Na Račjem selu preusmerjena tovarna IGK
Vezilo za dan republike
RAČJE SELO — »Ta prenovljena lepa tovarna, kjer so delovne razmere
iipaIi n-iiili nAhi?ti>amV> UUlJ^C MJl pil Vavri iiaoui pvui9irvilill
tovarnah, bo lahko uspešna zgolj ob vašem strokovnem, odgovornem in vestnem delu ter gospodarjenju,« je položil na srce 90-članskem kolektivu Novolesove temeljne organizacije To-
Cez pet let boljSa elektrika?
Z regijskega posveta o problematiki preskrbe uoienjsKe z eieKiriKO
najsodobnejša tovarna —
Po slovesnosti, ki jo je kulturno popestril Šentjernejski oktet in na kateri je o pomenu pridobitve spregovoril predsednik trebanjske občinske skupščine Nace Dežman, je najstarejši delavec Adolf Višček odprl tovarno.
varne ploskovnih elementov na Račjem selu predsednik kolektivnega poslovodnega organa Novolesa Janez Bajuk.
Na petkovi slovesnosti v prenovljeni tovarni pohištvenih elementov, ki jo je pred dvema letoma postavil na noge Novoles na temeljih proslule Industrije gradbene keramike, je bilo poudarjeno, da predstavlja novi proizvodni program nepogrešljiv sestavni del Novolesovih proizvodnih povezav, ki se pričenjajo z nabavami najosnovnejših surovin, furnirja in iverice. in seko-nčujejo s kompletiranjem visok-ozahtevnih izvoznih programov, pri katerih so tesno povezani vsi tozdi.
Celotna vrednost naložbe za novo proizvodnjo znaša 1,06 milijarde dinarjev. Njavečji del teh naložb je bil namenjen najsodobnejši tehnologiji na področju priprave ploskovnih pohištvenih elementov. S tem je postala najsodobnejša in tehnološko opremljena tovarna te vrste pri nas, ki ima zagotovljen svoj trg.
P. PERC
Zavrnili očitke
Podpora predsedniku se-vniškega sindikata za postopke ob stavki
SEVNICA — Predsednik občinskega sindikalnega sveta Sevnica je v primeru nedavnega štrajka v sevniški Klavnici postopal v skladu z dogovori v sindikatih, kako ravnati v podobnih primerih. Tako so ocenili na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS 25. novembra in tudi (s podobnimi stališči kot občinski komite za SLO) zavrnili očitke komiteja za SLO Mercator-Kmetijskega kombinata in vodilnih delavcev kombinata, češ da predsednik Janez Levstik ni ustrezno ukrepal. Ni razlogov za lažno solidarnost do direktorja, ki ga zbor delavcev ne želi, pa čeprav zanj tik pred penzijo to ni dobra popotnica.
V Klavnici začasno vodi delo Zvone Prosenik, v kombinatu pa pripravljajo reorganizacijo; razmišljajo,da bi Klavnico pridružili temeljni organizaciji kooperantov.
P. P.
NOVO MESTO — Slabe razmere v preskrbi Dolenjske z električno energijo se še slabšajo. Zaradi nizke napetosti, nihanje napetosti in prekinitev proizvodnja trpi in samo do septembra so imele delovne organizacije okrog 80 milijonov dinarjev neposredne škode zaradi izpadov električne energije. Da bi zmanjšali težave, naprimerv novomeški Krki z dodatnimi aparaturami izboljšujejo električno energijo iz omrežja, kar seveda pomeni, daje elektrika tako precej dražja. Pri tem ni nepomemben podatek, da ob sicer nekaj nadpovprečni porabi energije v dolenjskem gospodarstvu vsaka kilovatna ura da 1 dolar izvoza, medtem kojerepubliškopovprečje 0,3 dolarja. Ne glede na vse to je odnos na tem področju do Dolenjske v Sloveniji še vedno dosti mačehovski, je bilo slišati na nedavnem regijskem posvetu.
Rešitev za problematično preskrbo Dolenjske z elektriko bo nov ; dvakrat 110-kiloVoltni daljnovod od Trbovelj prek Sevnice, Brestanice, Krškega in Novega mesta do | Trebnjega ter razdelilna transformatorska postaja (RTP) v Krškem in TP Hudo. Nekaj daljnovoda je že narejenega, letos bo do Sevnice, do srede prihodnjega leta ga bodo i potegnili do Brestanice. Za vse ostalo je zaenkrat denar le za dokumentacijo. Na posvetu so se dogovorili, da morajo v Savskih elektrarnah narediti dokumentacijo pravočasno, torej do februarja 1987, da bo lahko konkurirala za investicijska sredstva elektrogo-| spodarstva in elektrogospodarske interesne skupnosti že v prihodnjem letu.
Zelo pomembno je, da bodo do februarja nared tudi vsi načrti za RTP postaji. Če ne bodo, ni prav nobene možnosti, da prihodnje leto naroče izdelavo RTP Krško in tako nikakršne možnosti, da se kmalu izboljša preskrba Dolenjske z električno energijo. Če ne bo šlo drugače, naj bi potem februarja tudi sprožili širšo akcijo zbiranja denarja. Do februarja naj bi bila nared tudi obratovalna študija.
Z. LINDlČ-DRAGAŠ
Vso veljavo znanju in delu
Iskra v Novem mestu odprla najsodobnejši računalniški in testni center
NOVO MESTO — Tik pred dnevom republike so 28. novembra v tovarni Iskra-energetska elektronika ng Cikavi odprli računalniški in testni center, v katerem bodo s pomočjo daljinsko vodenih elektronskih naprav dosegli željeno tehnološko in kakovostno raven izdelkov.
V navzočnosti več sto Iskrinih delavcev in gostov sta bila slavnostna govornika Boštjan Kovačič, predsednik novomeške občinske skupščine, in Božidar Zajc, direktor novomeške Iskre, medtem ko je novi del tovarne svečano odprl Miran Korče, predsednik delavskega sveta.
Letošnje slavje ob največji Iskrini pridobitvi je potekalo pod geslom »Znanje in delo«, ki sta v kolektivu enako spoštovana. V zadnjih dveh letih je novomeška Iskra pokazala izreden napredek. Produktivnost so
• Na slavnosti so pocfelili še posebna Iskrina priznanja ljudem, posebno zaslužnim za razvoj delovne organizacije, in sicer: dr. Matiji Seligerju, Karlu Kapšu in Janezu Spendalu.
povečali za 15 odst., poslovni rezultati in osebni dohodki zaposlenih pa so med najboljšimi v občini in na Dolenjskem.
Poseben poudarek dajejo izobraževanju in pridobivanju strokovnih kadrov, taka usmeritev pa velja za kolektiv tudi v prihodnje. Medtem ko
sta se znanje in delo že dodobra usidrala v kolektiv, bodo v prihodnje skušali doseči še večjo pripadnost Iskri. To pa dajejo poleg spodbudnega zaslužka še dobre delovne razmere in dobri odnosi.
Laskavo pohvalo delavcem Iskre in njenemu vodstvu je v slavnostnem govoru izrekel predsednik Kovačič, ki je med drugim dejal: »Vstopili ste na
TEDEN SOLIDARNOSTI
Teden od 8. do 15. decembra bo teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije. Najrazličnejše prireditve v tem tednu so pri nas že ustaljena navada, prav tako pa tudi solidarnostne akcije in zbiranje pomoči v hrani, obleki, zdravilih, šolskih potrebščinah in drugem. Zbiranje pomoči za narode, ki se borijo za svobodo, je sestavni del naše solidarnosti in poseben koordinacijski odbor pri RK SZDL poziva vse, da prispevajo v ta namen. Tekoči račun KO pri RK SZDL, Ljubljana, Komenskega 7, je: 50100-678-45111.
V največji nevarnosti voda
V Črnomlju pripravili problemsko konferenco o varstvu okolja — Onesnaženi vodni viri — Zrak še dokaj čist, zato tudi gozdovi manj prizadeti___________________________________
■ Z nedavno problemsko konferenco o aktualnih vprašanjih
. Črnomelj
ČRNOMELJ
varstva okolja, energije in varčevanja je občinska konferenca SZDL ( tudi uradno prižgala zeleno luč ekologiji. Pripravljavci so v izčrpnem gradivu opozorili predvsem na onesnaževanje zraka, umiranje gozdov, odlaganje odpadkov, onesnaževanje vodnih virov in varčevanje z energijo.
podatek jamarjev, ki so v četrtini od 200 belokranjskih podzemskih jam odkrili divja smetišča. Pa primer
Razpravljavci so v razpravi postavili številna vprašanja. Tako so spraševali, ali so v občini sploh dovolj ekološko osveščeni, ali znajo ravnati z nevarnimi snovmi. Kdo je tisti, ki se boji referenduma o nuklearkah, za kar se zavzema predvsem mladina, ki razmišlja neobremenjeno? Na nekatera od teh in podobnih vprašanj je bilo moč najti odgovor že na konferenci. Kako neosveščeno so ravnali v občini, zgovorno kaže že
Stavko na pravo mesto
V pravni državi, za kakršno se razglaša. Jugoslavija, se tone bi smelo zgodili, a se je. Zvezna skupščina je že leta 1971 ratificirala mednarodno konvencijo o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki v 8. členu zagotavlja delavcu pravico do stavke, vendar mu pol desetletja kasneje sprejeti zakon o združenem delu v 638. členu to pravico odreka in šteje stavko za kršitev delovne obveznosti. Zdaj se ne da več glavo tiščati v pesek, sajje stavka, kot je dejal na četrtkovem zasedanju CK ZKS sekretar MS za Posavje Franc Pipan, elementarna pravica delavca v vseh družbenih sistemih, torej tudi v socialističnem. Vsaj za Slovenijo, kjer se zadnja leta sproži tretjina vseh jugoslovanskih stavk (na našem območju sorazmerno najmanj), lahko trdimo, da je prevladala ocena, po kateri je stavka resda izjemen, vendar pa zakonit način iskanja izhoda iz spora, potem ko odpovedo ali so izčrpane samoupravnemu socializmu lastne poti. Nič bogokletnega ne bi bilo, če bi seji v kakem upravičenem primeru celo organizaciji ZK in sindikata postavili na čelo. » Upravičenem« poudarjamo zato, ker se stavka lahko tudi zlorabi za egoistične delne interese, kar se tudi dogaja, čeprav ne ravno po^gosto. Se pa zato prevečkrat godi, da pri nas mnogo ljudi zasebno stavka, ber.: premalo dela. To pa nas bi moralo bolj skrbeti od stavk.
