sten. 94.
9 liudllnnl, o četrtek, dnč 25. aprila 1907.
Velja po pošti: *a celo leto naprej K 26'— y.a pol leta „ „ 13— m Četrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
m Telo leto naprej K 20-— pol leta „ „ 10-— Aa teirt i »ta „ „ 5'— »■» e« mesec „ „ 170
'A* poSllj. na dom 20 h na
mcsec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod ?«z
--dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi se
vračajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. (JrcdniSkcga telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXX«.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h ia dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve« ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■--Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Poljsko debata u pruskem deželnem zboru.
K r a k o v , 23. t. m.
Včeraj 22. t. m. se je vršila v pruskem deželnem zboru običajna poljska debata ob priliki proračuna naseljevalne komisije. V interesu objektivnosti poročam zgolj o debati. Poročilo o tej deželnozborski seji bila je 49. v letošnjem zasedanju pravi sledeče:
Proračunska komisija predloži proračun naseljevalne komisije za zahodno Prusijo in Poznan sko in obenem spomenico, kako pospeševati nemško naseljeništvo po imenovanih provincijah ter priporoča, naj deželni zbor to postavko sprejeme, spomenico pa vzame na znanje. Kot prvi govornik se je oglasil grof Praschma od katoliškega centra.
Praschma izvaja: Spomenica kaže sicer, da ima naseljeniška politika precej uspehov, toda centrum bo sle.i ko pre.i vztrajal nasproti naseljevalni politiki na stališču, da je ta zistem krivičen, ker je pravzaprav izjemna postava proti poljskemu življu. Vlada ima ne samo pravico, ampak tudi dolžnost zadušiti velikopoljsko gibanje, ki meri na to, da se zopet ustanovi vsepoljsko kraljestvo, toda izjemne določbe proti poznanjskim Poljakom to gibanje le povečajo in netilo. Sicer pa nemška naseljevalna politika tudi nima toliko vspe-hov, kolikor bi jih v primeri z velikimi izdatki morala imeti. Naseljeniška komisija je dozdaj pokupila od Poljakov le 10 odstotkov posestev, vsa druga je pokupila od nemških veleposestnikov in ondi naselila svoje koloniste. Centrum obsoja predvsem tudi poizkus izdelati postavo, ki bi Poljakom vzela nasilno zemljo, dasi bi jih zato odškodovala. Razlastiv-na politika je silno nevarna. Tako postopanje ni v soglasju s prejšnjo prusko politiko in je tudi brezsmiselno. Kdo bo mogel zabraniti. da se Polaki, katerim se je vzela zemlja in drago — za 60 odstotkov preveč — plačala, ne naselili v drugem okraju? Nemška naseljevalna komisija je bila primorana, naseliti po Poznanju tudi nenemce, tako da sedaj znaša število nenemških kolonistov že eno petino vseh naseljenikov. Ali bodo ti trdna opora nem-štvu? Drugo vprašanje je, ali ni pruska naseljevalna politika protikatoliška. Mnogo znamenj kaže, da vlada noče samo ponemčiti Poljakov, ampak tudi vkoreniniti protestanstvo.
Nato se oglasi Poljak, dr. Skarzynski. Izvaja sledeče:
Naseljevalna komisija je s kapitalom 37 milijonov mark preteklo leto zamogla od Poljakov kupiti le za pet milijonov mark zemlje. Od pet milijonov hektarjev vse zemlje v zahodni Prusi i in Poznanju je 3,760.000 hektarjev v nemških rokah. Ali ni to dovolj? Kaj more pruska vlada še želeti? Nič drugega kot
to, da izvrši novo nasilje proti poljskim posestnikom. Saj ni nobene poljske nevarnosti. Tistih 10.000 hektarjev zemlje, za katere se je v zadnjih letih povečalo poljsko veleposestvo, vendar za prusko državo ni nobena nevarnost. Vlada hoče izdati posebni razlastivni zakon. Toda vzlic temu, da bo odškodovala poljske posestnike z denarjem, je tako razlaščanje vnebovpijoča krivica. Zemlja je več kot denar in ljubezen do rodne zemlje eno najsvetejših čustev, ki se ne sme tako kruto žaliti. Toliko idealizma si bomo vedno ohranili, da bomo tako razlaščanje smatrali za sramoto. Nc pojmujem, kako morejo konzervativci odobravati to namero. Saj s tem jadrajo očito nasproti socijalizmu. Dandanes treba z narodnostmi drugače postopati. Vzemite si za vzgled Angleže, ki so Burom podelili popolno avtonomijo. Buri bodo sedai ravno tako dobri angleški podaniki kakor Angleži sami. Mi Poljaki se bojujemo sedaj na življenje in smrt. Možje, žene in otroci, vsi stojimo v fronti. Vi imate od našega patriotizma le dobiček. nas pa stane mnogo žrtev. To bi morali vsi upoštevati in nas spoštovati. Zelo grdo je, če nas povrh še zasramujete.
Nato govori poljedelski minister von Ar-nim. Izvaia sledeče: Zavračam očitanje, da vlada dela Poljakom krivico. Ako je s privoljenjem ostalih postavodajavnih faktorjev izdala zakone, ki so naperjeni proti Poljakom, jc to storila zato, ker je prišla do prepričanja, da se drugače Poljakov ne more pridobiti za urejeno državno upravo. Mi nočemo Poljakov ponemčiti, ampak hočemo iz njih napraviti lojalne in odkritosrčne pruske državliane. 40 let, da celo 45 let do leta 1885 — je vlada poizkušala Poljake izlepa pridobiti zase. Poljaki so na to odgovarjali z velikopoljsko agitacijo, kar je Bismarka leta 1885. prisililo, da je začel drugače. Danes so pa razmere še hujše kot takrat. Poljsko časopisje tako huj-ska proti nemškim obrtnikom, da je obrtni bojkot proti Nemcem že skoro povsod docela izveden. Ce se gre Poljak zdra%'it k nemškemu zdravniku, ga v poljskem časopisju postavijo na sramotni oder. V inozemskem časopisju slikajo Poljaki nemško vlado kot barbarsko. ministre in uradnike pa imenujejo skovirje. hijene in volkove. Poljakov ne maramo ponemčiti, toda kot protiutež proti njihovi protidržavni agitaciji hočemo naseliti v Poznanju nemški rod. Vlada bo v to svrho z vso močjo podpirate naseljevalno politiko. Vlada se sedaj bavi z novo predlogo Ost-markenvorlage — toda ta vloga vsebuie toliko težavnih problemov, da jo je treba še dobro proučiti. Kar se tiče izvajanj poslanca Praschma, njegov pesimizem ni upravičen. Od Poljakov, od katerih smo pokupil posestva, sc ie jedva 13 odstotkov naselilo zopet v drugem okraju.
Poslanec Kardorff od »freikonzervativ-cev« je predlagal, naj se izda takoj izjemna
postava proti poljskemu časopisju, da se prepreči poljska revolucija.
VolIlMl HOj.
(Šentviški Žirovnik — liberalni »oficielni neodvisni«kandidat.) In izpolnile so se želje tudi šentviškemu Zirovniku. Leta in leta je že zbiral privržence, da bi dobil od njih kak mandat, seveda, premalo jih je bilo vedno. Zdaj se pa vsede Ivan Hribar, programni cekin ljublianski, v svojo kočijo, in se s svoje olimpske višine poniža tja doli do ljudskega učitelja. ^ Hribarja pripeljejo iskri konjiči v prijazni Sent Vid. in nato beremo v »Narodu« to lc novico: »Gosp. nadučitelj Žirovnik v Št. Vidu nad Ljubljano je oficijelno priglasil svojo kandidaturo za ljubljansko okolico kot neodvisni kandidat. Politično društvo »Vodnik« v Šiški je sklenilo, podpirati njegovo kandidaturo.« Torej »neodvisen ie, pa je »oficijelno« liberalcem proglasil svojo kandidaturo. Za tako neumnega pa res tudi Zirovnika doslej še nismo imeli. V isti sapi, ko pravi, da je »neodvisen«, pa se prizna tudi že za »oficijelne-ga« liberalnega kandidata, samo povedati se ne upa, da je liberalec. To jc možatost teh ne-odvisnežev. Učitelji se pa lahko pri liberalcih zopet zahvalijo za to novo »milost«. S. L. S. kandidira učitelja v okraju, kjer ve, da bo gotovo zmagal, libcralci pa kandidirajo učitelja zopet tam, kier bo gotovo propadel. Žirovnik bo postal deležen žalostne slave Luke Jelen-ca. Vsa liberalna ljubezen do učiteljstva se vidi v tem, da postavijo učitelja vedno nasproti dr. Šusteršiču, ker vejo, da tam padajo najtežje batine. Kamor se noben distinguiran liberalcc ne upa, tja pa postavijo učitelja, ki mora biti vedno »der Priieelknabe« liberalne stranke. In tako bo tudi »oficijelni neodvis-než« Žirovnik dobil svoje batine. seveda s pripombo, da jih jc tudi osebno pošteno zaslužil. Mnogoletna hinavščina je prišla zdaj na dan, in človek, ki se ie toliko časa branil priznati, da ie liberalcc, je zdaj kar naenkrat oficiclni liberalni kandidat. To bo tudi marsikateremu njegovih dosedanjih pristašev oči odprlo.
