobi Donavo, in nastopi pot k Carigradu, le takrat „bode imela gotovo prihodnost."
Deržavni zbor.
V	seji 2. Svečana sla bila ministra Kraus in Stadion pričijoča.
Kiibek (bivši minister) je bil v odbor za denarstvo izvoljen.
Wildner je poprašal ministerstvo, če misli zares ogerske narode z austrijanskimi na enaki podlagi združiti, nebratovsko eolsko linio odpraviti, in tudi, kar narodnost in davke in deržavne dolge zadene, enakost vpeljali.
Faifalik, predsednik ustavniga odbora, je oznanil, de je načert ali predlog ustave dokončan.
Ustavni zbor jc predložil, de bi bile za naprej ustavno-austrijanske barve: bela-rude-ea-zlata, kar so tudi barve Habsburg-Lota-rinske hiše; zakaj dozdajne barve černa-ru-mena so barve nekdajniga Nemškiga cesarstva. Rog daj srečo pomlajeni Austrii!
Na to je nastopilo govorjenje čez 1 5. §. načerla podstavnih pravic.
V	seji 3. Svečana so bili ministri Stadion , Kraus in llacli pričijoči. — Na versti je bil predlog odbora za denarstvo zastran pri sodnicah shranjenih dnarjev, dc bi namreč ministerstvo poduk izdalo, de stranci (Par-theien) še zmiram prosto po postavah ravnati smejo s takimi dnarji in de jih ministerstvo zoper njih voljo z zaupnimi lisli (Obligatio-nen) ne premenjuje. Pri ti priliki je Šuselka močno ministerstvo napadal, in svetval, naj bi taisto več shranjenih dnarjev jemati ne smelo, ker zaupanja ne zasluži. Ali večina zbora je z ministri potegnila.
Na to so ministri na nabrane interpelacije odgovore prebrali; Stadion na 10, Kraus na 4 in Bach tudi na 4. šuselku je odgovoril Stadion, de se zato v Austrii ,,dcutsclie Grund-reehte" razglasiti ne morejo, ker pri nas zvu-nej storjene postave ne veljajo, in ker ima le cesar pravico postave oznanovati, poslancu Gejerju je povedal, de je spričano zadosti, de je hotel Dolence na noge spraviti, de bi šli Dvnajčanam pomagat, šuselku zastran re-krutiranja pri študentih je rekel, de še stare postave veljajo, in ravno zavoljo teh de sta tudi vrednika Dobranski in Kaminski k vojaš-nji vzeta. Dilevskimu zastran nemškiga jezika v rusinskih šolah je obljubil, dc bo ru-sinsko šolsko svetovavstvo primerne predloge ministerstvu podalo; našimu za domovimo tako vnetimu in nevtrudnimu g. Ulepiču je zastran
vseučiliša v Ljubljani odgovoril, de ministerstvo pravico Slovencov, to tirjati, spozna in de bo tudi se za to potegnilo, dc bo ravno Ljubljana z to napravo poveličana; de je pa še marsikaj popred pregledati treba, preden se la reč, ki že v postavodajavstvo sega, izpeljati zamore; Bilinskiga je zastran rekruti-ranja brez dovoljenja zbora zagotovil, de je, kakor pri vseh ustavnih deržavah, tudi pri nas v prerajtu deržavnih stroškov tudi število vojakov zaznamvano in dc je z tem zadosti storjeno; nabiranje je pa reč, ki le ministerstvo zadeva, ne pa zbora.
Bach je izročil spise zastran Pražkiga punta. —
Anstriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
V	Krajnju je bilo 3. t. m. volenje za Frankobrod. Prišlo je bilo okoli 50 mož, ki so pa enoglasno zoper vsako volitev za Frankobrod protestirali. Iz Sclc in Cerkel sta bila dva pisana protesta poslana. Slava Go-rencam! Slava Krajnju! S tem možkim in stanovitnim obnašanjem so pokazali, de si upajo tudi svojo lastno voljo imeti!
V	Postojni je bil g. Jeras za poslanca in Gold za namestnika za nemški zbor izvoljen, mende od kakih 50 mož, vseh volivcov je okoli 150. Prosimo, dc bi nam kak domorodec bolj na tanjko povedal, kako dc se je ta reč godila.
*	V Gorici je izvoljen za poslanca v Kro-meriž Dr. Doljak, pravdosrednik v Gradiški, rojen Goričan.