M. LEGAN
Kolpe, ki spada skupaj z Lahinjo že v skupino najbolj kritično ogroženih rek v Sloveniji: klavnica v Severinu
• Medtem ko je črnomaljska občina še ne tako dolgo nazaj veljala za ekološko dokaj čisto območje, pa -danes prav po zaslugi onesnaženih vodnih virov tega ne moremo več trditi. Marsikje, na primer pri Krupi, bodo že težko kos težavam, kisonastaleza-radi neodgovornega odnosa do odpadnih voda, ki sojihncočiščenespustiliiz tovarne, ter skromne samočistilne sposobnosti belokranjskih rek. V občini nimajo namreč niti ene čistilne naprave, zato so predlagali, da bi bilo morda prav kdaj odložiti tudi gradnjo kakšne ceste in denar nameniti za tovrstne komunalne naprave.
ob Kolpi nima ne čistilnih naprav ne urejene kanalizacije, vse odplake se seveda stekajo v reko. Prav tako se steka v Kolpo viniška kanalizacija, in to prav nad zajetjem vodovoda.
Božena Ostrovršnik, podpredsednica republiške konference SZDL in predsednica komisije za varstvo okolja pri skupščini SRS, je poudari-
L vri K NT I h
Danes in jutri bo še jasno in v nižinah megleno, v soboto pa se bo vreme prehodno poslabšalo.
vlak sodobnega svetovnega tehnološkega razvoja, v katerem so vaše znanje, ustvarjalnost in iniciativnost gibalo hitrejšega razvoja. Vse to pa se ne kaže le v temeljnem nroizvodnem
procesu, ampak tudi v specifičnem načinu vodenja tovarne.«
V kulturnem delu sodobnega programa so poleg Šentjernejskega okteta sodelovali še recitatorska skupina domačega kolektiva, plesna skupina dijakinj SŠTU in učenci glasbene šole Marjana Kozine.
R. BAČER
JOŽE SMOLE V KRŠKI OBČINI
KRŠKO — Predsednik republiške konference SZDL Jože Smoleje s člani izvršnega odbora pretekli teden obiskal krško občino. S predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij se je pogovarjal o razvojnih in ekoloških vprašanjih občine in Posavja ter o kmetijskih načrtih. Smole si je ogledal tudi jedrsko elektrarno v Krškem.
POMEMBNA PRIDOBITEV V ISKRI — Novi del tovarne z računalniškim in testnim centrom na Cikavi je odprl Milan Korče, predsednik delavskega sveta. Medtem ko je testni center namenjen le domači uporabi, paje računalniški center predviden kot vzorec za ponudbo in prodajo drugim delovnim organizacijam. Posnetek je z otvoritvene slovesnosti. (Foto: R. Bačer)
PROSLAVA 30-LETNICE BETI
METLIKA — Proslava ob 30-letnici Beti (več o tem na 4. strani) bo v petek, 5. decembra. Ob 10. uri bo sprejem v delovni organizaciji, bo 12. uri pa bo v metliškem kulturnem domu slavnostna seja delavskega sveta, govoril bo član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Kulturni program bodo izvedle domače skupine in posamezniki: mešani pevski zbor Beti, tamburaši KUD Ivan Navratil, Silvester Mihelčič ml., igralka Vijoleta Tomič. Enajstim delavkam in delavcem, ki so v Beti že vseh 30 let, bodo podelili priznanja.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Opekarji prebrodili težave
na 3. strani:
• Polževo dogovarjanje o zemlji
na 4. strani:
• Otočec kot razglašeni instrument
la, da stroški ne smejo biti zavora pri varstvu okolja, ekološko pa morajo začeti osveščati že osnovnošolce, tako, kot je to že dobro vpeljano v nekaterih šolah v občini. Vsak pa bi moral najprej ukrepati pri sebi. »Vsekakor morate ukrepati takoj, dokler še ni prepozno, sicer se lahko zgodi, da boste zamudili še zadnjo priložnost,« je svetovala Ostrovrš-nikova.
M. BEZEK-JAKŠE
na 6. strani:
• Železnica šem primežu
v najtr-
na 10. strani:
• Meso in mesar brez pregleda
na 11. strani:
• V klub po znanje za pretepe
V novem poslopju SDK boljše delo
Sodobna elektronika bo omogočila boljši servis
NOVO MESTO — Ob preselitvi
CI..*W»	4»..*Uanar.»	1,„::---4-».„
OIUZUL UlUZULIlCgd MlJI^UVUUSlVd L
Glavnega trga v novo stavbo v Kandij-ski ulici 5, so 27. novembra novo poslopje z najsodobnejšo žlektronsko in drugo opremo predstavili predstavnikom javnega obveščanja.
SDK je svojo stavbo na Glavnem trgu prezidavala indograjevalavsedole-ta 1976, ko so ugotovili, da ni več možno na isti lokaciji vpeljati zahtevno posodobitev in je potrebna novo gradnja. »Na Glavnem trgu v stavbi s 1800 m2 površine nismo mogli več organizirati za gospodarstvo sodobnega poslovanja v plačilnem prometu, še zlasti ne telekomunikacijskega prenosa, posredovanja prek teleprinterskih zvez in tudi ne speljati novih dejavnosti, kot sta ocena zaključnih računov ter ekonomsko finančno revizijo, kar vse zahtevajo novi predpisi,« je povedala direktorica SDK Joža Miklič. Še posebej je poudarila, da seje v pretesni stavbi vsak dan povečevalo tveganje zastoja v plačilnem prometu, neodkrit-ja gospodarskih prestopkov, uporabnikom pa tudi ni bilo možno zagotoviti dovolj zmogljivosti v dnevno-nočnem trezorju, ki je bil več kot enkrat premajhen.
Gradnja nove stavbe je bila v planu že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, zgrajena pa je bila šele letos oktobra po načrtih Pionirjevega projektivnega biroja in glavnega projektanta inž. Franca Blažona, izvajalec del paje bil Pionir. Stavba ima 3000 m2 površine in je veljala I milijardo dinarjev. Prostorske zmogljivosti bodo verjetno zadoščale za naslednjih petdeset let. Denar za gradnjo je bil zagotovljen iz združenih sredstev SDK Slovenije in novomeška podružnica je bila zadnja med 14 podružnicami SDK v republiki, ki je bila posodobljena. »Ker je bil denar zagradnjo zagotovljen, bi stavba stala v katerem drugem mestu, če se zanjo ne bi navdušili Novomeščani,« je bilo rečeno na tiskovni konferenci.
Novo poslopje paje že med gradnjo bodlo v oči. predvsem zaradi obloge fasade z marmorjem, ki se marsikomu zdi prerazkošen za današnje čase. Ob takih očitkih v SDK menijo, da nisc povsem upravičeni. Ker je stavba na zelo prometnem križišču, kjer je veliko smoga in prahu, bi bila na primeroblo-ga iz silikatne opeke skoroda dražja ker bi jo morali često obnavljati.
Znotraj stavbe tudi niso zgolj pisarne za 110 zaposlenih, ampakje vrsta prostorov namenjenih računalniški tehniki in vpeljavi sodobnega načina poslovanja. Imajo tudi vse najsodobnejše varovalne naprave.
Pomembno je, da predstavniki SDK zagotavljajo v novih prostorih kvalitetnejše delo ne samo za uporabnike družbenih sredstev celotne regije, ampak tudi za občane. Veliko ljudi ne ve da lahko v SDK dvigajo in vlagajo prihranke, plačujejo račune, kot na okencu katerikoli banke.