(Shod na Bučki). Dne 21. t. m. ie bil priredil dr. J. Hočevar volivni shod na Bučki, ki je bil prav dobro obiskan, čeravno se je vršil ob pol osmi uri zjutraj. Naših je bilo gotovo čez 120 in sedem bavbav-liberalcev. (j. dr Janko Hočevar je razvijal svoj program, ki je program S. L. S. Misli njegovega govora so ob kratkem povedane te: Nravstvenost slovenskega ljudstva propada, treba jo je dvigniti z verskim prepričanjem in čutom; narodnost jc postala mlačna, treba jo jc oživiti, da ne postanemo Slovenci podlaga tujčevi peti; preosnovati bode treba davčni sistem, ki kmeta preveč tare; preustrojiti ljudsko šoltsvo v kinetiškem zmislu, da se bodo
otroci v zadnjih šolskih letih naučili več strokovne vede; kmetu olajšati vojaško breme s tem, da se uvede le dveletna vojaška dolžnost. Potegoval se bode kot kmetski sin in posestnik tudi za vse druge kmečke potrebe, saj jih prav dobro pozna, ker jih tudi sam čuti. Volivci so prav vestno in z zanimanjem sledili govoru. Po govoru gospoda kandidata je gospod Ig. Kutnar njega in njegovo kandidaturo prav toplo priporočal. Gospod Ivan Štrukelj, nadučitelj da kandidaturo gospoda dr. J. Hočevarja na glasovanje in je bila z navdušenjem sprejeta. Končno gospod nadučitelj pozove navzoče volivce, da našemu premilo-stnemu vladarju skažemo čast in slavo, ker upošteva vedno ljudske želje in ker je dal ljudstvu ustavo, dal mu je tudi vol. pravico, zato zakličimo v njegovo slavo trikratni živijo! Temu pozivu so se volivci prav krepko odzvali. Bavbav-liberalci so mislili nekaj nagajati, ker pa iili je mrencalo okoli naših brez uspeha. Na pa r medklicev je jelo med našimi šumeti in bavbav-liberalcem je padlo srce v hlače, na kar so sramotno ubrali pot pod pod noge. Surovost je hotel prodajati neki Skutovec, morda zato, ker nima več sukna, pobrali so mu ga upniki nekoč na nekem sejmu kd.
(Volivni shod v Metliki.) Preteklo nedel o 21. aprila je priredil gospod dvorni svetnik Fr. Šuklje, kandidat »S. L. S.« za Belokra-jino, volivni shod v Metliki na vrtu gospoda Makarja. Gospod kandidat jc tega shoda res lihko vesel. Zakaj na shodu jc bilo zbranih okrog 500 volivcev. Pri zborovanju ie vladal najlepši red. Shod ie otvoril č. gospod dekan Matija Erzar, ki je predlagal za predsednika zborovanja g. Matašiča, župana občine Bo-žakovo-Rosalnice, ki iskreno pozdravi zboro-vavce in da gospodu kandidatu besedo. G. Šuklje v govoru eno uro trajajočem jc volivcem pokazal, kako je bilo nujno ix)trebno, da se je volivni red spremenil na podlagi splošne in enake volivne pravice. V takem parlamentu bo mogoče zboljšanje položaja kmetskega, obrtnega in delavskega stanu. Nato popiše žalostne razmere v Belikrajini, za katero so dani vsi pogoji za blagostanje, a država jo vedno zanemarja, ki davke vestno poteguje, daje pa nič. Zato se Belokranjec izseljuje v Ameriko. Leta 1883. ie bilo v Belikrajini 30 tisoč ljudi, leta 1900 pa že samo še 26 tisoč in danes iih je morda samo še 24 tisoč. Treba te-dai pomoči po prihodnjem državnem zboru. Treba železnice, za katero se bo kot poslanec na vso moč trudil, da se zgradi, saj je potrebna nc Ic iz gospodarskega, ampak tudi iz stra-tegičnega ozira. Vojaško breme sc mora spremeniti v dveletno službo, ob času najhujšega poljskega dela se mora kmetskim sinovom dati dopust. Notarijat naj se podržavt. Potrebni so vodovodi; da se napravijo, mora država prispevati. Zavarovanje naj dežela prevzame. Domača živina se mora varovati s ca-
um
Maščevanje mrliča.
Novela. Spisal Vladislav Orkan.
skega prevel Fr. Virant. (Konec.)
Iz polj-
Nato je vzel klobuk z glave, ga položil na tla in prekrižavši se počasi, začel moliti očenaš; roke so mu omahnile, brez moči, kakor lesene... On pa ic zrl v okno, na solnce in premikal ustnice ...
Temnordeča svetloba jc padala od šip na plešasto glavo deda, potem ic padla v pol-senci po kosmičih belili las in šc bolj zbližala nagubeno, suho obličje žolti mrtvaški maski. Samo v dveh sinjih točkah še tli življenje, toda medlo, kakor svetloba dozorevajoče leščerbe in tudi ono ugasne . .
Teh dvoje sivih oči jc poletelo nekam daleč skozi rdečo svetlobo šip: morebiti s spomini na davna leta, morebiti pa z molitvijo po žarkih, ki vežejo oči s solncem, šc dal.ic ... k Bogu. Kdo vč .. . Nagubano obličje ne izda, in ustnice, mehanično pregibajoče se, drhte tudi vsled vznemirjenja ali gladu ... Samo Bog vč to.
V veži za pleči deda se pokaže žena.
»A. to ste vi, oče!...«
»Jaz ... otrok ... jaz ...: ic rekel starec z drhtečim, slabim glasom in okrenil glavo k nji, videč pa, da stoji s čebričkom in ne more iti mimo njega v izbo, sc ie počasi pobral in
vlekel h klopi pod okno... Zena jc šla notri in postavila čebriček v kot.
»Bi radi jedli, oče?...« je vprašala nežno in poljubila dedu roko.
»F ne, Nasta ... ne ... samo tu boli...« ie pokazal z roko na prsi, »tu me tako duši...«
O zaBoga!. .« je tožila žena, »treba bo vendar kaj narediti...«
»F ni treba ... nc ... mc nc ponui^ii...« Solze so se mu zasvetile v očeh in kanile počasi, kakor zrna po velem licu.
»Saj morda ni še tako hudo...« je rekla Nasta v solzah.
»O ne... ne...« jc zastokal starec in o^jel rahlo glavo sinahe.
>Oče, morda se vležete?... Posteljem vam v izbici...«
-Dobro, dobro otrok...« Prijela je starca za roko in ga peljala v izbico.
>0 tu vam bo dobro ...«
> Bo, bo...« je šepetal starec.
Sinalia je prinesla na eno postelj dve blazini m pernico.
»No... ležite oče!... Prespite se... Morda sc pa mleka poprej napijete?...«
»O ne, nc ...« sc je branil starec. Pogledal je na sinaho milo.
»Ti si dober otrok...« začel je iskati z drhtečo roko za njedri. Vzel je ven zavitek in ga ji podal.
»Nasta ... pride ti prav ...« Nasta je umaknila roko.
>>Spravite oče ... vi boste bolj potrebovali .. .»
»F meni ni \ c treba, ne .. spravi.«
Zena je vzela zavitek, vzd .sHiia pokrov skrinje in ga položila noter. Starec se je |K>-časi prekrižal in se vlegel na posteljo. Sinalia je vzela pernico, da bi ga pokru.i.
»Pusti...« jc ponovil, »naj ti l*og ...« in vznemirjenje, ali oslabijenje mu ni pustilo končati. Zaklopil je oči...
Nasta je prepričana, da je zaspal, odšla v pekarno . . .
Istočasno sta pritekla otroka s krikom v vežo.
»Tiho!...« jc zašepetala mati strogo, »ded spi v izbici...«
»Spi?...« sta osupnila otroka in takoj utihnila.
Lenka je metala po malem zajčkom detelje na tla, Štefko jih jc pa gladil po mehki dlaki.
»Zajčki jedo,« je pripovedoval s smehom materi, »kako se jim ušesa tresejo!...«
»Dobro, dobro,« jc rekla mati, »samo tiho bodi!...«
Vsedla sta se na klop, postavila košarico krompirja k sebi in začela majiti in metati omajeno v čebriček, do vrha napolnjen z vodo . . .
Medtem je spal ded v izbici... Težko sopenjc se jc mešalo menjaje z enakomernim tiktakanjem staroveške ure. Udarci srca starega in redno tiktakanje ure so se prehitevali, sedaj srečevali, kakor bi sc borili med seboj za prvenstvo; končno je zmagala flegmatična ura in sopenje je prenehalo popolnoma ...
V izbi so se slišali samo enakomerni udarci ure... Časih zašelesti miš za pečjo, sedai zoprt se oglasi črv, vrtaje v steni in
iznova isto enakomerno, enostavno: tik, tak . . .
Slike se gledajo s sten brezmiselno.. . Njih obrazi, zbližani med seboj s podobnostjo nepodobnosti se smehljajo topo ali so žalostni, kakor jim je ravno ukazal pacač ali barva r.
V pekarni pa maji žena krompir, misli ji pa beže, Bog ve, za čini... Samo obraz izdaja blodeče misli, ker se zjasni ali stemni. Tudi sedaj dve solzi sta sc |X)točili po gladkem licu in padli na obraz dečka, ki je zaspal v naročju matere... Lenka leta nekje po polju in se niti ne pokaže v izbi! Kakor navadno otroci.