*	Vprašanje Palackiga zastran nemške zveze na ministerstvo, ktero smo v poslednjim listu podali, je bilo od nemških časopisov razno presojeno. Res je sicer, de v resnici nobe-riimu Ncmcu popolnama dopadcl ni, ker ga ni vidilo solnce Nemca, kteri bi Slavjanam popolnama enake pravice privošil kot Nemcam. Ministerialni Lloyd Palackiga z visoko učenostjo opomni, de nemška zveza še zmiraj obstoji, in de je cela Austrija z cesarjem vred razdreti ne more, če prav vsak ve, de je bila od sam i h vladarjev skovana. „Presse" pa, ki vedno le z obžalovanjem iz visokosti svoje nemške civilizacije na Slavjane gleda, Palackiga žc ostrejši poprime, in se ne pomisli reči, de med Lahi in Cehi, kar zvestobo do Austrije zadene, je majhen in le prisiljen razloček. Ostdeutsche Post se sicer Palac-kimu zopet prikloni, zraven pa takole reče: „Več kot jezeroletna zveza Austrije z Nemčijo jc za nas (Nemce in Jude!) izvir moči, izobraženja in blagovitosti postal, kterimu se večidel za evropejsko postavljenje cesarstva zahvaliti imamo. Kar Austrijanca (okoli Dunaja), in v tem obziru smemo reči Ceha med omikanimi narodi Evrope bolj povzdigne, kakor so drugi bratovski narodi, p. r. Valahi, Slavonci in večidel tadi Magjari, to je ravno njegova stanovitna zveza z omiko velike Nemčije. Ta zveza je za-nj (za Nemca!) zaklad, istina (Kapital), ktero si varvati mora."
Ni mogoče tukej verjeti, de bi te besede iz neumnosti prišle, one pridejo iz očitne hudobije. Ako je kaki Čeh narodno, slavjansko omikan, je za to gotovo le Bogu in svoji marljivosti in nikoli vladi in Nemcam zahvalo dolžan; sicer pa so Čehi le zapušeni otroci pod varstvam nevsmilene mačohe bili. Kolike nesramnosti je pa treba, dc sc zamore iz sedajne omikanosti (Bildung) Austrijanca in Slavonca sklepati čez zmožnost eniga ali drugiga, se izobraziti! Ali ni bil Nemec pe-stvan od Meternihoviga vladarstva v vseli rečeh, med tem ko so vbogi Slavonci brez vsake vladarske pomoči, kar slavjansko podučenje vtiče,-'z čedalje bolj naprej stopajočo nemšino in madjaršino skorej zadušeni bili! Dajte popred Jugoslavjanam slavjanske učenike z enakimi napravami (Institute), kakoršne jc vam Nem-
cam nemška vlada oskerbela, in potlej še le sodite, kako dalječ smo mi prišli, ali vi! Če nam zdaj nevednost očitate, ste hudobneži.
* Na več krajih po Slovenskim se velika nezadovoljnost kmetov zavoljo srečkanja ali lozanja razodeva, in tu in tam so se clo te-pežnje zgodile, kakor iz Loke, Teržiča, iz Idrije in t. d. slišimo. Mi v vsem tem ravnanju zopet vidimo pomankanje primerniga (narodniga) poduka. De se je leto kazni vredno zoperstavljenje gosposkam tudi na Nemškim pokazalo, vidimo iz naslednjiga sostavka v „Ostdeutsche Post."
Dunaj 3. Suše a. Čudno je, de se povsod kmetje novi postavi zastran rekrutiranja protivijo, in tu in tam še clo šiloma se gosposkam soperstavljajo. Saj je le njim in ljudem nižjiga stanu v prid dana. Ta postava namreč ne podere samo pravice žlahtnih, temuč tudi tisto prednost bogatejših sploh, ktero so popred povsod vživali, de je gosposka po svojim nagnenju zamogla tega ali uniga pred poklicati na versto k naberi; zdaj to pravična, nestranska srečka odloči. Srečka (vadlja, loz) ne bo dajala prednosti sinu uradnika pred si-nam meščana, ne sinu meščana pred sinam rokodelca , ne sinu premožniga sploh pred sinam vboziga; teža vojašnje ne bo ležala zanaprej samo na nižjih verstah ljudi; ti so tedej olajšanje in poboljšanje dosegli, ker je izrečena enaka dolžnost vseh ljudi v cesarstvu v vojašnjo stopiti, zatorej bo tudi kmetam manj vojakov dati treba. In vendar se ravno oni zoperstavljajo. Kaj je pač temu vzrok? Ali je splošna nezaupnost do vsake postave in naredbe, ki od zgorej (od vladarstva) pride, ta kletev slolctniga napčniga vladanja, ktere naše pervo ali deviško ustavno leto pregnati ni zamoglo? Ali je nespametno poželenje in tirjanje svobode , de ljudje mislijo vsako dolžnost, vsako breme od sebe otresti? Ali je strah, de bi se z vojaki mlada svobodo ne stiskala in nazaj jemala? Ali je ustavni zaderžek , ker ni deržavni zbor v nabero vojakov privolil? Ali je to morebiti samo delo dražni-kov in šuntavcov — ali kaj je? Mi smo teh misel, de vsak teh vzrokov nekoliko pripomo-ra; vendar je tudi zlo kriva postava sama. Zakaj ta postava, ki zadene celo ljudstvo od visokih poslopij bogatinov potar do nizke koče siromaka, je tako temno in nerazložno sostavljena, de jo clo znajdeni, učeni težko zapopadejo. Ni čuda tedej, če tudi iz te nerazumljivosti zopet nezaupnost vstane.