R. BAČER
AGENCIJA LB NA SENOVEM
SENOVO — Ljubljanska banka-Temeljna posavska banka Krško je \ počastitev dneva republike v petek m Senovem odprla še eno svojo agencijo
ZAČELO SE JE Z UMETNIŠKIM VEČEROM — V počastitev dneva republike in ob vselitvi v nove delovne prostore Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu so v četrtek zvečer v avli nove stavbe pripravili umetniški večer. Obiskovalcem se je z odlomki iz Jančarjevega dela Vsi tirani, mameluki so hud konec vzeli, Jurčičevega Desetega brat a in
Partljičevega dramskega besedila Nekoč in danes predstavil igralec Dare Ulaga. Prireditev, kije bila namenjena tudi ogledu novih prostorov, je popestril priznani Slovenski oktet trobil. (Foto: J. Pavlin)
Opekarji prebrodili težave
ZaloSki opekarji so prepričani, da so v regiji potrebni—Brez pomoči so se postavi-_____ii	na	trdnejše	noge	— V načrtu modernizacija Opekarne
kratni občinski izvršni svet sprejel sklep o njenem zaprtju. Delavci — večina je v Opekarni, ki bo prihodnje leto praznovala 90-letnico obstoja, 20 let in več — se s tem niso strinjali. Opirali so se predvsem na to, daje kolektiv
# Zaloški opekarji, ki se ukvarjajo tudi s prodajo ostalega gradbenega materiala, imajo za prihodnost številne načrte. Opekarno nameravajo počasi modernizirati za proizvodnjo 35 milijonov enot opeke na leto. Prvi
TvCjl ZalOgaj j!" Cana Zc V pl V I pUlUV let
1987, ko bodo za četrtino povečali sušilne kapacitete, prestavili eno proizvodno linijo in adaptirali skladišče ter trgovino v Zalogu. Še naprej bodo dopolnjevali asortiment (prav sedaj razvijajo termo blok), razvijali tehnološko zahtevnejše in izolacijsko kvalitetnejše izdelke ter že vpeljano kooperacijo z zasebnimi proizvajalci betonske galanterije.
vendar vseskozi posloval brez izgube in da ima pred nosom zelo kakovostno surovino, katere raziskane zaloge v Zalogu zadoščajo vsaj za 25 let ob sedanji proizvodnji okrog 15 milijonov enot opečnih izdelkov na leto, s katero sedaj pokrivajo le dobro tretjino regij-
ZALOG — V letih po 1981 je energetsko požrešne tovarne prizadela visoka rast cen energije. V zelo težkem položaju so se zato znašli tudi vsi slovenski proizvajalci opeke, veliki porabniki uvoženega mazuta. Okrog 1983, 1984 je energija predstavljala tudi do tri četrtine cene opeke. Ob tem so bile cene opeke zamrznjene, zaradi majše kupne moči in padca gradenj seje zmanjšalo povpraševanje po opeki.
V težavah seje 19slovenskih opekarskih obratov vendar znašlo v dokaj različnem položaju. V posameznih regijah so bili opekarji deležni pomoči, drugje sojih brez večjih pomislekov odpisali.
V tej akciji je v Sloveniji ostalo lOdo 19 opekarn. Med njimi je tudi Opekarnav Zalogu pri Novem mestu, čeprav je ta-
Dovolj čakanja
Skrajni čas je, da začnejo ..zdrsviii 5 PG5 nnrnžen^ ljudi — Nasprotujoče si . analize
ČRNOMELJ — Ekološka katastrofa, ki je nastala zaradi zastrupitve reke Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB), ni le vprašanje in problem Bele krajine, čeprav se vsaj na republiki obnašajo tako. Velike obljube o pomoči so ostale neuresničene, vse breme pa je padlo predvsem na semiško Iskro in sozd Iskro, območno vodno skupnost in črnomaljsko občino. Samo vodovod v ogrožene vasi velja milijardo dinarjev, prav toliko deponija za odpadne kondenzatorje ob semiški tovarni, za t tekočo sanacijo pa so tudi že porabili 100 milijonov dinarjev.
O republiškem denarju tukaj ni sledu, zato bi bilo prav, da bi se izkazali vsaj sedaj, ko je narejen program, po katerem bi pregledali nekaj tisoč ljudi. Če upoštevamo samo zdravstvene posledice, kijih že ali jih še bodo zaradi PCB občutili tamkajšnji ljudje, je zagotovo, da gre za posebno pomembno nesrečo. Res pa je, da prebivalci o tem uradno malo ali tako rekoč nič ne vedo, čeprav sta izdelani že dve študiji, ki pa si močno nasprotujeta. Tako je v študiji dr. Modica in njegove skupine moč zaslediti povsem drugačne rezultate oz. predvidevanja kot v nalogi dr. Tretjaka, ki predvideva, da je potencialno zdravstveno ogroženih 3.000 do 4.000 ljudi.
Poltretje leto, kolikor je preteklo od prve uradne vesti o PCB v Krupi, bi bil menda že čas, da se zdravstvena stroka organizira in začne zdravljenje prebivalcev, in to v Sloveniji. Doslej so namreč zdraviti I e eno pacientko, in še to v ZDA, nemogoče pa je, da bi tja pošiljali vse ogrožene ljudi. Zagotovo je, dasedajni več časa še enkrat ugotavljati ali so PCB nevarni ali ne, ampak je končno treba začeti z zdravljenjem, saj so med ljudmi tudi takšni, ki imajo stokrat večjo količino PCB v telesu, kot je dovoljeno. Zagotovo je, kot je nedavno ironično dejal dr. Dušan Plut, da z zdravljenjem krajanov ne moremo čakati kot s Krupo, češ saj se bo že sama očistila.
M. BEZEK-JAKŠE
skih potreb. Vseskozi so imeli pred očmi tudi to, česar sicer niti drugi ne bi smeli spregledati,dajeopekasvojevrs-tna dobrina, ne pa dobičkonosen izdelek, in da jo regija potrebuje. Vedeti je treba še to, da se prevozni stroški za opeko nad 400 kilometrov izenačijo s ceno opeke, medtem ko je sprejemljivo razmerje pri prevozih do 100 kilometrov.
Upoštevajoč vse to, se je 60-članski kolektiv zaloške Opekarne, ki sicer nikoli ni bila zanimiva za kadre in jim jih danes zelo manjka, odločil vztrajati. Leta 1984 so preventivno pripravili predsanacijske ukrepe. Na sedanje kar trdne noge so se sami postavili. S tanjšo opeko, ki jo uspešno prodajajo v obmorske kraje, so na primer zapolnili vedno problematično zimsko sezono.
ves opečni lom pa prodajo za pripravo teniških igrišč, tako da odpadkov ni. Zelo pomembno je, da so za petino zmanjšali porabo mazuta.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
JAVNA TRIBUNA O KADRIH
KRŠKO — V petek, 5. decembra, bo ob 17. uri v mali dvorani Doma Edvarda Kardelja javna tribuna o planiranju kadrov, štipendiranju in izobraževanju. Javno tribuno organizira medobčinski svet SZDL za Posavje.
REPUBLIŠKO PRIZNANJE KS SUHOR — Krajevna skupnost Suhor pri Metliki praznuje svoj praznik na isti dan kot metliška občina, se pravi 26. novembra. Na slovesnosti, za katero je program pripravila tamkajšnja šola, je predsednik skupščine občine Metlika Stane Bajuk krajevni skupnosti izročil priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki gaje suhorski krajevni skupnosti podelil za uspehe na področju obrambnih priprav. (Foto: A. Bartelj)
VTekstilani
ukinili
varstvo
Kočevska občina je po gospodarskih dosežkih-na dnu v ljubljanski regiji
KOČEVJE — »Kljub ukinitvi družbenega varstva v Tekstilani se postopek njene sanacije nadaljuje,« je poudaril predsednik IS OS Kočevje Dušan Popovič na seji zborazdružene-ga dela OS Kočevje 27. novembra, na kateri so sprejeli tudi sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v tej delovni organizaciji.
Med razpravo o rezultatih poslovanja v prvih devetih mesecih letos in osnutku resolucije občine za prihodnje leto pa je predsednik Popovič med drugim dejal, da je po gospodarskih dose-,žkih in osebnih dohodkih kočevska občina na dnu ljubljanske regije in tudi Slovenije. Za dopolnitev resolucije
nru o* i»iif rzttrtm	Oai.r»zvr>11/1m
ivuuujv IZ. » i JIH o v vi lic/ v v pv/t/uuv .
Zbor je sprejel še sklep o redni likvidaciji Centra za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov in odlok o spremembi občinskega proračuna za letos, dogovor in odlok o priznavalninah za borce, spremembo odloka o poslovnem času v občini.
V javno razpravo so dani osnutki odlokov, ki zadevajo javni red in mir, varstvo okolja, promet, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in čiščenje odpadnih ter padavinskih votla. Z dnevnega reda pa je bilo umaknjeno poročilo osnovne šole Zbora odposlancev o uvedbi, poteku in nadaljnjem razreševanju zadev okoli dvoizmenskega pouka, ker poročilo ni bilo pripravljeno dovolj zgodaj.
J. P.
POLNA DVORANA
KOČEVJE — Na svečani akademiji v počastitev dneva republike, ki je bila 27. novembra, so v kulturnem programu sodelovali moški jtevski zbor, recitacijski krožek SSTUD, orkester glasbene šole ter pevski zbor in vokalna skupina osnovne šole. Priložnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Stane Letonja. Dvorana Šeškovega doma je bila nabito polna, kar se ob takšnih priložnostih redko dogaja.
V SOBOTO MIROVNI SHOD
KOČEVJE — V kinu Jadran v Kočevju bo v soboto, 6. decembra, ob 16. uri mirovni shod, na katerega vabijo plakati, ki so razobešeni po mestu. To bo prva taka javna prireditev v Kočevju.
Naša anketa
0 prijateljstvu med narodi
Zaključek regijskega medšolskega tekmovanja v okviru Ljubljanske banke
NOVO MESTO — Svečan zaključek medšolskega tekmovanja za najboljše literarno in likovno delo v okviru Dolenjske, ki ga vsako leto razpisuje Ljubljanska banka, je bil 27. novembra. Nagrajenih je bilo 12 mladih avtorjev.