Hipoma se ic žena nečesa domislila, odrinila dečka nalahno na klop in šla v izbico. Tiho je odpirala vrata, da ne bi vzbudila starca.
Z boso nogo jc stopila k postelji in se sklonila nad obrazom spečega... Dolgo je stala in ga gledala molče, oči so se ji pa počasi razširjale, od osuplosti . . .
Starec spi, toda dihanja ni slišati... Srce ii silno tolče. Prijela je očeta za roko — roka je brez moči, trda kakor bi bila lesena . . .
»O Jezus!...« je zašepetala žena in padla na kolena pri postelji. Še ni hotela verjeti. Z dlanjo ie potipala obraz starca obraz jc mrzel, oči zaklopljenc; samo usta so odprta, kakor vrata, skozi katera odleti duša v zadnjih dihih.
»O Jezus!...« je zaječala glasneje, uprla obraz na rob in dolgo bridko plakala ... Potem je začela šepetati očenaš za umrle ... Molitev jo ic umirila. Vzdignila se je počasi
rinskini tarifom. Za vse to se hočem truditi, ako me izvolite za poslanca. Program »S. L. S.« je ino program. Nismo proti uradnikom, ampak Ic proti uradnikom - birokratom. Nismo mračnjaki in sovražniki šole. Le svo-bodne-brezverske šole nc maramo. Turki so hodili na Slovensko, ropali ali požigali našim dedom vse, kar so mogli dobiti, narodnosti in vere pa jim niso mogli vzeti. Narodnost in vero hočemo tudi mi braniti, braniti jo hočem tudi jaz z vsemi svojimi močmi, ako tne izvolite za poslanca dne 14. maja. Ponovni gromoviti živijo-klici gospodu kandidatu so odmevali na to po zborovališču. Gospod predsednik vpraša, kdo želi še besede. Oglasi se lok-vrški župan gospod Mihelčič, ki govori o lovskem zakonu in izjavi, da je »Županska zveza za Belokrajino« soglasno odobrila kandidaturo gospoda dvornega svetnika Šukleta. Na to govorita še gospod župnik Pavlovčič in gospod župan Petrič iz Radovice, ki sta oba priporočala gospoda kandidata. G. Peter govori slednjič o verski točki programa »S. L. S.«, katerega hoče gospod kandidat zastopati in s svojimi besedami izzove v volivcih vihar navdušenja za^ gospoda kandidata. Kandidatura gospoda Šukljeta je bila soglasno sprejeta med dolgotrajnimi živijo-klici, na kar je bil veličastni shod zaključen.
(Agent banke Slavije) je na Škofeljci pri Ogorelcu na dolgo in široko hvalil Hribarja. Imeli so pod Ogorelčevitn predsedstvom zaupen pomenek £lede drž. volitev. Nato je prišel ta agent v Šmarje k Skrjancu, tu prenočil, zjutraj pa odkuril ne da bi kaj plačal. Škr-jančeva dekla ga je pa na kolodvoru prijela in ga prisilila, da je plačal, kar je bil dolžan. Dobro bi torej bilo, da bi Hribar nekoliko boljše plačal svoje agitatorje.
(Volivni shod v Ornem vrhu). Včerajšnji volivni shod v Črnem vrhu nad Idrijo se je izborno vršil. Zborovalci niso dobili vsi prostora. Navzočih je bilo več kot 250 volivcev. Oovoril ie Gostinčar o programu »S. L. S.« poldrugo uro. Nasproti sc jc oglasil tieodvis-nik Zagoda. Zborovalci ga niso hoteli poslušati. Odgovarjal mu ie Gostinčar in ga popolno razkrinkal. Zborvalci so navdušeno .sprejeli kandidaturo Gostinčarjevo. Pri protigla-sovanju ni vzdignil nihče roke. Shodu je predsedoval gospod Pravhar. Navdušenje je bilo veliko.
(Poraz liberalne »Narodne stranke« pri Sv. Juriju ob Ščavnlci.) Iz Sv. Jurija ob Sčavnici se nam poroča: 21. aprila je imela »Narodna stranka« tukaj volivni shod. Ze 14. aprila v Ljutomeru ic gospod Spindler udrihal po črnem gnezdu pri sv. Juriju katero je namenil raznesti. Pristaši kmečke zveze so tvorili veliko večino na volivnem shodu, niso dovolili predsednika od narodno-napredne stranke, ta pa tudi ni hotela predsednika kmečke stranke. — Toraj se javno nič ni obravnavalo. Na zadnje se ie malo naprednja-kov in štajercijancev skrilo v malo izbo po § 2, ki so tam samo jedli in pili; ali so tudi kaj govoril ne vemo. Gospod Spindler! Kai ne v tem črnem gnezdu« vam je vroče postalo! Zdaj poznate naše katoliške narodne može! Ko je gospod Spindler voz zasedel, da sc dalje odpelja, si jc gotovo na tihem pel: »Zdaj pa gremo, gremo, nazaj nas več ne bo — v to črno gnezdo jurjevško!
Nam čisto prav! Srečno, na večno! Drugo poročilo se glasi: Narodna stranka je dne 21. t. m. v Št. Juriju ob Sčavnici doživela po-polen poraz. Kandidat Mursa se niti predstavit ni mogel. Neodvisni si vpričo velike večine pristašev »Kmečke zveze« niso vedeli pomagati, nego da so iavni volivni shod spremenili v tajilo zborovanje po § 2. Po ljutomerski križevski župniji so naprednjaki raztrosili »napredno« laž, da so kaplana Stu-heca vrsli z zborovališča. Skrajno surovi so
in omahovaje šla v pekarno. Tu ni nikogar samo deček spi pod oknom na klopi, smehljajočega. jasnega obraza...
Obstala je za trenutek sredi izbe, ne ve-doč kaj bi takoj naredila. Iskat ljudi ni mogoče, ker je daleč od bajt, |)ozno je že in zvečer je dosti opravila!... Končno kako more kar tako popustiti bajto! Ko bi vsai Ignac prišel!...
Nazadnje se je hipoma premislila, otrla s predpasnikom solze, ki so se ji posušile na licu in šla zopet v izbico... Tu jc odprla skrinjo in vzela ven perila in srajco, platnene rjuhe in drugega drobiža. Te reči ie razpolo-žila IX) klopi, stopila k postelji in začela staremu nežno slačiti cunje... To delo ni bilo lahko, kajti truplo je že postalo trdo... Pomagali sta ji pa ročnost in požrtvovalnost.. .
V kratkem času je slekla rajnega in ga oblekla v čisto perilo. Potem ga jc pokrila z novo rjuho, mu sklopila roke na prsih, vzela z mize križec in ga položila v dlan umrlega. Po tem delu je pokleknila k postelji, zmolila še kratko molitev, težko vzdihnila, vstala in odšla v pekarno h gospodinjskim poslom . . .
Zmračilo sc je že popolnoma. Pri svitu padajočem skozi okno. je umila krompir in ga vsula v lonec. Hotela je ravno zanetiti, ko jc vstopil mož ...
»Ti še ne kuriš za večerjo?! K, kaj za vraga si delala?...« jc zakričal sirovo od praga.
Zena se je stresla na te besede.
»Ne govori!...« je odgovorila. »Oče so umrli...» in je glasno zaplakala.
»Kaj? Oče umrl? Praviš . . . Kie leži?« je vprašal rahleje.
»V izbici...«
»V izbici?... e čemu si ga pa tja zanesla?! ...«
»Sam je šel... pojdi... zmoli očenaš.«
pač bili ti »neodvisni«, kričali so venomer »vun ž njim«, a lotil se ga nikdo ni.
(Volivni shod) prirede jutri Nemci ob pol 9. uri zvečer v Kazini. Na shodu se imenuje nemški državnozborski kandidat za Ljubljano.
(Liberalne zvijače.) Liberalci povsod, kjer le morejo, razlagajo paragrafe volivnega reda v korist svoje stranke. To sta pokazala tudi gospod župan v Doleh nad Idrijo in njegov občinski tajnik. Odrekla sta namreč volivno pravico Jakobu Petkovšku z Jeličnega vrha št. 62 po §'8. volivnega reda, ker bi ta volil Gostinčarja. Vpisala pa sta v volivni imenik A. P. posestnika št. 25 na Jeličnem vrhu. Ta je tukaj kupil posestvo in se šele koncem aprila 1906 naselil v tej občini. Seveda upa g. župan, da ta voli Grudna. Gosp. župan, ne poznate S 13.. ki določa, da mora vsak volivec v tisti občini stanovati vsaj eno leto od razpisa volitev, torej od 19. februarja 1906. Ali so vam in tajniku otroci iztrgali ta paragraf iz knjige?