Graško družtvo „Slovenija" je v 45. listu Graških Novin v govorišu (Sprachhalle) možko in jasno razložilo, de je politika Graških Novin sovražna austrijanskim Slavjanam, ker se za centralizacijo in za gospospodarstvo Nemcov, k kterim bi se kos Austrije pritisniti imel, vedno poganja. Na to so Graške novine v ravno tistim listu prinesle sostavek z napisani: „Aechtung der Gratzer Zeitung vom Vereine „SIovenija", v kterim celi žolč nespodobno zlije, in Slovenijo razglasuje za eno stranko, za klub, čigar nameni so deržavi nevarni , in ki austrijanske ljudstva eno proti drugim draži in šunta.
Družtvo Slovenija se je moglo opravičiti in tako obrekovanje od sebe pahniti, ali Graške novine niso hotle tudi za dnar opraviče-nja prevzeti, rekoč: de se same sebe moriti ne morejo; zatorej ga je Slovenija posebej natisniti dala in med znance razposlala. V tem sostavku dokaže Slovenija, de je Gra-carca zares Slavjanam sovražna, zraven pa vse natolevanje in dolženje od sebe odbije. Tu izpišemo samo odgovor Slovenije na dolženje Graških novin, kakor de bi Slovenija nemški omiki sovražna bila:
Močno spoštujemo nemški narod in njegovo omikanost, ali dobro vemo tudi, de se je ta še lc takrat pričela, ko so Nemci latinski in francozki jezik pregnali, in nemšino v cerkve, šole in sodnice vpeljali. Za tega voljo pa še Nemci niso nehali, latinsko in francozko pismenstvo čislati, temoč ga le ti-
—
stim prepuste, kterim je to treba, nemški narod sam pa se z maternim jezikam bistri in uči. To hočemo in moramo tudi mi Slavjani storiti, če nam razsvetleivje našiga naroda, edini pogoj njegove dušne in telesne bla-govitosti, na sercu leži. Ni tedaj sovražtvo nasproti Nemcam, kar nas sili za narodno omiko našiga naroda se oglasiti, ampak prepričanje, de dokler se mu bodo njegovi učeni možje z nemško omikanostjo jemali in poptuj-čvali, bo vedno sirovosti, dušni in telesni revšini izročen ostal. Ali je tako prizadetje, prašamo zdaj, deržavi nevarno? — Zakaj išejo Graške novine vzroke in nagibe takiga djanja Slovenije drugod, kakor tam, kjer se za vsakiga pošteniga moža najdejo, namreč v ljubezni do naroda in v prizadevanju, de bi taisti za drugim brez lastniga zadolženja jie ostajal, temuč na stopnjo se povzdignil, ktero z svojimi dušnimi in telesnimi darovi doseči zamore in ima?
Ali je to le prazna domišljava našiga „kluba"?
Nemci so z tolikim nadušenjem bojevali se za omiko, čast in velikost svojiga naroda, Slavjani pa bi imeli neskerbni in nemarni biti glede narsvetejših zadev svojih rojakov? — Mi nismo nemarni. Serce nas žene k narodu, kteriga udje smo po rojstvu, in nas pelje k jeziku, kteriga naši starši, bratje in sestre govore, in z kterim je večidel nar lepši spomin življenja združen, in ako se tem znotraj-nim opombam odtegniti nočemo, ako se nočemo v narodu same ponižane vgledati, nam druziga početi ni, kot krepko za njegov blagor se pognati.
To nam je za res silo potrebno, in česar sami po sebi dosegli ne bomo, tega nam ne bodo Nemci podeljili, zakaj zadnji čas nam je očitno pokazal, de kjerkoli gre za zedinenje in samo-stalnost Slavjanov, se Nemci povsod in vsigdar sovražno zoperstavijo. Kaki hrup se je slišal med Nemci, ko so se bili Slavjani v Pragi sošli, med tem ko je zbor Nemcov v Frankobrodu svobodno sedel! V Pragi so bili deržavljani ene deržave skupej, se čez vzajemno pomoč pogovoriti , v Frankobrodu so se posvetovali udje raznih deržav, kako bi se te deržave razderle, in vendar so grajali Slavjanski shod za zakletbo (Verschw6rung), nemški parlament bi pa nc imel samo za Nemce, ampak clo tudi za Slavjane veljavne postave delati! —
„Gratzer Zeitung" v nekim sostavku tako hvali štajerske Slovence, kako so radi za Frankobrod volili, in vendar je ravno nasprotno povsod skazano. Zraven pa tako začne kro-kodilske solze prelivati, kako de Slovence ljubi, in kako de Nemci nikoli po svetinji drugih narodov, narodnosti in jeziku segali ne bodo, — de se človeku le gnusi brati. Vendar je pa sostavek hitro v vse ministerialne časopise vzet bil. —
* Ostdeutsche Post primerno opomni na nasprotno ravnanje ministerskih časopisov, ker na eni strani vedno in vedno deržavni od Cesarja poklican zbor sam na sebi (ne samo ude njegove) grajajo in čemijo; nasprot se pa vendar gg. ministri poganjajo, de sc v ravno tisti zbor izvolijo, in tudi Lloyd, Wiener Zeitung, Presse berž z veseljem na znanje dajejo, če je kak minister izbran, kot grof Stadion na Rusinskim, Bruck v Terstu. —
Naznanilo slovenskiga družtva. Po družtvinih postavah je slovensko družtvo sklenilo, prihodnič vsako nedeljo zvečer ob sedmih v svoji bravnici (v Virantovi hiši na Št. Jakobskim tergu) besedo napraviti, h kteri so vsi udje slovenskiga družta s svojo rodovino povabljeni.