Tradicionalna tovrstna tekmovanja šolarjev in cicibanov vseh štirih dolenjskih občin so ena izmed oblik, s kateri-
Mariborsko pismo
Svarilo
pogorelega
samoprispevka
Ob lastni mariborski še dodatna izkušnja
MARIBOR — Neuspeli ljubljanski referendum nima navidez ničesar opraviti z Mariborom, vendar mestni politični vrhovi referendumskega izida iz prestolnice niso pričakali ravno brezbrižno. Razlog je razumljiv: sredi junija prihodnjega leta se bo iztekel tretji mariborski samoprispevek, že sredi tega leta pa so se v mestu porodila razmišljanja o morebitnem četrtem; sorazmerno previdno sicer, a dovolj glasno, da je o njem javno spregovorilo tudi predsedstvo mestne Socialistične zveze. Takrat (bilo je konec maja) so samo še ugibali, kaj bi uvrstili v referendumski program, a zanimivo je bilo mnenje, da bi ta lahko bil — ekološki. Težko je trditi, da so nekateri bili pfeveč pod vplivom ljubljanskega programa, še zlasti, ker je Maribor po onesnaženosti zraka že na neslavnem tretjem mestu v Sloveniji, dejstvo je le, da je pogoreli ljubljanski ekološki samoprispevek zagotovo pri sesta-
vljavcih morebitnega četrtega mariborskega referendumskega programa prižgal vse svarilne luči.
Mesto ob Dravi ima namreč z neuspelimi referendumi že nekaj izkušenj. Leta 1968 je neslavno propadla politična akcija za prvi mestni samoprispevek, kajti tistega 15. decembra je samo 38 odstotkov Mariborčanov glasovalo »za«, približno toliko jih je bilo proti, ostale glasovnice so bile neveljavne, oziroma jih ljudje niso niti izpolnili, ker niso prišli na volišče. Nekateri odgovorni mestni funkcionarji so takrat za neuspeh krivili celo zakon, ki je veleval, da se mora za samoprispevek izreči nad polovico vpisanih volivcev (ne nad polovica tistih, ki so glasovali — udeležba na volišču je bila takrat komaj 74-odstotna) — a potem so le morali priznati, da je bilo že v pripravi akcije marsikaj narobe. Predvsem seje izkazalo, da referendumski program (gradnja funkcionalnega dela splošne bolnišnice, zimskega bazena in osnovne šole v vasi Kungota pri Mariboru) ni bil dovolj privlačen, kajti kdor bi dal za bolnišnico, ni bil pripravljen dati za bazen in šolo—in obratno. Za mestne može je bil kljub temu neuspeh pravi šok, ki ga je delno ozdravil šele naslednji poskus leta 1972, ki je bil uspešen, pri tem je značilno, da so v programu bile same šole in vrtci.
Že ta kratka zgodovina samoprispevkov v Mariboru kaže, da so vedno uspeli tedaj, kadar je bil referendumski program odkrito čustveno obarvan, kajti le kdo nebi dal za otroke, naše največje bogastvo? A zgodovinaje vednoreva, na katero se vsi sklicujejo, a je nihče ne upošteva, kajti pri razmišljanjih o četrtem samoprispevku so, denimo, mestni komunalci šli že tako daleč, da so v osnutku plana za to petletko že kar računali z njim! To je bilo kajpak pred referendumom v Ljubljani, zato jim njihovo zaletavost lahko blagohotno oprostimo.
MILAN PREDAN
mi opozarja na pomen varčevanja Ljubljanska banka. O tem je na svečanosti mladim nagrajencem in njihovim mentorjem govoril Miran Simič, podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke — TDB Novo mesto. Dejal je, da deluje na Dolenjskem že 38 cicibanovih hranilnic s 1000 mladitTii varčevalci, v štirih občinah pa je tudi 9500 varčevalcev v pionirskih hranilnicah. Nipomembno, koliko privarčujejo, ampak da se naučijo varčevati.
V letošnjem natečaju je bil precejšen odziv med vzgojno-varstvenimi ustanovami in osnovnimi šolami, pač pa so odpovedali srednješolci. V likovnem delu tekmovanja jestrokovna žirija prejela 81 izdelkov šolarjev iz I osnovnih šol in 34 risb cicibanov. V literarnem delu tekovanja je žirija izbirala med 77 prispevki. V letošnjem natečaju so tako v likovnem kot v literarnem delu tekmovanja avtorji ustvarjali svoja dela pod geslom »Leto miru in prijateljstva med narodi«.
Žirija je izbrala 6 literarnih prispevkov, vrednih posebnega priznanja in nagrad, med likovnimi deli pa je bilo nagrajenih tudi 6 prispevkov.
Literarni nagrajenci so: dopisniški krožek 2. in 3. razreda osnovne šole iz Mokronoga; učenci 2. a razreda iz osnovne šole Šmarjeta; Maja Kincl, učenka 7. a razreda novomeške šole Grm; Jana Potočar, učenka 8. a razre-
da iz Žužemberka; Uroš Sadek, učenec 8. a razreda iz Bršljina, in Helena Saje, učenka 8. a razreda iz Dol. Toplic.
Za likovna dela so bili nagrajeni: Rasto Premelč, ciciban iz vrtca na Ragovski cesti v Novem mestu; Peter Kramar, ciciban iz bršljinskega vrtca; Bernarda Železnik iz vrtca Novoteks; Maja Fabijan, učenka 2. a razreda iz Dol. Toplic; Gorazd Sitar, učenec 4. razreda iz Trebnjega; učenci 2. do 4. razreda likovnega krožka iz šole v Mokronogu. Na svečanosti v dvorani Ljubljanske banke so za kulturni del sporeda poskrbele učenke srednje šole pedagoško-tehnično-naravoslovne usmeritve.	R.	B.
OBČINSKO GLASILO TUDI V BREŽICAH?
BREŽICE — Na številne pobude za boljše delegatsko informiranje je delovna skupnost OK SZDL pripravila kratek pregled stroškov za izdajanje mesečnika z naklado 7 000 izvodov. Predsedstvo konference je informacijo obravnavalo minuli teden. Letni strošek za enega poklicnega delavca, za grafično pripravo in tisk bi znašal za deset številk 10,6 milijona dinarjev. Predsedstvo je menilo, da bi morda kazalo dobiti še kako drugo ponudbo. Sedanjo je dal Dolenjski informativni center — tozd Grafika.
Dokončno bo o glasilu odločila občinska skupščina, ki bo morala zanj poiskati tudi finančne vire.
Stališče trinajsterice
Okoliške občine niso sprejele pobude Ljubljane, ker se boje, da bi morale za zdravstvo dati več
RIBNICA — Pet ljubljanskih občin lahko ustanovi svojo zdravstveno skupnost, vendar ne na račun sedanje medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, v katerijepolegljubljanskih vključenih še 13 okoliških občin.
Taka je glavna misel odgovora na pobudo petih ljubljanskih občin, ki so ga sprejeli na nedavnem sestanku predsedstva OK SZDL Ribnica in usklajevalnega odbora za zdravstvo, podobnega pa so sprejeli tudi v ostalih obljubljanskih občinah. Ljubljanska pobuda je bila, da bi nova mestna skupnost prevzela nekatere naloge medobčinske skupnosti, predvsem tu-
di s področja solidarnosti in vzajemnosti.
Ljubljanska pobuda ni bila sprejeta zato, ker bi imelo izdvajanje ljubljanskih občin gotovo za ostale oblju-bljanske občine neugodne posledice. Izražena je bila bojazen, da bi morale obljubljanske občine, če bi pristale na predlog Ljubljane, še povečati prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje, čeprav imajo že zdaj občutno večjo kot Ljubljana. Oblikovan je bil celo nasproten predlog: za zdravstveno zavarovanje naj bi plačevali prispevek v vseh slovenskih občinah po enaki stopnji.
J. P.
C
D
Mrtve črke na papirju?
Z resolucijo, zvezno, republiško, občinsko, naj bi si pred začetkom novega leta začrtali gospodarske in vse družbene cilje, kijih želimo in glede na dane možnosti zmoremo doseči. Prav sedaj je čas, košena najrazličnejših ravneh in v forumih pogovarjajo o osnutku takšnega dokumenta za leto 1987. Razprave so pokazale, da smo siv Jugoslaviji v glavnem enotni glede ciljev, ki morajo biti v gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Te nam je tako vsilila gospodarska kriza. Kako do teh ciljev, to je druga pesem. Vsakdo ima namreč drugačen recept, v vsem pa je nasploh še premalo strokovnosti in zavedanja o resničnem gospodarskem položaju države. In ljudje, kajjeresolucija zanje? Res niso sami krivi, če večina o njej govori kot o mrtvih črkah na papirju, kolikor se za to sploh še zanimajo.
FRANC PREMELČ, vinogradnik z Bizeljskega: »Po moji sodbi so pri naš resolucije odveč. Ljudje si pod to besedo ne predstavljajo nič otipljivega, ampak nekaj,
Kaf pTcnucvaju fia nčstčuii ščsiaiikiii, VCIT
dar od tistega ni koristi. Pisanje resolucij zahteva ogromno dela, časa in gore papirja. Življenje gre svojo pot in vedno znova se lahko prepričamo, da teče mimo resolu-cijskih kolesnic, mimo papirnatih stališč in celo mimo zakonskih ukrepov.«
MARKO RAJKOVAČA, vodja teh- 1 ! nične priprave vzdrževanja v tozd tovarna 1 avtomobilov IMV Novo mesto: »Resoluci- ' ja delavcem malo pomeni, saj je v njej premalo konkretnosti in veliko nejasnosti. Bral sem nekatere izvlečke in komentarje.