(Slabo mora presti) goriškim liberalcem. Vse kaže, da nimajo nobenega upanja na zmago. Po svojih kloakah, po slovensko rečeno, po liberalnih listih, sicer z vso strastjo in vstrajnostjo napadajo naše dične može ter si prorokujejo nad njimi gotovo zmago, kakor bi jo imeli že v žepu. Delajo tako, kakor tisti, ki je šel po noči skozi gozd in kričal, da si je pregnal strah. Liberalci so začeli širiti okrog govorice o kompromisih. In sicer naj bi »Sloga« liberalcem ponudila kompromis. Liberalci pa bi »Slogi« milostno koncedirali, da bi bil brez boja izvoljen dr. Gregorčič, odstopila pa naj bi Fon in dr. Laharnar. Tako bi bil v goriški okolici izvoljen liberalec Miha Gabrijelčič, brat goriškega prelata. in na Krasu Štre-kelj, oziroma naj bi po novi kombinaciji odstopil tudi ta na ljubo dr. Gregorinu. — Nimajo slabili misli naši liberalci. Le to jc škoda, da »Sloga« noče biti istih misli, ampak vstraja pri svojih kandidatih. Kdor začne govoriti o kompromisih, sc ne čudi trdnega in tudi naši liberalci se ne počutijo dobro, kljub vsemu vpitju. »Slogini« kandidatje so in ostanejo: Dr. Gregorčič za Tolminsko, tajnik Pon za goriško okolico in dr. Laharnar za Kras in Ajdovsko. Za te tri kandidate v boi!
Volivne.
(Cveterospevi s spremljevanjem kravjega zvonca in lajne.)
V dolini jc slana. Po gorah je sneg. Iz I Ječa je Tavčar prišel že na Breg.
Za plotom lisiea na kure preži; »Program« za mandatom pa sline cedi.
Najprvo je mežnar, potem ministrant. Napredna jc stranka prišla že na kant.
Po leti za vožnjo zanič so sani; a Hribar poslanec bi bil brez moči.
Na Krasu skalovja in polno jc kač. -Nežlahtnikom Hribar ne zbolišuje plač.
Neumno, neumno je mlado žrebe; neumnejš, kdor Kamu na limancc gre.
Kmet se je premaknil. Zena se je še obrnila k njemu.
»Ignac! Nc bodi hud!... Oblekla sem rajnega v tvoje perilo . . .«
»Kaj?! ...« je zakričal glasno.
»Saj ga ic bilo vendar težko pustiti v cunjah . . .« se je opravičevala.
»A naj te'...« ni končal kletve, »hitro napravi večerjo!...«
Sam ie šel v izbico ... Bilo jc popolnoma tema. Bled svit je prihajal skozi šipe... Ignac jc odprl omaro, vzel svečo, jo prižgal in postavil na mizo. Na postelji jc zagledal rajnega ... Svetloba sveče jc padala od strani nanj in zdelo se mu je, da spi tako mil izraz je odseval s požoltelega obraza.
Ignac je skočil k cunjam in .iih začel nestrpno premetavati.. . Preobrnil je vse žepe, otipal vse šive; očividno ni našel, kar je iskal, ker sc je sklonil in ozrl na mrliča...
»Moral si denar kje drugje spraviti. Skoda se ti je zdelo, dati ga sinu,« je rekel roga-joče in stopil k postelji.
»A ta nora baba!... V novo srajco ga jc oblekla. Kaj bom pa jaz imel za v ccrkev?.. Za mrtvega jc to dobro ...«
S temi besedami jc stegnil roko k mrliču, vzel križec iz njegove dlani, ga vrgel na mizo potem prijel za rokav, da bi slekel srajco z ranjkega očeta...
Po čudnem naklučju .ie zapletel — svojo dlan med prste umrlega... In zgodilo se je nekaj strašnega. Prsti rajnega so sc skrčili in objeli dlan Ignaca z železnimi kleščami... Sin je grozno zarjovel od osuplosti in strahu in padel mrtev pri očetovem truplu ...
Cez tri dni je bil skupen pogreb za očeta in sina. Zabili so ju v eno široko krsto... Oče ni zapustil sina ... Ločena v življenju — spita v gomili skupaj. In bilo jima je dobro. Črvi se niso prepirali za niuni telesi . . .
Varuj se stekline in griže in glist. — Prijatelj delavcem ni buržoazist.
Po leti je fletno, po zimi sneži. — A Hribarja Kregar le vendar skrbi.
Stirnajstega maja bo led že skopnjen, pa vendar bo Hribar spodrsnil na njem.
X
AVSTRO OGRSKA.
Cesar v Pragi.
Prag a, 24. aprila. Cesar si jc ogledal zbirke »Muzeja kraljestva češkega«. Sprejel ga je predsednik muzejskega društva grof Harrach in drugi dostojanstveniki. Grof Har-rach je v svojem nagovoru povdarjal, da se v češkem deželnem muzeju goji in spoštuje enakopravnost vseh narodnosti. Stavb, nad-svetnik Hlavka se je zahvalil cesarju, ker ic odobril načrt za zgradbo novega narodnogospodarskega zavoda, ki je ravnokar jel poslovati in pospešuje trgovinstvo češkega kraljestva, tako da zamore konkurirati s svetovno trgovino. Cesar je odgovoril, da ga veseli delovanje muzeja, akademije znanosti ter narodnogospodarskega zavoda. Cesar si ie nato še ogledal »Kraljeve Vinohrade« in Zičkov-sko predmestje. Povsod ga je občinstvo burno pozdravljalo.
Nagodbeno vprašanje. — Derschatta.
B u d i m p e š t a , 24. aprila. V »Egyerte-tesu« napada poslanec Kmety barona Becka, češ, da jc s svojimi zadnjimi izvajanji nasproti avstrijskim industriicem odkril zle namene avstrijske vlade, ki hoče pitprečiti gospodarsko in finančno samostojnost Ogrske.
Dunaj, 24. aprila. Železniški minister Derschatta je v svojem kandidatnem govoru 23. t. m. svoje stališče glede na nagodbo pojasnil sledeče:
»Do današnjega dne se v vseli nagodbenih vprašanjih nasproti Ogrski nismo v nobenem oziri: zavezali. Nam sta dve stvari vedno pred očmi: Prvič, da mora bodoča nagodba, ako se sploh sklene, biti popolnoma jasna; drugič, da se nam glede na nagodbeno vprašanje in tozadevna pogajanja ni potreba ničesar bati. Če se nagodba ne posreči, bomo do 1. januarja 1908 lojalno izpolnili svoje dolžnosti do inozemskih držav, kar sc pa tiče drugih vprašanj, lahko mirno počakamo, kaj bo Ogrska storila. Ne bomo sklenili ne slabe dolgotrajne nagodbe, ne slabe in kratke nagodbe: ampak rajši nobene. Danes povdar-jam isto, kakor svoj čas, ko še nisem bil mini, ster: Prihodnjo nagodbo jc moč skleniti le s pomočjo ljudstva, s privoljenjem njegovih zastopnikov. nikoli pa ne proti ljudstvu.«
»N. Pr. Presse« si tolmači Derschattovc besede v tem smislu, da sedanje ministrstvo nikoli nc bo privolilo v to, da sc nagodba sklene s pomočjo § 14. Rajše bo odstopilo.
Ogrske zadeve.
Budi m p e š t a, 24. aprila. Minister za notranje zadeve, grof Andrassy predloži v kratkem dve predlogi glede na takozvane ustavne garancije, ki bodo znatno povečale avtonomije posameznih komitatov. Ti prvi dve predlogi nameravata razširiti kompetenco upravnega sodišča.
Budimpešta, 24. aprila. V Aradu jc shod komitatov sklenil obdavčiti vse nema-žarske rumunske in nemške napise na hišah in trgovinah.
Budimpešta, 24. aprila. Na Južnem Ogrskem se jc ustanovilo obrambno društvo proti pangermanskemu in socialistiškemu gibanju. Vlada bo društvo gmotno podpirala.
Novi zakon za vino.
Dunaj, 24. aprila. Novi vinski zakon je sankcioniran. Predno zakon razglasijo, bodo vpoklicali enketo vseh interesentov, ki bo precej dolgo trajala.
Trgovinski minister v Trstu.
T r s t, 24. aprila. Trgovinski minister dr. Foft si ie ogledal opoldne 24. t. m. Lloydov arzenal. ladjedelnico sv. Marka, tovarno za rastlinska olja, izseljeniški dom »Austro-Americane«, plavže »Kranjske industrijske družbe«, čistilnico za riž v sv. Sabbi pri Skednju, popoldne pa novo pristanišče in skladišča. 25. t. m. zvečer se poda dr. Fort v Dalmacijo, preje si bo pa v Medulinu poleg Pulja ogledal ozemlje, kjer bodo morda že v kratkem zgradili novo pristanišče.
Naša mornarica.
P u 1 j, 24. aprila. Na mesto kontreadmi-rala Antona Hausa, ki gre tia haško mirovno konferenco kot avstrijski mornariški delegat, je imenovan za poveljnika rezervne eskadre linijski ladjini kapitan Alojzij pl. Kunsti.
Trgovinska pogajanja z Rumunijo.
D u n a j, 24. aprila. Trgovinska pogajanja z Rumunijo se prično 10. maja na Dunaju.
HRVATSKA.
Budimpešta. 24. aprila. »Pester LI.« poroča, da hrvaško-srbska koalicija, ki bo v kratkem zborovala v Budimpešti, da se posvetuje o položaju, zahteva od ogrske vlade sledeče:
Službeni jezik na hrvaško-siavonskih državnih železnicah mora biti hrvaški. Ravnotako napisi na postajah. Tozadevni zakon hrvaškega sabora se mora predložiti cesarju v sankcijo, ker ga ogrska vlada po nepotreb-
nem zavlačuje. S tem je v zvezi tudi vprašanje o ogrskih ljudskih šolah, katere so se zadnji čas na Hrvaškem ustanavljale brez ozira na tozadevni hrvaški ljudskošolski zakon. Ogrska vlada naj nadalje pospeši vprašanje o železniški zvezi med Hrvaško in Dalmacijo in naj ne zahteva od avstrijske vlade za kompenzacijo neizpolnjivih stvari. Hrvaški minister Josipovič naj demisionira in na njegovo mesto naj pride član sedanje hrvaške koalicije.