Oznani se še, de se bo med druzimi rečmi pri pervi besedi prihodnjo nedeljo pesniška zapuščina l)rja. Prešerna brala, ktera še ni nikjer natisnjena. V Ljubljani 2. Sušca 1849.
Odbor slovenskiga družtva.
Oznanilo. Visoko c. k. ministerstvo jav-niga uka je z ukazani 8. Grudna p. 1. Nro. 7478 javno memoredno razlaganje austrijansko - deržavljanske pravde v slovenskim jeziku meni izročilo.
Ker sim tedaj sklenil to razlaganje 10. dan tekočiga mesca ob osmih zjutraj v sobi slovenskiga družtva začeti, ino potlej vsak dan zvunaj nedelj ino praznikov od 8 — 9 zjutraj ino od 3—4 popoldan nadeljevati, povabim tiste gospode, kateri želijo taisto, ko redni poslušavci obiskovati, se popred pri meni v stanovališu pred Šolami — Nro. 295 oglasiti.
V	Ljubljani 2. dan Sušca 1849.
Anton Mažgon, c. k. klini. Aktuar.
Hervask.it in slavonska dežela.
Na bansko svetovavstvo je prišla naslednja prijateljska zahvala Jelačiča bana:
Odkar sim se oddaljil od mile domovine svoje, sim prijel iz raznih mestDalmacie, Hervaške in Slavonie, kakor tudi iz drugih dežel mnoge serčne in prijateljske pozdravlenja, na ktere pa zavoljo mnogobrojnih in silnih opravil žalibog še do zdaj odgovoriti nisim mogel.
Ker torej tega posamič storiti nemorem, se zahvalim prijateljsko vsem tem oblastim, in posameznim osebam, ki so skazali to ljubezen in so me pismeno pozdravili in odpcrli pred mano svoje domorodno serce.
Kakor sim jez čutil in delal za dom in narod svoj dozdaj, tako bom tudi za naprej čutil in delal za narod in dom, tem več in rajši, ker je z njegovo koristjo združena tudi korist mojiga cesarja in cesarstva, v kterim se mojimu narodu odpira nar lepši prihodnost, in združena ob enim tudi namemba prave človečnosti (humanitas), ktere postave bodo pred ali potlej vse druge presegle.
Zastran tega zagotovim vsakiga, in vernem vsem za njih pozdravljenja vroči in zahvalni pozdrav svoj.
V	mojim glavnim stanu v Pešti 8. Prosenca 1849.
Jelačič ban 1/r.
Jfloravia in $ilczfci.
V	Ivromerižu so bili 1. t. ni. poslanci: Brauner, Palacky, Moric Deym, škoda, Gej-er, Reimershoffer, Černe pri grofu Stadionu zastran rekrutiranja in so mu že omenjeno opombo izročili.
Minister je obljubil berž zapovedati, de bi se ne nabirali iz vseh 11 versta na enkrat, temoč le od 19. do 24. leta, in de se bo na 6 vikših še le prišlo, če bi une ne zadostile. Kar pa druge reči zadene, p. r. okrajšanje službe, prisego itd. se bo popred celo ministerstvo posvetovalo. Ravno tako je obljubil podati spričbo, de niso slavjanske dežele preobte-žene. Tudi poduk za zaupne može pri re-krutiranju bode v kratkim na svitlo prišel.
Zastran Frankobroda se zdi, de minister Stadion za razpisane volitve dosti ne porajta; in de je to le"želja gosp. Švarcenberga in pa Šmerlinga.
Zastran Slovakov se bodo ministri posvetovali, in g. Stadion jc izrekel, de razmera ogerskih dežela ima in mora biti čisto enaka razmeram (Verhaltniss) vsake druge austrijanske dežele. Naj se tedaj Slovaki le sami ganejo in terjajo kar jim gre.
(Iz Narod. Nov.)