V njih je čutiti, da si postavljamo cilje, s katerimi bi morda lahko izšli iz gospodarskih težav, vendar jasnih poti ni nakazanih. Nekaj receptov in idej je v resoluciji, vendar manjka strokovnih utemeljitev. Nikjer ne piše, kako uspešno smo sledili lanski.«
_ JOŽE MATJAŠIČ, vzdrževalec v metliškem Novoteksu: »Delavci od resolucije pričakujemo izboljšanje naše življenjske ravni, samo ne verjamem, da bo kaj iz tega, ker smo že prenizko padli. Naši delavci so pridni, dosegajo evropske norme, a kaj, ko moramo vse drugo prej napolniti in za nas ostane malo. Več in bolje ko delavec dela, več mu poberejo. Če bi vsi dobro in pošteno delali, tudi oni na vrhu, bi vse resolucije lahko uresničili. Resolucija je le papir, ki samo predvideva, nima pa nobenih trdnih temeljev, da tako tudi bo.«
JOŽE STEGNE, upravni delavec iz Vinice: »Resolucija naj bi bila vodilo razvoja za prihodnje leto, ki pa bi jo morali dosledno uresničevati, da bi bil to res življenjski dokument. Doslej resolucij niso vedno dosledno uresničevali, marsikdaj so naredili tudi kaj mimo nje. Če gre za pozitivne stvari, to niti ni slabo. Kar se tiče manj razvitih območij v črnomaljski občini, za njihov razvoj niso naredili dovolj.«
JOŽE ŽIBERT, avtomehanik iz Krškega: »Za politiko se bolj malo zanimam, saj se ukvarjam z veliko važnejšimi stvarmi, zato ne bi mogel kaj več povedati o resoluciji, saj niti ne vem, kaj ta beseda natančno pomeni. Nasploh zelo težko berem politične tekste. Zdi se mi, da niso pisani za delavce. Če je resolucija zapisan dogovor o Osnovnih črtah razvoja, potem lahko rečem, da največkrat ostane mrtva črka na papirju.«
FRANC LAPAJNE, predsednik občinske skupščine Ribnica: »Osnutek republiške resulucije mi vzbuja občutek, da so se avtorji skušali izogniti konkretnejšim opredelitvam vseh najbolj bolečih točk. Resolucija skuša vsakemu ugajati, vsakemu daje upanje, da se njegov delež v družbenem proizvodu ne bo zmanjšal. V občinski resoluciji bomo morali biti bolj konkretni pri opredeljevanju nalog za odpravljanje vseh mogočih slabosti, ki smo jih ugotovili v letošnji praksi.«
MARIJA ŽVAR, delavka v skladišču
Lisce v Krmelju: »Zdi se mi že kar neresno, ko vsakokrat toliko govorimo o resolucijah, vemo pa, da se teh resolucij v glavnem sploh ne držimo. Ne vem, če je to stvar volje, morda bi morali sestavljavci biti bolj stvarni in končno prisluhniti gospodarstvenikom. Kolikor vem, tudi letošnja resolucija ni najbolje sprejeta med tistimi, ki vedo kaj več o ekonomiji. Bojim se, da spet govorimo in pišemo eno, življenje pa bo ubralo drugo pot.«
MARTIN KAŠIČ, predsednik KK SZDL na Mirni: »Resolucije so potrebne, ker so neko vodilo, kako naj biseobnašali. Problematično se mi zdi, ker nikoli neugo-tavljamo odgovornosti za neuresničevanje resolucij. Zdi se mi, da resolucije, tudi zvezno za leto 1987, premalo spremljajo trezni ekonomski ukrepi, ki bi prispevali, da bi vsaj približno dosegli zastavljene cilje. Med zelo ponesrečene ukrepe Uvrščam devizni zakon, vprašanjpje, če bomo s tako podprto resolucijo uresničili tak izvoz, da bomo lahko vrnili obveznosti brez novega reprogramiranja dolgov.«
ALOJZ ŠEŠEK, sekretar OK ZSDL Kočevje: »Resolucija je za sedanji gospodarski položaj izredno pogumna, posebno glede izvoza. Je tudi zelo zahtevna, ko govori o boljši kakovosti proizvodnje in hitrejšem prestrukturiranju gospodarstva, ter obvezujoča, saj zahteva dosledno izvajanje ciljev v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Pozoren sem bil tudi na poziv k zmanjšanju normativizma in večji učinkovitosti.«
h
m\
Polževo dogovarjanje o zemlji
Sevnica: gozdarji in kmetijci se ne morejo sporazumeti o menjavi zemljišč
SEVNICA — Gradnja savskih elektrarn bi odvzela sevniškemu kmetijstvu najboljša zemljišča. Čeprav še ni znano, kdaj naj bi spodnjesavsko verigo pričeli graditi, v sevniški občini že dlje časa razmišljajo, kako bi nadomestili izgubljene površine.
C
POVEČANJE
MLEKARNE
VELIKE LAŠČE — Že vse leto prenavljajo mlekarno v Velikih Laščah. Razširili jo bodo tudi za novih 1.000 kv. m. proizvodnih površin. To je bilo potrebno, ker odkup mleka narašča, razen tega bodo tu predelovali tudi mleko iz Dobrepoljske doline. Doslej so mleko za odličen laški sir dobivali iz ribniškega konca in okolice Velikih Lašč. Zidarska dela so že končali, čakajo le še na nekatere naprave iz uvoza. Po razširitvi mlekarne se število zaposlenih ne bo povečalo.
M.G.-č
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek,
1. decembra, običajnega tržnega dne na mestni tržnici ni bilo zaradi praznikov, pa tudi naslednji dan med prodajalci ni bilo nikogar. Na tržnici so sadje in zelenjavo prodajali na stalnih stojnicah, kjer so veljale naslednje cene: kaki 350 din kg, pomaranče 5 lOdin, mandarine600din, grozdje 400 din, hruške 350 din. Zeleno solato so prodajali po 300 din kg, česen po 170din,čebulo po 200din in krompir po 60 din.
na leto pozidajo
10 HA ZEMLJIŠČ
SEVNICA — Po evidenci sev-niške kmetijske zemljiške skupnosti inpodatkih o plačilu spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč od leta 1979, odkar obstoji evidenca pri KZS, pozidajo v sevniški občini na leto povprečno 10 hektarov kmetijskih zemljišč. Da bi nadomestili izgubljene kmetijske površine, so od leta 1980 do letos izboljšali in izsušili z lastnimi sredstvi, s pomočjo kmetov-kooperantov in mladinskih delovnih brigad sto hektarov zemlje na Bučki, 70 ha na Križu in 20hanaČanju. Pomagaliso si tudi z nepovratnimi sredstvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
• V energetski krizi so se pokazali v pravi luči. (Ljubo Raičevič)
• Napredujemo, piko na i znajo postaviti celo nepismeni. (Domini-que Reščič)
• Roka roko umije. Imamo pa tudi bideje. (Dominique Reščič)
• Govorci o nagrajevanju po delu se nagrajujejo po koeficientu. (Blaž Rudolf)
Sevničani želijo ne le zadržati sedanjo pridelavo hrane, temveč jo še povečati skladno z družbenimi plani in potrebami. V pretežno hribovitih predelih ne morejo kmetovati s podobnimi dosežki kot v ravninskih območjih. Zavedajo pa se, daje treba izkoristiti primerjalne prednosti, zato bo tudi poslej naj večji poudarek na živinoreji, povečani pridelavi mesa in mleka.
Sevniška Kmetijska zemljiška skupnost je evidentirala v občini 1.017 ha kmetijskih zemljišč zvečine poraščenih z grmovjem. V teh višinskih legah so pretežno ostareli kmetje, zemlja v pušči pa največkrat zaradi strmin neprimerna za strojno obdelavo. Nekaj malega zaraščenih površin je že pogozdenih, večina pa še čaka pridnih rok gozdarjev oziroma kmetov. Ko sevniški kmetijci razmišljajo, kje lahko nadomestijo izgubljeno zemljo, imajo najpogosteje pred očmi nižinske malodonos-ne gozdove na terasi nad Savo, ki naj bi jih krčili. Tudi po slovenski rajo-nizaciji je ta predel ob Savi predviden za sadjarstvo, saj je po mnenju strokovnjakov najugodnejša lega v Sloveniji tudi po klimatski plati, ker je teren nad Savo že toliko dvignjen, da ni nevarnosti pozebe.
Žal pa, kot se to pogosto dogaja, tudi tu niso najbolje usklajeni načrti gozdarjev in kmetijcev, čeprav naj bi bila odrešilna utemeljitev, da bodo po izdelavi agrokart e v sevniški občini vse površine, ki so v zaraščanju, in strme lege kmetijci izročili gozdarjem za zamenjavo. Predstavniki Gozdnega gospodarstva Brežice, Temeljne organizacije kooperantov sevniškega M-Kmetijskega kombi-
Zakaj izguba?
Posledica žleda in varovanje »stoječega kapitala«
RIBNICA — TOK gozdarstva, ki je edini vdevetih mesecih letos posloval z izgubo (77 milijonov din), je dolžan pripraviti popolno analizo vzrokov za to in sanacijski program. Pri tem bo sodeloval tudi izvršni svet občine, je bilo sklenjeno na zadnji seji DPZ OS Ribnica.
V dosedanjih razpravah o tem so gozdarji poudarjali, da je izguba predvsem posledica žleda; izvršni svet pa zahteva tudi podrobnejšo analizo, kako je na izgubo vplivalo dejstvo, da seje število zaposlenih v tem tozdu povečalo s 30 na 88. Gozdarji so na to delno že odgovorili, češ da je povečanje zaposlenosti le navidezno, saj so bili ti ljudje prej na plačilnih listah tozda gozdarstva, zdaj pa so pri TOK, ker je bil sprejet sklep, da se vsi zaposleni, ki delajo v zasebnem sektorju, vodijo priTOK.