Budi m p e š t a , 24. aprila. »Magyaror-szag« poroča, da se poda ban Pejačevič te dni v Budimpešto, da poroča o položaju na Hrvaškem.
NEMČIJA.
Vojaški proračun.
Berolin, 24. aprila. Bebci predlaga v državnem zboru pri vojaškoproračunski debati, naj se službena doba zniža in moštvu poviša plača na dan za 10 fen., podčastnikom pa na mesec za 8 mark. Oldenburg v imenu kon-zervativcev izjavi, da bo glasoval proti temu predlogu, ker zasleduje zgolj agitatorične namene. (Smeh mi levi, bravo-klici na desnici.) Muller-Meiningen od svobodomiselne ljudske stranke izjavi, da bo glasoval za socialnodemokraški predlog. Celo hudi protisocialec Liebermann, predsednik »državne zveze proti socialni demokraciji«, je izjavil, da nima nič proti Beblovetnu govoru, ki je topot bil stvaren. Vojni minister von Einem je zagovarjal po starem običaju vojaško upravo, prav posebno pa povdarjal, da vojaška justica v Nemčiji ni kruta. Na Francoskem so na primer nekega častnika, ki je pustil v sedla nabiti žebljičke, da navadi novince pokončno jahati, kaznovali z malini zaporom, dočim bi ga bili v Nemčiji kaznovali s trdnjavsko ječo in odpustili iz službe.
ITALIJA.
Milan, 24. aprila »Corrire della Sera« poroča, da se bo vršil sestanek med avstrijskim ministrom za zunanje zadeve, Aerentha-loin, in Tittonijcm, italijanskim zunanjim ministrom, julija meseca.
FRANCOSKA.
Levo krilo bloka proti Clemenceau-u.
Pariz, 24. aprila. »Lanterne« se strašno huduje, ker je Clemenceau dovolil, da smejo duhovniki pri slavnosti v čast devici Orleanski stopati v sprevodu s križi ter mu očita, da vedno bolj odbija od sebe skrajno lev o krilo svobodomiselnega bloka, ker »Iju-bimkuje s klerikalci«. To seveda zamorejo trditi le tisti, ki sc nikoli dovolj ne morejo na-žreti klerikalizma in z nasiljem zatreti zadnjih ostankov Cerkve. Kar se tiče slavnosti Jeane d'Are se ic Clenieiiceau Ic zato moral udati in kreniti začas od pota svoje separacijske politike, ker so nanj pritiskali orleanski ateisti in socialisti, ki imajo od te slavnosti precejšen dobiček, ako sc udeleži po starem običaju tudi duhovščina. Clemenceau bo že kmalu skušal popraviti, kar je tu »zagrešil.« Kajti nezadovoljnost levega blokovega krila od dne do dne bolj narašča. Socialist Lafargue napada v »Humanite« Clemnceaua zaradi delavskega vprašanja. Clemenceau, Briand in Viviani, ki so se preje, ko še niso bili ministri, bratih z anarhisti in »gcneralštraikovci«, sedaj ščuvajo proti delavstvu vso policijo, armado in sodišča. Tega niti Casimir Perier in Charles Dupuy nista delala. »Kako zelo so se socialisti varali glede na Clemenceaua! Saj je še pred par leti, ko so bili sindikati še protipostavni, prišel na delavsko borzo in ie bil za predsednika pri občnem zboru sindikata nastavljencev. Kako žalostno jc sedaj končal ta mož!« (Humanite.) Uporne učitelje je izkušal pri nekem banketu v Lyonu pomiriti podtajnik ministrstva za notranje zadeve, Sarraut. Svaril jih je pred generalnim štrajkom. Dejal je, da bi vsled štraka ne trpel delodajalec, država, ampak delavski otrok, katerega vzgoja je izročena učiteljstvu. Gotovo pameten razlog, ki pa ne bo dosti izdal.
Montagnini.
P a r i z , 24. aprila. Vsled Montagninije vih listin sta baje najbolj prizadeta kandidat za predsedništvo republike, Doumer in Ribot, poslanec in voditelj takozvanega progresivnega centra v zbornici. Iz listin se razvidi, da je Doumer poslal svojo knjigo »A mes fils« Merry del Valu in da je bil zato vzradoščen, ko je Merry del Val knjigo pohvalil (— to je strašen zločin —) Ribot pa ie 1. 1905 v zbornici v daljšem govoru branil sveto stolico baje na prigovarjanje papeževega nuncija. Doumer in Ribot želita, priti pred parlamentarno preiskovalno komisijo in se tu zagovarjati. Doumer trdi, da z Montagninijcm sploh nikoli občeval ni.
ANGLEŠKA.
Kolonialna konferenca.
London. 24. aprila. Pri kolonialni konferenci, ki sedaj zboruje v Londonu, so se posvetovali v prvi vrsti o reformi vojaštva. Vojni minister Haldane se je zavzel za to, da se ustanovi enotni generalni štab, v katerem bodo zastopani vsi častniki kolonialnih armad-nih oddelkov. Ta generalni štab bo izdelal obrambeni načrt za vso državo in vse kolonije. Lord Tvveedmouth je razložil obrambe-ne načrte mornarice, ki mora slej ko prej na svetu ostati prva. Vojna uprava namerava v Transvalu postaviti pehotni bataljon iz samih Burov. — V poslanski zbornici so sprejeli vojaško predlogo glede na reorganizacijo teritorialne armade.
SVETOVNOPOLITIŠKI POLOŽAJ.
Srednjemorska zveza.
Pariz, 24. aiprila. O odkritjih lista »Correspondencia de Espana« glede na an-gleško-špansko zvezo smo že poročali. Vladni listi so sicer vest »Correspondenciie« takoj
demontirali, toda nihče ne verjame dementi-etn. Zanimivo ie, kako se izražajo o angleški svetovni politiki francoski listi. Francozi so se namreč nekoliko pomislili in ne sledijo več Angleški slepo in nepremišljeno. Vedo namreč, da bi se v slučaju kake vojske med Angleško in Nemčijo Francoski najbrž slabo godilo: Nemčija bi sicer na morju podlegla, na kopnem pa prodirala proti Franciji in najbrž tudi Francoze porazila. Posebno se tega boji Clemenceau, ker bi v tem slučaju bilo konec socialistiško-liberalnega režima. O tem jako obširno piše »Libre Parole«. Izvaja nekako sledeče: Fdvard angleški jc pridobil zase Japonsko, Francosko, Španijo. Italio in Rusijo. Nemška diplomacija jc nato izkušala pridobiti zase Rusijo in severnoameriške Zedinjene dr-5a\e m obenem zapretila Francoski. Rusija se ni dala pregovoriti, pač pa sc jc posrečilo prijatel sko razmerje s Sev. Ameriko. Francoska se je pa tudi ustrašila, posebno gospod Clemenceau, ki se boji za republiko. Ako bi zopet kopita nemških konj peketala pred Parizom, bi bilo konec proticcrkvene gonje in Iconiunistiških teženj socialistov, prevrnila bi se reakcija in monarhisti bi dvigali svoje glave. Angleška pa na vsak način hoče vojsko, da uniči nemško prekomorsko trgovino, povod za to ji bo neuspeh haške mirovne kon-ference. Drugače pa piše »Republique Fran-caise«. Sklicuje se na dva ugledna angleška lista »Daily Telegraph« ki je protivladen in na vladno »Tribune«. Oba lista namreč povdar-jata, da bi Angleški vojska z Nemčijo nič ne koristila; sploh pa so Angleži, izvzemši par huiskačev, v resnici miroljubni.
RUSIJA.
Preobrat.
Dunaj, 24. aprila. »N. W. Abendblatt« poroča iz Peterburga, da se je izvršil pri vladi popolni preobrat. Ministrski predsednik Sto-lypin bo baje izločil iz ministrstva vse konzervativne ministre in sestavil liberalno ministrstvo s pomočjo kadetov. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da je car predsednika dume, Golovina, ki je bil pri njem v avdijenci, zagotovil, da duma nc bo razpu-ščena. Stolypiu sc tudi trudi, da stre moč reakcionarne »Zveze ruskih ljudi«, ki vlada po Rusiji po svoie in preti zadnji čas z velikimi pogromi. Stolypin je zagotovil dcputaciji dume, katere se je udeležil tudi Karavajev od delavske stranke, da bo zadušil vse oborožene organizacije, bodisi od strani socialistov, bodisi od strani monarhistov.
Peterburg, 24. aprila. Stolypin je 23. t. m. generalnim gubernatorjem in guberna-torjem poslal okrožnico, kjer jih poživlja, nai z vso odločnostjo zatrejo vsako agrarno gibanje in pogrome, katere hočejo tajne bojne organizacije vprizoriti ob pravoslavni veliki noči proti Judom.
Nasilja.
Se bas to pol, 24. aprila. Dvanajst roparjev je v kurznem uradu oropalo za.100.000 rubljev kreditnih vrednotnic in 40.U00 rubljev v gotovini. Roparji so ušli.