Ogerska dežela.
Iz šest in dvajsetiga razglasa armade zvemo, de jc 26. Svečana blizo Ka-polne poglavitna armada madjarske puntarje premagala, od naših je padel en lajtnant in 6 Ulanov; 35 je bilo ranjenih. Sovražnik je 160 mertvih ali težko ranjenih na bojišu pustil.
Na to se je sovražnik povsod vmaknil, nasledovan notar do Kapolne in Kala, in noč je boju konec storila.
Fml. Šli k, kterimu je fm. Vindišgrec vkazal bil do 26. Svečana se z glavno armado zediniti, tega tisti dan storiti ni mogel, ker ni mogel pri Siroku skozi sovražnike pre-dreti, ter jih je še le slavno potolčit mogel.
27. Svečana je vkazal poljni maršal dalej sovražnike napadati, ker je zvedel, de se fml. šlik bliža, šlik je gnal sovražnika pred sabo noter do Verpeleta, tukej seje pa ta vstopil in se ojstro zoperstaviti jel. Ali vas je bila od brigade Kriegernove vzeta, in sovražnik je na hribe vbežal, nekaj proti Erlavi, nekaj pa je šlo nazaj na Miskolški deželni cesti. Sovražnik je dvakrat poskusil zopet Kapolno v svojo oblast dobiti, ali zastojn, zatorej se je nazaj proti hribam potegnil. Fml. Švar-cenberg je prišel do Kala, in je to vas z napadam vzel.
Sovražniki so imeli dosti štukov. V teh dveh dneh je sovražnik vso svojo moč poskusil; je pa vendar povsod jenjati mogel.
Pri vzetju Kapolne je bil tisti bataljon Zanini, ki je v Oseku od austrijanskiga ban-dera odpadel bil, vjet.
.število mertvih in ranjenih se še ne ve, sovražnikov je narmanj 2—300 mertvih, naši so pa 900—1000 mož vjeli, med njimi 15 oficirjev in eno bandero.
Sedem iz dvajseti armadni razglas pa na znanje da, de so narnakrajniši deli Vindišgrecove armade dne 26. in 17. puntarje iz postavijenja za 'farno med Kapolno in Ka-lam prevergli.
Fml. šlik je s svojim pri Verpeletu v Erlavi pomagal in sovražnika napadal, kteri se je proti Miskolču in Tokaju vmikval.
Poljni maršal je 39. Svečana čez in čez naprej šel in je glavni stan v Maklar preložil, ker jo je sovražnik ravno proti Mezo-Kovezd potegnil bil. Tu so ga oklepniki (Princ Karel Pruski) nasledovali in so z poslednjo sovražno stražo boj imeli.
1. Sušca je poljni maršal celo planjavo od Meze-Kcvezda do Tise ogledal, ali za-voljo goste megle brez dobriga izida.
Med tem pa je fml. šlik sovražnika pri-moral, še tisti dan Meze-Kevezd zapustiti in proti Peroslo se podati.
O poldne je bilo napovedano, de misli sovražnik pri Tisa-Fiired čez reko Tiso stopiti. Poljni maršal pošlje tri brigade, ki so poslednjo stražo sovražnika pri šemere dosegli. Pri Eger-Farmas se je mislil sovražnik še enkrat zoperstaviti, pa je bil prepah-nen, in to vas so naši v oblast dobili. 2. Sušca je cela armada naprej šla proti Tisi. Odsek Ramberga je imel svojo prednjo stražo žc v/. Kašave do cesti, ki se med Hidas-Nemeti razdeli in na levi strani do Tokaja, na desni pa do Miskolča pelje.
Pri Komarnski terdnjavi je bilo že več bojev; 17. Svečana se je bilo 9 kompanij z 2 štukama in polovica eškadrona husarjev vun zagnalo, ali major Kellner jih je sprijel in nazaj pahnil; naši so 17 ljudi zgubili.
Ravno tako je posadka Komarnska 24. Svečana z 2 bataljonama pešeov, z husarji in 3 štuki napad skušala. Sovražnik je začel hudo streljati z štuki na trumo m. Kellnerja, ktera je 0-Sony oblegla. 40 granat je padlo in je ta kraj na 5 mesteh zažgalo. Major Kellner pa je vendar ogenj vgasniti znal, in je pozneje puntarje nazaj premaknil pod terd-njavo.
Med tem pa je tudi fml. Simunič se tje približal, in v kratkim se bo začel strel na Komarnsko terdnjavo.
Kakor se uradno iz Krakova zve, je tam tesno na ruski meji 600 kozakov. Krakovsko mesto je pa pokojno, in na austrijanskih tleh ni Rusov v Galicii. —
Narnovši.
Ljubljana S. Susca oh petih popoldne. — Imamo ustavo, dano oil ministerstva in cesarja.
Deržavni zlior je razpušen. —
I e po 1 i U § k i del.