V razpravi je bilo še poudarjeno, da je k izgubi pripomogla nujna gradnja več cest in vlak (zaradi odprave posledic žleda), da odkupni cenik ni primeren in zaradi varovanja »stoječega kapitala«. Kmetje oz. zasebni lastniki gozdovso zaposleni, niso revni, zato tudi varujejo gozd, saj bi sicer zaradi jnflacije imeli od sečnje malo koristi.
Kmetijski
Gnojevka ima svoje muhe
Gnojevka ni (hlevski) gnoj, kot nestrokovna javnost pogosto še misli, ko bere, kako hude ekološke težave imajo z njo prašičje farme, tudi naša najnovejša v Pristavi pri Krškem. Gnojevka je mešanica vode ter trdih in tekočih živalskih izločkov, nastaja pa v hlevih brez stelje, ki so jih zaradi nekaterih prednosti pri nas začeli urejati v večjem obsegu nekako pred 15 leti.
Je že tako: hlev brez stelje ima prednosti, njegov stranski proizvod — gnojevka pa pomanjkljivosti. Zaradi velike vsebnosti vode ni enakovredna hlevskemu gnoju in nima tako blagodejnega učinka na rodovitnost zemlje, če ni pravilno uporabljena in v zmernih količinah. Goveja gnojevka ima običajno od 5 do 10 odst. suhe snovi, podobno tudi prašičja, le da ima slednja pri enaki sušini v sebi trikrat več fosforja in pol manj kalija, dušika pa le tretjino več. Poznavanje teh in še nekaterih številk omogoči približno izračunati potrebne površine za gnojenje, kar pa pri manjših kmečkih obratih pravzaprav ni Problematično.
• Težave se začno pri intenziviranju reje, zlasti pa pri velikih obratih, farmah. Farmska gnojevka je običajno redkejša, zaradi velike koncentracije živali pa je je nenadoma preveč, oz. seje ne izplača voziti na velike razdalje. V nekaterih deželah zahodne Evrope so že izdelali normative o največjih dopustnih količinah gnojevke na hektar (Avstrija in Nemčija imata dovoljeno obremenitev 3 G VŽ — glave velike živali ali 35 prašičev na hektar), da bi se izognili nesmotrnemu pretiravanju. Vse kaže, daje v tako določeni reji gnojevka obvladljiv tehnološki in ekološki problem, posebno če se pridržujejo »desetih zapovedi« za njeno uporabo.
Hlevski gnoj lahko gnojevka v celoti nadomesti samo pod pogojem, da hkrati z njo zaorjemo v njivo tudi slamo ali koruzinje, ki je na njej zraslo. Zelo kvarno vpliva tudi pregosta gnojevka in še v prevelikih količinah povrhu. Tlačenje razmočenih tal pri razvozu dodatno uničuje talno strukturo, prašičja gnojevka pa maši pore in pospešuje zaskorjenost tal. Vsega tega se je treba ogibati, količine gnojevke pa časovno kar se da enakomerno porazdeliti, le tako seje moč izogniti neželenim učinkom.
Inž. M. L.
4
0
0
4
I
5
I
*
0
*
d
0
0
0
*0
0
nata in Kmetijske zemljiške skupnosti so obhodili že precej zaraščenih površin in samo v katastrski občini Podgorje ugotovili, daje zaraščenih 44 hektarjev kmetijskih površin, od njiv do pašnikov, nekaj je že pogozdeno, 29 ha pa bi bilo treba takoj pogozditi. Ko je že kazalo, da so po napornem delu preskočili vsaj prvo stopničko, so pozneje gozdarji, žal »pozabili« na že dogovorjene stvari
Pet parov je spravil skupaj
Veterinar Milko pomaga živini in ljudem
VIHRE — Veterinar Milko Grašovec je sicer zaposlen v Po-
Milko Grašovec
savskem veterinarskem zavodu v delovni enoti Brestanica, dela pa seveda na terenu. Zato je ta pogovor nastal v Vihrah pri Jožete Tršaliču, kjer je opravil majhen veterinarski poseg. Milka pozna večina kmetov, kjer slovi za dobrega in duhovitega sogovornika, seveda pa tudi dobrega strokovnjaka.
»Rad opravjjam svoj poklic, ker čutim, da sem v njem uspešen,« pripoveduje Milko, kije sicer doma iz Hrvaškega Zagorja, stari oče pa se je pisal Kraševec in je bil doma iz Kočevja. »Veseli me tudi, ko vidim, kako so slovenski kmetje dojemljivi za novosti, za napredek. Lahko rečem, da je večina kmetov zelo razgledanih, da se spoznajo na osnove veterine in temu primerno je razvita tudi živinoreja na tem območju,« pravi Grašovec. Njegov delavnik pogosto traja od jutra do večera, pa tudi ponoči kdaj pa kdaj zazvoni doma telefon. Dela na terenu je več kot dovolj, saj operacij, cepljenj in podobnih posegov ne zmanjka. Del njegovega dela pa je tudi pospeševanje živinoreje.
Priljubljeni Milko Graševec, ki je poročen z Madžarko iz Budimpešte, pa pomaga reševati tudi drugačne stiske tamkajšnjih kmetov. Znano je namreč, da kmečka dekleta in fantje le stežka najdejo moža ali ženo. Milko jim nevsiljivo pomaga, da navežejo stike, sespoz-najo in kasneje tudi poročijo. Doslej seje na ta način poročilo že nekaj parov, Milka, kije prava mala ženitovanjska posredovalnica, pa prosi za pomoč še pet kmečkih fantov. On sicer o tem noče kaj dosti govoriti, vendar je res, daje znan tudi zaradi te svoje postranske dejavnosti.
J. S.
in usklajevanje se pričenja znova. Sevniški občinski izvršni svet meni, da ne bi smelo biti več nobenega zavlačevanja, ker se bodo, če bo sporazumevanje napredovalo po polžje, lahko obrisali pod nosom tudi za določena republiška sredstva za posege pri izboljšanju zemljišč.
P. PERC
Najprej izbor, potem še ledeno vino
20. novembra na Vinome-ru potrgali 6 ton grozdja
METLIKA — Proti koncu novembra, natančno 20., so na zadružnih plantažah na Vinomeru pri Metliki potrgali še drugi del grozdja laškega rizlinga, ki so ga pustili na trti po končani redni trgatvi. Tokrat so natrgali nekaj čez 6 ton tega grozdja, od katerega ga je bilo najmanj tretjina požlahtnjenega s plemenito gnilobo. Povprečna sladkorna stopnja je znašala 103° eksleja.
To je tretja pozna trgatev laškega rizlinga metliške Vinske kleti — to vino predelajo v vino s pridevki — prvič letos pa je dežin megla takoj po redni trgatvi omogočila razvoj žlahtne gnilobe, tako da bodo imeli vino, ki se bo odlikovalo tudi po tej kvaliteti žlahtnosti, ki jenajvečja odlika predikatnih vin. Po tem slovijo zlasti svetovno znana in cenjena nemška renska vina. Visoka sladkorna stopnja zagotavlja, da bodo predelali iz tega grozdja vino kvalitete izbor, kar je višja stopnja od pozne trgatve.
Letos so se v kleti prvič odločili, da so del grozdja tudi po tej pozni trgatvi še pustili na trti in bodo z njim čakali, da temperatura globoko pade, vsaj do minus 8° C za nekaj dni. Poskusili bodo, če je ledeno vino, ki je še višja kakovostna stopnja kot jagodni izbor in daje še nekaj posebnega v kakovosti in okusu, tudi v Beli krajini perspektiven in dohodkovno zanimiv pridelek.
Ledeno vino je pri vrhu predikatnih vin. Pri nizki temperaturi in visoki sladkorni stopnji (nad 120° eksleja) grozdja ima to vino posebej zanimiv in bogat okustervinskocve-tico. Prešanje takega grozdja mora biti zelo hitro, da se ne odtali in da stisnejo res samo zgoščen jagodni sok, ki ni zmrznjen. Voda, ki je v jagodi kot led, mora ostati v preži.
A. B.
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
\
I
K
I
S
I
N
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
\
\
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
L.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja;Tit Doberšek
Vertovčeva »Vinoreja za Slovence«
Trte pred 150 leti
V času, ko je Matija Vertovec za svojo knjigo »Vinoreja za Slovence« zbiral izkušnje, smo trte gojili še po starem, saj trtna uš še ni uničila trt. Zatojezadanašnječasezani-mivo, katere trtne sorte so pred 150 leti gojili naši predniki. Vertovec je lepo opisal zlasti vipavske in briške vrste, v posebni prilogi pa še kranjske in štajerske. Štajerskim sortam je priložil posebno tabelo, v kateri je za posamezne sorte zapisal značilnosti grozdja in listja s tako natančnostjo, dajo danes v podobnih knjigah težko najdemo. Potem se vidi, kako dober poznavalec trte je bik
Zaradi pomanjkanja prostora bom zapisal le imena trtnih sort. Mnoge so se še danes ohranile, mnogih ni več, vendarso jih starejši vinogradniki še poznali.
Vipavska in Brda
Rebola (rebula) z različicami: rebola z nekoliko večjimi grozdi, tudi zelenika imenovana, rebola z manjšimi, bolj sladkimi grozdi, rebola oprhljivka, z debelimi in drobnimi jagodami.
Gerganja tudi trška grganja, gr-ganja z velikimi grozdi, grganja z debelimi jagodami, grganja oorh-ljivka.
Muškateljka, muškatelka cibe-ba z dolgimi, debelimi jagodami; malvazija, podgorskagrganjavBr-dih; belina; čedajc (po mestu Čedad); ovčji rebic, pinjela; laška; pikolit; lipovčina; sivka; zelenr-deča petlja; črni osip; kostenica; rjavka; sipa, tudi osipka.