Varšava, 24. aprila. V Lublinu se ie ropar Liss, ki ga je zasledc>vala policija in vojaštvo, skril v neko kovačnico. Policija in vojaštvo sta kovačnico obkolila, toda Liss je streljal in ubil enega policaja, drugega pa ranil. Nato je prišlo topništvo in s topom razstrelilo vso kovačnico. Lissa so težko ranjenega izvlekli iz razvalin.
Dnevne nouice.
+ Velezanlmlva sodna obravnava se je
vršila preteklo soboto v Ilirski Bistrici. Ker •Narod« v svoji 91. številki po svoji navadi zavija, da bi opral zamorca, naj pa drči kamen že naprej. Dne 25. marca se je zbralo na Dolenjem Zemonu popoludne več »neodvisnih kmetov« z namenom, da tam zborujejo. Prebivalstvo te vasi, katero »Notranjec« v U. številki sam označi kot »eno najzanesljivejših klerikalnih trdnjav«, je bilo seveda nad tem ogorčeno. Kar je bilo v nedeljo 24. marca še tajno, razneslo se je bliskoma dne 25. marca po vsem okolišu. Tako sta prišla v vas tudi g. nadučitelj Ravnikar in g. kaplan Hro-vat iz Trnovega. Vprašala sta, prišedši na kraj zborovanja, kdo je prireditelj shoda in ic ima za shod pod milim nebom od glavarstva dovoljenje. Shodu predsednik Valenčič, po domače Fadguc, je dejal, da ima vsa oblastvena dovoljenja. Ker pa teh ni pokazal črno na belem in je izjavil, da je shod sklicalo »gospodarsko-politično društvo v Postojni« in je njega kot podpredsednika pooblastilo, da predseduje, je bilo pač vsakemu po-znavatelju društvenega in shodnega zakona jasno, da ni dovoljen shod pod milim nebom. Vznevoljeno je ljudstvo v raznih oblikah protestiralo proti zborovanju pod milim nebom, »i še povrh na javni cesti, kjer se križajo tri ceste. Toda dični Valenčič je bil s tem nezadovoljen in vložil je ovadbo na sodišče proti K. Ravnikarju, g. kaplanu Hrovatu in šc štirim drugim osebam. Državno pravdništvo je Pa dvignilo obtožbo radi prestopka § 8. kaz. zakona in pa zakona z dne 26. prosinca 1907, drž. zak. št. 18, v varstvo zborovalne svobode. Tako je bila to prva tožba na Kranjskem oziraje se na zadnji imenovani paragraf. Domala štiri ure je trajalo zaslišavanje Prič in obdolžencev. Priče so pod prisego potrjevale, da se je vršil shod na prostem. Valenčič sam je izjavil pod prisego, da je bil naznanjen shod glavarstvu kot shod na prostem dne 23. marca!! Pri popoldanskem zasliša-Janju prič pa se dvigne zagovornik g. dr. Uskovar in predloži sodišču uradno potrdilo od glavarstva v Postojni, da je bil shod naznanjen kot javen volivni shod, a ne pod milini nebom. Naenkrat se ie ienialo 7asliša-
vanje prič in oproščeni so bili vsi obtoženci. Škoda bi bilo izpustiti g. zagovornika vprašanje na pričo g. Samso, če je njemu znano, da bi se bil shod priglasil pozneje. O. Samsa je ix>d prisego dejal najprvo: »Shod se je pozneje naznanil« in prekinjen po razgovoru mej g. sodnikom in zagovornikom — »jaz mislim, da se je pozneje moral naznaniti, ker se je govorilo, da nimajo dovoljenja«. Valenčič, podomače Fadguc, sam pa je dejal kot poslušalec sedeč: »Kako je bilo, to morem samo jaz vedeti«. Tako je bilo pri obravnavi, sodbo o vsem tem pa prepuščamo čitateljem, c. kr. glavarstvu in pa c. kr. državnemu prav-dništvu. Ves ta akt se je odstopil državnemu pravdništvu, da vzdigne obtožbo proti Valen-čiču, ker je v svoji učenosti prekršil § 3. shodnega zakona z dne 15. novembra 1867., ko si je upal imeti shod pod milini nebom brez oblastvenega dovoljenja. Tako je sam padel v jamo, katero je drugim kopal. Mož je bil bržkone tega mnenja, da mora biti tisti, ki prežene kakega tatu kaznovan, ker je pregnal tatu. Kar se tiče pa »Narodove« notice v 91. številki, da »se neodvisni kmečka stranka vkljub oprostitvi obdolžencev ni dala preplašiti«, da ie sklicala prošlo nedeljo volivni shod, na katerem je predsedoval Valenčič, dodenemo le še to. da so bili ti »neodvisni kmetje« menda čisto sigurni, da bodo slavili zmago na tem shodu radi kaznovanja obtožencev, a so sc silno vrezali. Pravica se je izkazala! Predsednik »Gospodarskega političnega društva« v Postojini je pa »ata Zužamaža«. Res, učeni možje, ki poznajo tako postave in ti »neodvisni kmetje« bi radi druge zastopali v zakonodajalnih zborih!
—	Povišanje v poštni službi. Poštni kontrolor g. Anton Gregorčič v Ljubljani je imenovan za višjega poštnega kontrolorja v Gorici. - Višji poštni upravitelj v Pulju postane ljubljanski poštni kontrolor g. Ivan Vidmar.
—	Izpremembe na Južni železnici. V Zidanem mostu so ustanovili novo kontrolno ekspozituro za progo Brežice-Sava. Vodi jo gospod oficijal Karol Gračner. Prometni kontrolorji so postali: G. Karol Sajovic za progo Litija-Št. Pt*tcr, g. Janez Flore za progo Št. Peter-Sežana in g. Andrej Vrečko za progo Sežana-Trst. Brzojavni kontrolor je postal g. Janez Pitzhuber.
Unirl je v Škofij Loki 24. aprila gostilničar pri »Kroni in izvošček Jakob Dolinar, po domače »Kronbirtovi Jaka«. Zadel ga ie kap.
—	Ženska trgovinska akademija se ustanovi in otvori sredi septembra meseca na Dunaju. Ravnateljica bo dr Olga Steindler.
—	Delavnico za ponarejevanje denarja so zasledili v Pečiihu na Ogskem. Lastnik delavnice litogafskega zavoda, Oton Hochrein, se je ustrelil, ko ie zvedel, da je policija odredila pri njem hišno preiskavo.
—	Dvanajfstvinarske znamke izda I. junija poštna uprava.
—	Na dvoboj sta pozvala Hrvata Košutič in Bablič na Reki predsednika in podpredsednika kluba »Casino Patriotico«, ker sta se baje izjavila, da je treba vse Hrvate pometati iz kluba. Ker ta dva dvoboja nista sprejela, sta omenjena Hrvata pozvala na dvoboj reškega podžupana dr. Dellena, ki je pa tudi dvoboj odklonil.
—	Majsko povišanje v armadi. Kornim poveljnikom bo imenovan podmaršal pl. Cha-vanne v Zagrebu, ki jc preje služil v Ljubljani kot divizionar. Nadvojvoda Leopold Salvator postane generalmajor. Nadalje bo povišanih še 24 polkovnikov v generalne majorje. — Poročila, ki so pred kratkim krožila po listih glede velike izpremembe v našej generaliteti, so se torej več ali manj uresničila.
—	Nadvojvoda Leopold Salvator bo 26. maja nadzoroval zagrebško topniško posadko. Govori se da pride zagotovo ob tej priliki tudi v Osek z istim namenom.
—	Celjski rudarski urad je dovolil usnjarju Zannschirmu v Arnfelsu, da sme v celjskem rudarskem okolišu iskati rude.
Povodenj. Poročajo, da Donava in Sava še vedno naraščata, zlasti ker bosenske reke vedno rastejo. V nevarnosti so srbska mesta ob Savi.
—	Novi intendant hrvaškega gledališča. Poročali smo že o krizi v intendanturi pri hrvaškem gledališču. Včerai pa je bil imenovan intendantom Andrija Fijan.
Državni pravdnik tožeu zaradi veleizdaje. »Vorwarts« poroča, da je oblast zaplenila brošuro državnega pravdnika Liebknech-ta »Militarizem in antimilitarizem« in naperila proti Liebknechtu tožbo zaradi veleizdaje.
Ljubljanske novice.
Ljubljanske ivolivne.
Ij Volivni shod S. L. S. bo v nedeljo ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Potreben je zato, da dobi Ivan Hribar na svoje litanije primeren odgovor. Vspored shodu bo: 1. Ivan Hribar in njegov program; poroča dr. Ivan Šusteršič. 2. Ljubljanski poslanec in slovanski jeziki. Poroča v vseh slovanskih jezikih Ivan Kregar. Da sc ne bo Hribar zopet jezil, da se v »Unionu«, kjer ima tudi menda on eno delnico, črezenj zabavlja, mu tole povemo: Mi nimamo »Mestnega doma«, ki je zidan z denarjem ljubljanskih prebivalcev, da bi v njem prirejali shode zastonj; za denar pa tudi nam ne kaže najemati tam dvorane, ker je za naše shode veliko premajhna. Zato se obrnemo na vodstvo »Uniona« in najamemo ter pošteno plačamo veliko dvorano. Če hoče Hribar to storiti, jo gotovo dobi!