Marko Bočar,
slavjanski junak.
(Dalje.)
Kadar obleženi Sulijani zvejo, de jim njih Marko ni mogel priti v pomoč, se podveržejo Rešid-pašu, pa s tem pristavkam, de se bojo prebivavci iz tega mesta kam drugam preselili. Zdaj je bil Bešid gospod celiga Epira. Torej sta odrinila Rešid in Omer-Vrion s celo armado proti Misolongu. Ta armada je imela 12000 mož. Mavrokordat se je bil tudi proti Misolongu odmaknil. Bočarju je pa zapovedal, de naj Turkam nagaja in jih vstavlja, doklar on ne bo Misolonga enmaio vterdil ino za boj pripravil. To mesto je stalo lik morja; ino je bilo prav slabo vterjeno proti sovražnim napadam. Zato so ga prebivavci veči del zapustili, ter so pobegnili v Morejo. Vsih vojakov je imel Mavrokordat kakih 1000 mož, nekoliko topov in jedilne zaloge za en mesec. Sreča je bila, dc je bilo ondi v orožnici veliko bajonetov. Te vkaže Mavrokordat na droge natakniti, in drogove v tla zabiti, de je sovražnik mislil, de jih vojaki derže.
Med tem je Marko svojo nalogo zvesto spolnoval, ter je s pešico Sulijanov celi turški armadi clo do mesca listopada nagajal in jo napadoval. Zlasti pa je pri Krioneru Turke tako naklepal de so zvedli, de je še zmiram stari Marko Bočar. 5. listopada pride Marko v Misolongi. 7. so bili že Turki pred Miso-longam in so stali samo puškomet od mestnih vrat. V ravno tem času obda tudi Jusuf-pa-ša mesto z barkami od morske slrani. Ako bi bili Turki koj od vsih strani mesto prijeli, bi ga bili gotovo premagali, ker še ni bilo popolno vterjeno. Tode nepreneldjivo streljanje Grekov, na kole nataknjeni bajoneti, ki so čez zid moleli, in pogosto bobnanje je Turke motilo. Mislili so, de Bog ve, koliko vojakov je v mestu. Zato je Omer-Vrion nakanil, de se bo z obsedenci pogodil. Tedaj pošlje svojiga pobočnika Aga-Vasiara, nekdanjiga Markoviga znanca, de bi Marka podkupil. Pa selejski orel ni bil le hrabar ampak tudi zvit, in se dela, kakor de bi bil pripravljen na izdajavst-vo. Sam pri sebi pa je drugači mislil. Naj pred terja Marko primirje za šest dni. Teh sest dni pa je vse veliko in malo zide in nasipe popravljalo, in še clo 500 mož je kra-d oni a iz Anatolika v Misolongi na pomoč prišlo.
Kadar primirje preteče pride zopet Aga-Vasiar k Marku, ter ga opominja, de naj stori, kar je obljubil. Marko mu odgovori: Prijatel! poterpi še enmaio. Glej, listi Mavrokordat ima 700Frankov, ti pa sam veš, kako ošabni so ti ljudje. Naših vojšakov je tudi še 2300. Počakaj tedaj še kake dni, de bom vse podkupil.
Naj bo, pravi Turčin, samo priseči mi moraš, dc boš res obljubo spolnil. Potlej zgo-vori prisego rekoč: „Bcssa-ia-bessa (vera za vero) Marko!" — „Bessa-ia-bessa slavni aga!" odgovori Marko. Po tem ga rudečica oblije, ker se je zlagal. Zato zakrije svoj obraz z rokama in od Turka grede žaiostno zdihne.
Med tem sta še dva druga turška zapo-vedovavca ogleduhe k Mavrokordatu poslala, in ga napravljala, de naj se jima poda. Ta sta _pa oba hotla, de se pred njima morajo greski junaki ponižati. Oba bi bila rada imela to čast. Zastran tega sta se jela med sabo prepirati. Potlej so se še pogajali do 24. listopada. Tega dne pa pride v Misolongi še 1200 Grekov. Bili so vsi hrabriga serca in krepke desnice. Kar pride Omer-Vrionu novica, de se je vsa zapadna Grecija zopet spun-tala, inThir-Abas mu oznani, de soArbanasi rekli, dc raji glada umerjejo, kakor de bi se z Bo carjem vojskovali. Tolikanj so ga spoštovali, ino se tresli pred njim. Omer-Vrion se je bal, de bi ga Greki' krog in krog ne obsuli. Tedaj sklene Misolongi z naskokam vzeti. Za naskok si zvoli greški božični dan. Mislil je namreč, de jih bo napadel, kadar hojo v cerkvi. Pa ga je fratalo. Greški ogle-duli je zvedel ta Vrionov namen, in ga je Marku povedal. Marko zapove, dc naj se tisti dan vse cerkve zaprejo, de naj vsak orožje pri roki ima, zvonovi pa naj zapojo v znam-nje, de se sovražnik bliža. To se zgodi. Turki res prihrujejo nad mesto in ga hudo primejo. Ena tropa je bila tako srečna, de je že na zid prišla in polomescc na zidovje postavila. Marko to slišati plane po njih in jih s svojimi vojakijz zida popalia. Poilej šler-buhne za njimi. Zdaj so se počli, de je bilo kaj. Grek pod vodstvam Slavjana premaga.