Manj žlahtne bele sorte: glera, volovna, belopopka, dišečka, reči-gla, osip ali cundra, klarna meja (klarnica), vrtenca, dolga petlja, brčina, egiptarca, marvinj, bela glavačina, meskljer, pergola, avgu-štana.
Črne ali črno-višnjeve vrste: oberfelder, refošk, refoškat ali šuhovna, bersamin ali mersovin, rašpica, sladočrn, penjel, pesojelc, gnjet, kislec, črnina, črna pergola.
Kranjsko in na hrvaški meji
Belina: zelena, debela žuta, ma-
la; bobek; dogopetka; imbrina; javor: zeleni, žuti veliki; kavčina: debela, drobna; kraljevina: rdeča, siva; lipec: debeli, zeleni, žuti; lipovka: mala, zelena; črna mečni-ca; muškatel: beli, črni; mučnik; okroglina: debela, mala; kratkore-pka; pelec: rdeči, črni; podbel; debela ranina; raninec: rdeči, mali; rečka perla; smetnika; šipulina; zelenika: mala, bela, črna, žuta; šepelina: žuta, mala; žlahtnina; tepenka ali debela lipovina; tepka, tudi slastičina; črna volovna; srednja černina; kozji sesec; tekoliši-ca.
Slovenska Štajerska
Grozdje z debelimi, okroglimi jagodami: volovna, velika in mala, na Bizeljskem verbenšek, siva mo-ršina na Bizeljskem, bela moršina, v Sremiču bela volovna, trolinger, pri Sevnici egiptovski trolinger ali veliki burgundec, beli, rdeč in črn.
Grozdje s srednje debelimi, okroglimi jagodami: rabulina, na Bizeljskem kavčina imenovana, rdeča rabulina, bela rabulina, zelenika (Hainer): debela, drobna; pelesovna, brenkova rdečina, velika črnina imenovana; javor: veliki, beli; vogrski pošip; belina: bela, rumena, rdečkasta; plaveč, v Drenovcu rumeni plaveč; to-kajovec, španjol: beli, rdeči, kraljevi; tičina, luterbevčina: bela, črna; kadarka; muškat: beli, zeleni, rdeči, črni; hapšovina, gospinčica, vranek, šipon, mala modrina, krh-kljikovec: rumeni, beli; refošk: drobni, debeli; lipovčina: bela, zelena; mavrovina, plavi burgundec, mušica: zelena, siva; sum-rzlak, črnina, laška moder.
Grozdje drobnih, okroglih jagod: cigan, pikolit, kavka, rizlek, burgunder, šampajner, shilher (Wildbaher), klešič, hrušlec, mu-hovnik.
Grozdje s podolgovatimi, debelimi jagodami: tantovina; bela, siva, šopatna; kozji sesec, šipon, hor-vatovščak, damasken: beli, sivi; kozjak: beli, sivi, črni.
Grozdje s podolgovatimi, srednje debelimi jagodami: moslavina: rdeča, bela; topolovina ali žlahtni javor.
Grozdje s podolgovatimi, drobnimi jagodami: požic, traminec; rdeči; beli; žlahtna mušica: rdeča, siva, bela.
(Drugič dalje) T. D.
Zoran Jovanovič, Bodeče vreteno, Ribnica 1986
Nova spodbuda za živinorejo
Dodatna sredstva v brežiškem skladu za pospeševanje kmetijstva predvsem za ______pitanje	telet	in	prašičev	ter	nabavo	plemenjakov
BREŽICE — Gospodarske težavese najprej pokažejo v kmetijstvu. V brežiški občini seje položaj poslabšal predvsem v živinoreji, zato je občinska skupščina glasovala za povečan prispevek v sklad za pospeševanje kmetijstva od 1 na 1,4 odst. To povečanje velja za november in december.
Kmetijske organizacije so sicer predvidele obsežnejši program intervencijskih ukrepov, vendar so jih morali skrčiti. Toda zadnje čase je začela pešati preskrba z mesom. Zmanjkalo je denarja za premije, razlike med proizvodno in prodajno ceno v živinoreji pa so vsak dan večje. Treba je bilo hitro nekaj ukreniti.
S povišanjem prispevne stopnje se bo letna vsota za pospeševanje kmetijstva povečala od 110 na 145 milijonov dinarjev. Dodatna sredstva uporabljajo za premije pri pitanju telet in prašičev, za pomoč pri nakupu plemenjakov, za zvišanje republiške premije in regresiranje neporavnanih obresti.
Predsednik izvršilnega odbora sklada Darko Jelčičmeni,dajesklad za občino dobrodošel in da svoje poslanstvo dobro opravlja. Vendar bi bilo po njegovem prepričanju
potrebno več prelivanja denarja iz potrošniških središč na kmetijska
Darko Jelčič: »Pospeševalno službo bi lahko še okrepili, če bi v občinske sklade za intervencije v Kmetijstvu dobivali tudi denar iz potrošniških centrov Slovenije.«
območja, kot sta na primer Posavje in Pomurje.
• Na vprašanje, zakakšnenameneše uporabljajo sredstva občinskega sklada, je Jelčič odgovoril, da z njimi spodbujajo kmete za setev pšenice, koruze in delnoogrščice, za preiskavevzorcev zemlje, za regresiranje cepljenk, za sofinanciranje veterinarskih storitev in obrambe pred točo.
Odkar je bil sklad ustanovljen, je pospeševalna služba močnejša pri Agrarii in pri Slovinu, vendar bi jo morali razvijati še naprej. Čeprav je sklad, po Jelčičevem mnenju, nastal predvsem zaradi pomanjkanja mesa oziroma zato, ker bi ga vsi radi dovolj in čimbolj poceni, imajo od njega korist tudi druge panoge, ne le živinoreja. V Sloveniji se količine živine in mleka povečujejo, drugod v Jugoslaviji pa ne.
J. TEPPEY
Kmetijski stroj tudi ne dela sam
»Garanje ostaja, je pa drugačno kot nekdaj,« pravi Novakova mama
VAVTA VAS — Pečjakova kmetija sredi vavte vasi stoji nad sto let in na njej se je zgaralo več generacij. Zdaj velja za eno najtrdnejših na Straškem koncu, čeprav sta na 14 hektarih zemlje le ostarela mati in sin, kije tudi v službi. Kako zmoreta?
»Ko je letos umrl moj mož, sva s sinom ostala sama. On je sicer kme-
tijski tehnik, vendar je v službi v zadrugi. Vsaletasrro vesdenarvla-gali v stroje, zdaj imava vso mehanizacijo, ampak stroji ne delajo sami. Vstajava ob 4. uri zjutraj in v hlevu skupaj odpraviva živino. Ukvarjava se največ z živinorejo, pridelala sva tudi 4 tone krompirja, ki pa letos ne gre v denar. Čeprav večino del opravi sin s stroji in nama pridejo pomagat še ostali iz družine — imam štiri hčerke poročene v bližini — je vendarle potrebno nekatere poljščine še okopavati z motiko. Nekdo iz vasi mi je letos rekel, ko meje videl okopavati, da sem kot večna luč. Ona vedno sveti, jaz sem pa vselej na njivi.«
Ko se je Novakova mama leta 1945 primožila na Pečjakovo kmetijo, so bili za kmete najhujši časi. Danes imajo pri Pečjakovih telefon, kopalnice, televizor in vse sodobno urejeno, ampak kmečki gospodinji skrbi in odgovornosti še nihče ni mogel odvzeti.
R. B.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Lil
Prazna stavba
Res se zatika samo pri izložbenih oknih?
NOVO MESTO — Na novomeškem Glavnem trgu je po preselitvi Službe družbenega knjigovodstva v Kandijo ostala' lepa trinadstropna stavba prazna. Že pred letom jo je kupilo podjetje Emona-Dolenjka, da bi v pritličju uredili večjo trgovino s tekstilom. otroškim oddelkom, pokrivali in boljšo konfekcijo. Zgoraj so prostore predvideli za delovno skupnost,
»Nameravali smo tako rekoč prvi dan po izselitvi začeti adaptacijo prostorov, a zdajle ne vemo, če bomo sploh lahko obnavljali. Zatika se pri Zavodu za spomeniško varstvo, čeprav smo ga že 5. junija prosili za soglasje k postavitvi izložb. Žal od omenjene ustanove ni nobenega odgovora,« pravi direktor Dolenjke Lojze Urbanč.
Novomeški potrošniki, ki zaradi premajhne ponudbe doma svoj denar nosijo v večje centre in v druge občine, pri tej stvari sicer nimajo nobene besede, so pa naveličani lepih načrtov, iz katerih nič ni.
Čeprav smo daleč od tega. da bi se vtikali v strokovne presoje, ali je ta stavba primerna za večjo tekstilno trgovino ali ne, moramo reči. da gre za tipično novomeško vprašanje: ko je že kupljeno in zidarji tako rekoč pred vrati, se ne ve za namembnost. Zaenkrat je prav sredi Glavnega trga, kjer je veliko pomanjkanje lokalov in velik interes zanje — prazna
stavba.
R. BAČER
V soboto, 6. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili do 19. ure:
• v Novem mestu: Market na Cesti herojev, Delikatesa v hotelu Kandija
• v Šentjerneju: Mercator Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: Mer-cator-KZ Krka, prodajalna Vrelec
• v Žužbemberku: Emona-Dolenjka Market
• v Straži:	Mercator-KZ Krka.
Ker bo sobota, 6. decembra delovna, bodo ostale trgovine z živili odprte do 15. ure.