IjLjubljanski cekin Ivan Hribar In mestna elektrarna. Mestna elektrarna je žalosten spomenik Hribarjevega talenta. Drugod da-
jejo občine elektriko poceni zlasti obrtnikom za tehnične svrhe. in vsled tega so tudi v mali obrti že jako udomačeni električni motorji. V Ljubljani pa je v tem oziru žalostno kljub temu, da imamo mestno elektrarno. Vsled ne-čuvene draginje električnega toka si veliki odjemalci delajo svoje lastne elektrarne, ker mnogo ceneje izhajajo, če si sami narede in vzdržujejo elektrarno, kakor pa če jemljejo tok od mesta. To je dokaz, da mora biti vsa uprava pri mestni elektrarni .iako ponesrečena saj čc bi bila elektrarna količkaj pametno urejena, bi moralo mesto vendar elektriko ceneje producirati v velikem, kakor pa vsak posebej v malem. Koliko mestnega denarja so zaraj-žali razni gospodje »strokovnjaki«, ki poznajo električno moč samo iz knjig, ko so delali elektrarno! A ti gospodje so lahko zelo učeni pri zeleni mizi in imajo morda kakšne aka-demične diplome, praktični pa niso prav nič, ker im je obrtno delo čisto tuje m niso svojih belih rok še nikdar umazali s kakšnim produktivnim delom. Največja škoda je od tega za obrt, ker če veliki odjemalci ne morejo rabiti mestne elektrike, je izključeno, da bi jo mali obrtnik dobil za ugodno ceno. Tako zaradi nepraktičnosti visokih gospodov cekinov trpi vsa ljubljanska obrt. Če bi namestu vseh teh strašno »naprednih« ljudi sedeli v občinskem svetu sami preprosti obrtniki, pa bi bila mestna uprava desetkrat boljša in tudi cenejša. Tako imamo pa v občinskem svetu svetle cekine, drugod pa same počene nikeli-naste groše.
Ij Agitacija v šoli. Ze večkrat smo prizanesli profesorju dr. Trtniku, čegar zbadljive neslanosti so splošno znane. Toda ta mož sedaj ob volitvah v šoli poje hvalo ljubljanskemu županu. Če je to pedagogiško vzbujati politiške debate med gimnazijci, naj presodijo drugi. Nam se zdi to neslano in bedasto.
lj Neizogibni Zamljen že lazi krog, češ, da agitira za Hribarja. Mož je vesel vsake prilike, ki ga reši kneftre in trinožnega stola. Zdaj razlaga, kako dobro bo obrtnikom, če bodo volili Hribarja. Zve jih dovolj. Vsak mu zabrusi v lice: Hribar ni nikdar maral za nas delavce m tudi ne bo. Zamljen v trgovinski zbornici za obrtnika še ni nič naredil, ker .ie tam v strahu pred liberalnimi mogotci vedno molčal, 'l ak junak ie slabo agitacijsko orodje proti Kregarju.
Ij Za tobačno delavstvo. S 1. januarjem 1907 se je tobačnemu delavstvu nekaj maleg^ zboljšala starostna preskrbnina. Delavcem in delavkam, ki so že do takrat bili v penziji, sc pa to zboljšanje ni dovolilo. »Podporno društvo« naše tovarne se je v tem obziru s posebno spomenico obrnilo na generalno direkcijo; tudi »Splošna zveza krščansko-so-cialnili delavcev« jc po poslancu Sturmu posredovala. Danes je prišlo brzojavno poročilo, da dobe zboljšanje tudi že pred 1. januarjem vpokojeni. Lep uspeh naše organizacije!
lj Razsvetljava v Ljubljani. Kakor se poroča, nameravajo pričeti s pripravami za vpeljavo nove plinove razsvetljave v Ljubljani šc to spomlad. Napraviti nameravajo 700 Auer-jevih svetilk. »Kenšt« ljubljanske občine in njenega župana je res velika. Čemu so uvedli drago električno razsvetljavo. Menda le zato, da se liki mladina igrajo z izpremembo razsvetljave. Otročarije siccr radi privoščimo. A take igrače so presneto drage!
lj Krščanska ženska zveza ima jutri popoldne ob 3. uri v prostorih krščansko-socialne zveze v »Unionu« predavanje. Predava g. dr. Evgen Lanipe. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Ogenj. Danes zjutraj med 3. in 4. uro je opazil premikač na državni železnici Jakob Kovač na Deghenghijevi žagi za Bežigradom ogenj in je takoj zbudil tam se nahajajoče uslužbence, da so ogenj pogasili in tako preprečili še večjo nevarnost. Ogenj ie nastal najbrže, ker so padale z dimnika na leseno barako iskre.
lj V Ljubljani znano vdovo Marijo Jan so v Gorici vjeli na podlagi ovadbe ljubljanske policije, ker je Marija Jan svoj čas v Ljubljani ponaredila neki podpis na neki menjici.
lj Uboj na Ambroževem trgu. Sinoči seje zbralo več svečarskih pomočnikov gosp. Oroslava Dolenca v gostilni na Ambroževem trgu št. 7, kjer se je precej popivalo. Med njimi je bil tudi oženjeni 25letni pomočnik Fran Uršič, rodom iz Javorja pri Škofji Loki. V gostilni je sedel tudi desetnik 27. pešpolka Kari Fiirnschuss, kateremu je eden izmed prej omenjenih prevrnil med plesom vrček piva. Vsled tega je nastal med pomočniki in vojakom prepir, katerega je pa gostilničar pomiril. Ko so pomočniki odšli, jc šel za njimi tudi desetnik in ko jih je v parku na Ambroževem trgu prehitel, je zadobil naenkrat od zadaj po glavi od Uršiča z metliščem nekaj udarcev. Desetnik ie potegnil bodalo in sunil Uršiča trikrat tako. da je Uršič kmalu potem, ko je napravil šc par korakov, padel in umrl. Policija je takoj nato ukrenila vse potrebno, in je ob pol treh sedel desetnik že v vojaškem zaporu in svoj čin priznal. Govori se, da se je voiak sam javil voiaški oblasti. Uršičevo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Slepariti sta hotela. Predvčerajšnjim smo poročali, da sta prišla v Ljubljano slepa-rit Pfoff in Stessel s tem. da sta hotela v raznih prodajalnah in trafikah si prisvojiti tuji denar. Komaj sta pa bila ta dva pod ključem, pojavila sta se v Ljubljani druga dva. Prijela jc namreč zjutraj policija 321ctncga krošnjarja Sigmunda Bauma, rojenega v Radzicrhovvu, in pristojnega na Dunaj, ter 291etnega meše-tarja Davida Ledercrja z Ogrskega, katera i sta si zadnja dva dni, ker nista imela blaga za i krošnjariti, iskala kruh na drug način. Slepa-
rila sta po gostilnah in trafikah na isti način, kakor prej omenjena dva, samo da prva dva nista imela sreče, druga dva pa samo v enem slučaju. Kdor jc še oškodovan, naj se oglasi pri mestni policiji. Sleparja so izročili sodišču.
Ij Tatvina voza. V ponedeljek zvečer je voznik Jožef Kaninar izročil štirikolesni tovorni voz bivšemu hlapcu Avgustu Novaku, o katerem smo poročali, kako je aranževal veselico za društvo »Morje« in bil nato are-tovan, ker se mu je dokazalo, da je vse priprave za veselico pokradel raznim društvom, da bi ga odpeljal na pristojno mesto. Novak je pa to priliko |>orabil in odpeljal voz v Šiško, kjer ga je prodal nekemu posestniku za 42 K. Ko je imel Novak denar v žepu, je povabil dva svoja prijatelja v neko gostilno v Šiški, kjer so dobro jedli in pili. Popili so nič manj kakor 16 litrov vina. In Dilo se je še naprej tako. da, ko ie predvčerajšnjim policija Novaka prijela, ni imel v žepu niti boira več. Izročili so ga sodišču.
Ij Potresno gibanje, oddaljeno kakih 300 kilometrov od Ljubljane, so zaznamovali danes ob 5. uri 52 minut 30 sekund aparati na ljubljanski potresni opazovalnici.
li Prvo sveto obhajilo je na vn&nji ur-šulinski šoli danes prejelo 82 učenk. Posebno je ugajal pri lepi slovesnosti lep in natančen red ter glasna skupna molitev pred obhajilom in po obhajilu iz šolskega molitvenika. Po slovesnosti so bile učenke pogoščene v samostanu s kavo in pecivom ter obdarovane s podobicami. Popoldne so imele počeščenje presv. Rešnjega Telesa in se posvetile Mariji. Nato je bila po kratki malici zabava in igra na samostanskem vrtu. Gotovo kličemo iz srca vseh starišev, ako rečemo: Bog plačaj dobrim vzgojiteljicam ves njihov trud in požrtvovalnost!
Telefonska In brzojauna poročila.
PRIHODNJI DRŽAVNI ZBOR.
Praga, 25. aprila. »Narodny Listi« poročajo. da bo državni zbor sklican šele v drugI polovici 'unija in bo zboroval do konca junija. Vlada mu bo predložila več manjših predlog iu proračunski provizorij.
SESTRA BECKOVA UMRLA.
D u n a j, 25. aprila. Tu je umrla sestra min. predsednika barona Becka.
ITALIJANI SE BOJE ČETRTEGA
SLOVANSKEGA POSLANCA.