Turkov je padlo na kupe. Marko pa je svojih prav malo pogrešal. Zdaj poberejo Turki svoje kopita in letijo na vrat na nos. Greki mahajo za njimi in jih tako naverajo, de jih je 1700 v reko Ahelo poskakalo.
Maliga travna gresta Mavrokordat in Bočar na greški narodni zbor v Astros. Z veliko častjo so jih sprejeli in Marka za verh-vodja Etolijc in Akarnanije zvolili.
Pa še komaj se je enmaio nebo nad Gre-cijo zvedrilo, so se že spet temni oblaki in černe plohe grozile, dc bojo celo vbogo Gre-cijo požerle. Konec maliga serpana pride namreč Mustafa-paša z 20000 Turkov nad Gre-ke. »Se nikoli ni toliko sovražnikov naenkrat in tako nanaglama Greke prijelo. Etolija in Akarnanija ste bile brez vojakov. Greki niso bili eniga duha. Kolokotroni ino Mavrokordat bi bila rada oba velik zvonec nosila. V denarnici je bila kača. Kako se bo tako Grecija silnimu Turku vbranila?
Vender je bil tudi zdaj še mož v Grecii, ki je skerbel samo za nje srečo, ino je sklenil tudi svoje življenje za njeno svobodo darovati. Ta' mož je bil zopet Marko Bočar, junak slavijanskiga plemena. Tedaj vzame slovo od svoje rodovine, jo zroči bogoljubnimu nadškofu .Ignaciju v skerb, in gre Grecijo branit. Ko se je v Etolijo napravljal, mu je zmiraj nekaj natihim djalo, de ga več ne bode nazaj. Zato so se mu debele solze po licih vlivale, kadar je svoje zapušal.
Ko se na pot proti Turkam poda zapazi, de so mu nekteri nevošljivi, de je čez nje postavljen. De bi nevošljivosti v okom prišel, vzame pismo narodniga zbora v roke, ga kuš-ne, ino po tem razterga rekoč: »Zdaj nam je treba pism s kervijo zapečatenih. Kogar mika po njih, naj gre v IVlustafov šotor po nje." Potlej nabere vojakov kolikor je mogel, in gre veliko močnejšim Turkam naprot. Mislil si je če sovražnika tudi ne premagam, bo moja junaška smert v Grekih serčnost zbudila, kakor jo je zbudila njega dni smert Leonidova in njegovih hrabrih lovaršev.
Ko sc Marko Turkam naprot poda, pošlje nekoliko vodjev naprej, de bi sovražnika v klancih zaderzevali; sam pa je bil za njimi, de bi jim pristopil, ako bi sila prišla. 13. veliciga serpana po noči prido do nekiga sela. Vojaki počivajo, on pa gre v bližnjo cerkvico Boga molit. Kadar se namoli seže v mošnjo in da duhovnu nekoliko rumenjakov rekoč: »Razdeli to med vboge, de naj molijo za dušo Marko Bočarja." 19. veliciga serpana zbere spet vse svoje junake. Bilo jih je 2500. Zdaj zve, de se je Džoladin-beg pr'i Karpe-nici vtaboril, in de ima 8000 mož s sabo. Marko ga sklene končati, če bi, ne vem kaj, se imelo zgoditi. Drugi dan pokliče svoje to-varše na gostijo, ino jim reče: »Bratje, ne-cojšna noč, strašna noč! Prihodnjo temno noč sini sklenil planiti nad vrage. Nobena puška ne bode počla. Le z bajoneti in sabljami jih bomo mahali. Bratje, kdor ima junaško serce, naj pojile za mano !" 222 junakov se mu ponudi.
(Dalje sledi.)
Knjiga splošnih derzavljanskih postav.
§. 108.
Z razpori, ki ustanejo pri prošeni ločitvi, v katero drugi zakonski dovolili noče, zastran razločbe primoženja ali preskerbljenja otrok, se ima ravnati po taistim predpisu, ki je niže v 117. glede na razvezo zakona dan.
§. 109.
Važni uzroki, zastran katerih se zamore sodba ločitve izreči, so: če je toženi prešest-va ali kakiga hudodelstva kriv spoznan bil; ako je tožijočiga zakonskiga družeta hudobno zapustil, ali nespodobno življenje peljal, po katerim znamenit del premoženja tožijočiga zakonskiga družeta ali dobro zaderžanje rodovine v nevarnost pride; dalej živlenju ali zdravju nevarne zalezovanja; težke gerdodcl-stva, ali po razmeri oseb živo občutljive ponovljene žalenja; obstojne z nevarnostjo na-lezenja združene telesne slabosti.
110.
Ločenima zakonskima je prosto, se zopet združiti, vender se mora združenje redni sodnici na znanje dati. Če hočeta zakonska po takim združenju zopet ločena biti, imata ravno to izpolniti kar je zastran perve ločitve predpisano.
Vez veljavniga zakona se more med ka-tolškimi osebama samo z smertjo zakonskiga družeta razrešiti. Ravno tako nerazrešljiva je vez zakona, če je le ena stran že ob času sklenjeniga zakona katolški veri vdana bila.
§. 112.
Sami pretek časa v 24 k spoznanju smerti odločeniga, v katerim je zakonski druže nepričijoč, ne da sicer drugi strani nobene pravice, zakon za razvezan imeti, in v drugi zakon stopiti. Če pa to nepričijočnost take okoljšine spremljajo, ki nobeniga vzroka ne dopuste dvomiti, de je nepričijoči vmerl, se zamore pri deželni sodnici okrožja, kjer ima zapušeni zakonski druže svoje stanovaljše, sodniško spoznanje prositi, de se nepričijoči za mertviga ima in de je zakon razvezan.
§. 113.
Na to prošnjo se postavi oskerbnik za iskanje nepričijočiga in nepričijoči; se povabi z poklicani na celo leto glasečim, ki se ima trikrat v javne in po okoljšinah tudi v vunaj-ne novice s pristavkam natisniti, de če se v temu času ne prikaže ali sodnici kako drugače ne oznani, de je živ, bo taista spoznanje smerti predvzela.
<§. 114.
Ako je ta čas brezkoristno pretekel, se ima na ponovljeno prošnjo zapušeniga zakonskiga družeta fiškalni vrad ali drugi pošten in razumen mož za hrambo zakonske vezi postaviti in po doveršenim obravnanju razsoditi, ali gre v prošnjo dovoliti ali ne. Dovolenje se nima strancu berž oznaniti, ampak po višji sodnici k narvikšim razsojenju predpoložiti.
115.
Nekatolškim kristjanam dopusti postava po zapopadkih njih vere iz važnih uzrokov razvezo zakona terjati. Taki uzroki so: Če se je zakonski druže prešestva kriviga storil ali kakiga hudodelstva, iz kteriga je obsojenje v nar manj petletno kazin ječe sledilo; ako je zakonski druže drugiga hudobno zapustil in če je kraj njegoviga prebivaljša neznan, se na javni sodniški poklic v enim letu ni prikazal; življenju ali zdravju nevarno zalezvanje; ponovljene težke gerdodelstva; nepremagljiva zopernost, zavoljo katere oba zakonska razvezo zakona terjata; vender se v zadnjim pri-merleju razveza zakona nema berž dovoliti, ampak popred se mora Iočitva od mize in postelje in po posebnosti okoljšin tudi večkrat poskusiti. Sicer se ima v vsih teh primerlejih po ravno taistih predpisih ravnati, ki so za preiskanje in presojenje neveljavniga zakona dani.
§. 116.
Postava pripusti nekatolškimu zakonskimi! družetu iz imenovanih uzrokov razvezo tirjati, ako je ravno druga stran h katolški veri pristopila.
§. 117.
Ako pri razvezi zakona razpertije ustanejo, ki zadevajo kako dalej sklenjeno pogodbo, razločenje premoženja, živež otrok, ali druge tirjatve in protitirjatve; naj redni sodnik vselej popred poskuša, tem razpertijam z poravnavo konec storiti. Ako se pa stranca k poravnavi pripraviti ne dasta; ju ima na redno pravdo napotiti, katera se razsodi po predpisih v poglavju od ženitvanskih pogodeb danih , med tem pa naj se zakonski tovaršici in otrokam spodobni živež odloči.
§. 118.
Ako se razvezana zakonska zopet združiti hočeta, se mora združenje za nov zakon imeti, in z vsemi k sklenitvi zakonske pogodbe po postavi potrebnimi slovesnostmi storiti.
§. 119.
Ilazvezanim je sicer sploh pripušeno zopet v zakon stopiti; vunder se z tistimi noben veljaven zakon skleniti nemore, ki so po dokazih pri razvezi predloženih z prešeštvam, z šuntanjem, ali na drug kaznjiv način k po-prejšni razvezi priložnost dali.
§. 120.
Ako se zakon neveljaven izreče, razveže, ali po smerti moža razreši, ne zamore žena, če je noseča, pred svojim porodam, in če zastran nje nosnosti dvomba ustane, pred iztekam šesliga mesca v nov zakon stopiti; ako pa po okoljšinah, ali po spričbi umetnih nos-nost verjetna ni; zamore po pretečenili treh mescih v glavnim mestu deželno poglavarstvo in na deželi kresija spregled podeliti.