R o v i n j, 25. aprila. Italijani v drugem istrskem volivnem okraju se neznansko boje, da ne bi morebiti prodrl hrvaški državnozbor-ski kandidat. Danes poroča »Piccolo« o nekem shodu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Rovinju. kier so se Italijani o tej nevarnosti posvetovali. Očitajo laškim krščanskim so-cijalcem, da bodo oni za morebitni poraz odgovorni. Posebno se boje, da ne bi se italijansko gospodstvo strlo tudi v deželnem zboru. V tretjem volivnem okraju (Pulj) kandidira sedaj definitivno dr. Rizzi.
IREDENTOVSKI HUJSKAČI.
Rim, 25. aprila. V Italijanski zbornici je interpeliral poslanec Pozzato, ker avstrijsko sodišče v Pulju obsodi čestokrat italijanske podanike, ne da bi zaslišala prič, kakor se je baje zgodilo to v slučaju Martinelllje-vem. Upanje je, da vlada na to bedasto interpelacijo primerno odgovori.
POSEBNO AVSTRIJSKO MORNARIŠKO MINISTRSTVO.
Berolin, 25. aprila. Neka berolinska korespondenca poroča, da bodo avstrijsko mornarico skoroda podvojili in ustanovili posebno mornariško ministrstvo.
BOJEVITI GOVOR NEMŠKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Berolin, 25. aprila. Šele danes komentirajo listi govor nemškega vojnega ministra. ki je v vojaško-proračunski debati dokazoval potrebo, da se izvedejo utrdbe, ki so za slučaj vojske neobhodno potrebne. Nemčija mora slej ko prej imeti najbolj Izurjeno in najbolj oboroženo armado. Zgoditi se to mora takoj, da ne bomo nepripravljeni, kakor je bila pred 24 leti nepripravljena Francoska.	_
PRUSKI PRINC PONESREČIL.
Berolin, 25. aprila. Tu je princ Eltel Friderik padel s konja. Princ ie ranjen in se mu je pretreslo tudi možganie.
PROTI SOCIALISTIŠKI AGITACIJI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 25. aprila. Clemenceau je zapovedal vsem prefektom in vladnim uradnikom, da morajo zapustiti vse shode, na katerih bi se razviiale rdeče zastave ln pela interna-cionala.
PROTI SLAVNOSTI V ČAST DEVICI ORLEANSKI.
Pariz, 25. aprila. Framasonska loža zahteva, da se ji odkaže mesto v sprevodu na čast devici orleanski. Clemenceau je sporočil orleanskemu županu, da se uradniki slavnosti ne bodo udeležili, ako sc ne ho ugodilo framasonski zahtevi.
PROTIVOJAŠKO GIBANJE NA FRANCOSKEM.
Pariz. 25. aprila. Po celi FrancIH so nabiti lepaki, ki poživljajo armado na upor proti kapltalistišk! državi. Oblasti bodo strogo postopale proti socialistom, ki so lepake podpisali.
UMORI V RUSIJI.
Odesa. 25. aprila. Štiri revolucionarji so ustrelili ravnatelja kaznilnice. Eden izmed morilcev se je ustrelil, ostale tri pa je policija Izročila vojnemu sodišču.
Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev
Ustanovljena leta 1854.	y Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 —Štev, telefona 2E0,
~ priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o	—	's'' 3»
lttapeito pi.vo v sotlcili in gteklenira i
Meteorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 7 16-0 mm
S a	Caa opa-io ranja	Stanje barometra t mm	Temperatura P« Celziju	Vetro?!	Neb*	- M 1 a E : °E ■s a ► c
24	9. zveč	34 3	148	brezvetr.	pol obl.	
26	7. zjutr'	•338	86	sl. jzah.	jasno	00
25	2. pop.	732 1	205	sr szah.	pol obl.	
Srednja včerajšnja temu. - 13 3°. norm. 11 1°.|
Zahvala.
,,Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" je darovala 100 kron za Vinceuciievo konferenco Marijinega O^nanenja v Ljubljani. Tem potom stotero zahvalo izreka
9i6
-t
Karol Pollak, predsednik.
Globoko užaljena naznanjam vsem si rodnikum, prijateljem in znancem žalostno vest. da je moj ljubljeni soprog, gospod
JAKOB DOLINAH
gostllnlior „pri Kroni"
danes, sredo popoldne ob 3. uri, v h5. letu svoje starosti, po kratki oo-lezni hipoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, 26. t. m. ob 8. uri zjutraj na j tukajšnje pokopališče.
Škofja Loka, 2'. aprila 1907.
949	Marija Dolinar.
Podpisani naznanjajo v svojem, kakor v imenu ostalih sorodnikov prebritko vest o smrti preliubljenega in nepozabljivega očeta, oziroma tasta in starega očeta ter strica, gospoda
JURIJA OBLAK-A
okrožnega in železn zdravnika v. p. in posestnika
kateri je danes ob polu 9. uri dopoldan po dolgem trpljenju v 82. letu njegove dote, mirno v Gospodu zaspal
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se preneso po svečanim bla-goslovljenju v Litiji, dne 25. aprila t. 1. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
LITIJA, 24. aprila 1907.
Ljudmila vdo\ a Roblek r. Oblak,
hči. — Josip Oblak, c kr. davkar, sin. — Ana pl Andrloli r. Oblak, hči. — Viktor vitez Aadrlolt. c kr. davkar, zet. — Hsrmlna Oblak roj. Petache, snaba. Kari Rob lek, c. kr nadporočnik, Herman Oblak, Štefanija Oblak. Kara pl. Aadrioli, umika in unukinji.
9 0 3—1
OlMflznsostllniiKoobrt
se takoj odda.
Več o tem: Vegove ulice 6, i. nadstr. Ugodno in oeno se proda lepa
mr enonadstropna m, *m
obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled.	784 2o— 13
Veliki novi cenik, pošlje se zastonj in
ki je ravnokar izšel, poštnine prosto. : : :
Cenjene botrice in botri!
ur,
Pri nakupovanju birmanskih daril Vas uljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst verižic, uhanov, brošk, okraskov i'd. po najnižjih tovarn ških cenah.
Zaradi ogromnega prometa, ker razpošiljam svije blago na vse kraje sveta, katero Je le prve vrste in priznano najbolje, u i je mogoče vsakomur z hlagom kakor s ceno najbolje postreči.
943 8—1
Z vtlespoštovanjem se priport ča
H. SUTTNER
: urar in trgovec z zlatnino in srebrnino i : v LJUBLJANI, Mestni trg, nasproti rotovžu.
N;kl cilind. remont, ura.....
srebrna cilind. remont, ura moška . anker „ „ , „ verižca	„
žens;a ura ......
14kar. zl«ta ženska ura.....
zlati prstan.........
„ uhani ..........
Velika zaloga prve vrste najfinejših, popolnoma zanesljivih precizijskih ur, kakor: Glashiitte, Schaffhauscn, Ornega, po tovarniških cenah.
▼sake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Plaminškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuie vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrnno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno make kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. N bena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2574 24
Prua IJubljansRa velika žsalnlca Kaue
Dunajska cesta, nasproti kavarni ,,Evropa".
Proda se poseko na Glincab pri Ljubljani


radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji. V hiši je že nad 50 let obstoječa gostilna z velikim senčnatim vrtom in z vrtom za sočivje. — Zraven je velika vinska klet, pripravna za kakega vinskega trgovca in veliko skladišče, pripravno za vsako trgovino. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".	932 4
Lepo birmanska darila.
Pridnega in vestnega
Hlapca v*
sprejme pod ugodnimi pogoji parna mlekarna v Medvodah. 917 3-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani : Dvorni trg štev. i
^ pod „Narodno karamo'
Električna razsvetljava.
Od 21. aprila do vštevši 27. aprila 1907:
Angleško brodovje.
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Milanu 1906
2745 II a	(avstr. razsodišče).
^PRIHRANITE 51 MNOGO
jrmrnj—iitHT*. ^
[0]
pridobite prejšnje moči. ako vživate namesto drugih izdelkov
ZELEZNATO VINO
\r	LEKARNARJA	^
PICCOLI-JA v LJUBLJANI,
katero ima v 100 gramih	,
rM n3miligramov železa
1 polliter. steklenica K 2-—, 4 polliter. steklenice za Ljubljano K 7*20, po pošti z zavojnino vred K 7-80. — Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta,
Najbolje in najmodernejše
KLOBUKE
v vseh oblikah
in najbogatejši izberi po t-20 gl. in višje v Ljubljani pri
Zahtevajte samo Union" ure, ki so najboljše švicarske ure, le I. vrste. O
Srebrna cilinder-remont. ura gld. 3 20
k-_
n	n	n rt u
n » »	6-50
»	■	7-50
Srebrna verižica . . . .	„	115
. . . .	,	1-50
„	n	n ^
Zlata damska ura.....13 —
V elika zaloga brilantov, zlatnine in srebrnine.
- Veliki novi cenik tudi po pošti zastonj. =
131 23
urar In trgovec n« drobno ii» debelo v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.
Klobuki se sprejemojo v poprovo, ^o ;

priporoča
v največji izberi Katoliška
tiskarna LjUb]jani
Deklica
z dežele, ki se uči kuhati, išče za takoj stanovanje s hrano pri po-teni rodbini.
Ponudbe na upravništvo ^Slovenca" pod ,,s tanovanje i« hrana". 938 2-:
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da „Sanatogen° nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
695 4 3