Rešeni »starih škatel
«
Igor Gruden o modernizaciji voznega parka Go-rjancev in o poslovanju, ki zbuja optimizem
STRAŽA — Letos pridobljenih 50 najsodobnejših Renaultovih kamionov za mednarodni promet daje Gorjancem možnost za prevzem zahtevnejših poslov na daljših progah. V leto 1987 gredo z optimizmom.
Še pred dvema letoma so imeli pri Gorjancih v tovornem prometu 150 vozil, ki bi že morala med staro šaro, sajje bilo že 90odstotkovzre-lih za odpis. Do večjega zamaha pri obnovi je prišlo šele letos, ko so zakupili pri Renaultu 50 najsodobnejših kamionov. Zanje plačujejo najemnino, po petih letih pa vozila preidejo v last podjetja.
Direktor delovne organizacije, ki vključuje tovorni, avtobusni promet in gostinstvo, dipl. ekonomist Igor Gruden, pravi:
»Ko smo letos dobili kamione, so nam manjkale še prikolice — zaboji za prevoz tovora. Te smo s pomočjo kredita dobili pri kočevskem Itasu, tako imamo zdaj večino voznega parka obnovljenega. Imamo dobre možnosti za delo v mednarodnem prometu in za leto 1987 imamo že 70odst.zmogljivos-
Igor Gruden
ti za prevoz na daljših progah razprodanih. Ker je pri bližnjih sosedih žez mejo v Italiji in Avstriji ter drugod med prevozniki precejšna stiska za posle, smo se usmerili na francosko tržišče. Prevzemamo zlasti prevoze na Bližnji vzhod. Med tem, ko smo čakali nova vozila, smo izšolali voznike.«
• Kako poslujete v avtobusnem prometu, saj je tudi ta dejavnost prejšnja leta prinašala izgubo?
»V slabih dveh letih smo zamenjali tudi 35 avtobusov. Tako v tovornem kot v avtobusnem prometu imamo manj zastojev, manj popravil, manj potrošimo za rezervne dele in sploh je manj stroškov. Avtobusni promet posluje zdaj kar dobro in donosno.«
• Izgubo pa je izkazal vaš gostinski del podjetja.
»Ob tričetrtletju je imel tozd Gostinstvo za 3,80 milijona dinarjev izgube, ki pa je doslej že močno upadla. Izgubo smo sami krili. Kar pa zadeva poslovanje celotne delovne organizacije, je stanje naslednje: ne pričakujemo ostanka dohodka, ker smo imeli velike investicije in saniramo gostinski del naše proizvodnje, mnogo boljših rezultatov pa senadejamov letu 1987. Prihodnje leto smo proglasili za leto naše finančne utrditve.«
• Kakšni so pri vas osebni dohodki?
»Letos nismo bili z njimi preveč zadovoljni, so bili pač ustrezni rezultatom, poprečno pa so ob devetmesečnem obračunu znašali 107.800 dinarjev. V gostinstvu so bili zaslužki znatno slabši, šoferji na dolgih prograh, ki so imeli dosti voženj, pa so zaslužili tudi po 300.000 din na mesec. Zaslužki bodo v letu 1987 precej večji, ker investicij ne bo več.«
R. BAČER
Napredek ni le v centru
S komunalnimi deli Šentjernejčani hitijo zaradi zime in tudi bojazni pred višjimi cenami
ŠENTJERNEJ —Te dni so v krajevni skupnosti dokončali več komunalnih del, predvsem pri posodabljanju cest, imajo pa tudi 250 novih telefonskih priključkov.
Na območju šentjernejske krajevne skupnosti so prav v novembru, boječ se slabega vremena in snega, hiteli s komunalnimi deli in jih več tudi uspešno končali. Za krajane, predvsem pa za varnost šolarjev, bo velika pridobitev pločnik do Brezovice. Razširili so tudi oesto Zameško—Hrvaški Brod, navozili nanjo gramoz, tako da je pripravljena za položitev asfalta na pomlad. Prav tako skupno z Orehovčani delajo na cesti Šentjernej—Stara vas—Orehovica. Izkop je gotov, vsa dela bodo opravljena, asfalt pa bo prav tako položen spomladi.
Še pred zimo pa hitijo popravljati cesto od vasi Javorovica do spomenika in parkirišč za smučarje, ker sojo hod-ourniki tako zdrli.dajebilazaavtomo-bilski promet nevozna.
Pred nedavnim je na območju Šentjerneja in okolice dobilo telefone 250 novih naročnikov. Gradnja je potekala v dveh etapah. Prva je končana, začeli pa so graditi drugi telefonski krak proti Gradišču, Drami in Dobravi. Računajo, da bo v letu 1987 v teh vaseh še 150 novih telefonov. Centrala
BELOKRANJSKI ŠTUDENTJE BI RADI SVOJE PROSTORE
LJUBL J AN A — Pred kratkim so se belokranjski študentje v Ljubljani sestali na skupščini, ki so seje udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja obeh belokranjskih občin. Belokranjski študentje so govorili o svoji pestri dejavnosti, najbolj pa si želijo svojih prostorov. Pri tem računajo na pomoč matičnih občin, ki naj bi prispevale predvsem denar, kajti načrtov in volje uresničiti jih imajo mladi Belokranjci dovolj tudi sami.
v Šentjerneju bo s tem polna, tako da bo možno le v nujnih primerih naknadno priti do telefona, dokler ne bo avtomatska centrala razširjena. Tudi o tem se že dogovarjajo s PTT.
Medtem ko je oskrba s pitno vodo in vodovodi v krajevni skupnosti za veliko večino prebivalstva sicer urejena, začenjajo tudi zdeli za poslednji odsek vodovoda	Javorovica—Šentjernej.
Prejšnje vodovodne trase je kot investitor gradila krajevna skupnost, v poslednjem odseku pa je investitorstvo pripadlo Komunali.
R. B.
Predvsem
varstvo
okolja
Z zelo kritičnega zbora krajanov na Mestnih njivah
Otočec kot razglašen instrument
Vihar v kozarcu vode zaradi namembnosti stare šolske stavbe
OTOČEC — Problemska konferenca SZDL na Otočcu, sklicana 26. novembra zaradi namembnosti prostorov stare šolske stavbe, sejenehala sama od sebe. Najprej jo je zapustil predsedujoči, potem pa še krajani.
Sodelovanje med vaškimi organizacijami, predvsem SZDL in krajevno
skupnostjo, je v tem kraju videti kot
razglašen instrument. To je vsem v brk povedal Jože Dragan, član izvršnega sveta, zadolžen za krajevne skupnosti, ko je bil drugimi gosti vred priča nenavadnemu sestanku.
PLAKETE OBČINE METLIKA — Za praznik metliške občine — praznujejo ga 26. novembra v spomin na ta dan leta 1942, ko so partizani napadli in uničili močno belogardistično postojanko na Suhorju — so na slavnostni seji podelili plakete občine. To najvišje občinsko priznanje so letos prejeli (od leve): Peter Drenik, direktor metliškega Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme, ,!r. Blaž Mlačak, zdravnik in direktor metliškega zdravstvenega doma, in prof. Jože Dular, upokojeni ravnatelj Belokranjskega muzeja, pisatelj in publicist. (Foto: A. Bartelj)
Kazalo je, daje vse neurejeno, da se nihče ne briga za pobude krajanov, vendar je bilo že štirinajst dni pred problemsko konferenco glede namembnosti stare šole vse dogovorjeno ob navzočnosti krajevnih funkcionarjev, le formalnega zapisnika s teseje ni bilo.
V bistvu gre za željo prebivalcev Otočca, da bi v nekdanji šoli uredil večjo trgovino Marcator. Ta pa za stavbo ni zainteresiran in bo povečal trgovino na zdajšnji lokaciji. Staro šolo so ponudili še drugim interesentom, vendar je nihče ni hotel, edini ponudnik, ki bi zanjo skrbel kot dober gospodar, je Zgodovinski arhiv Slovenije.
Na problemski konferenci so načenjali še dograditev gasilskega doma, za katerega so že prispevali svoj dogovorjeni delež občinska skupščina za prostore krajevnega urada in PTT za poštni urad, gasilci so tudi že uredili
prostore zase, a stavba ni dograjena in še precej manjka, da bi v njej lahko zaživele dejavnosti, kot je bilo zamišljeno. Denarja tudi ni, glede tega tudi konferenca ni prinesla rešitev na krožniku. Zapletlo pa se je ob vprašanju, kdo bo plačeval najemnino in vzdrževalnino za toliko prostorov, namenjenih sestankom, delu društev, knjižnici in pod. Ob tem jabolku spora seje zbor razšel.
R. BAČER
Dobro obiskan zbor krajanov je bil 26. novembra predvsem zelo kritičen. Prebivalci Mestnih njiv so najprej ostro grajali lastno nemarnost, ki seje razpasla na igrišču in vzdolž Koštialove ulice: otroci se igrajo sredi papirjev, odvrženih čikov in drugih smeti, odrasli pa kakor da vsega tega niti ne vidijo več. Med nalogami, ki naj imajo vso prednost v načrtih KS, so poudarili predvsem usposobitev prostora v zaklonišču zasestajanje krajanov in organizacij. Med komunalnimi deli naj gre prvo mesto ureditvi lahkega pločnika vzdolž Koštialove ulice, kije zaradi izredno povečanega prometa čedalje nevarnejša zlasti za otroke in starejše. Ureditev križišča ob zlivu Koštialove ulice v Cesto herojev paje nujna naloga mesta: tu grozi stotinam šolarjev vsak dan velika nevarnost, saj morajo hoditi tako rekoč nezavarovani po glavni cesti.
Krajani Mestnih njiv so opozorili tudi na obveznosti mestne konference SZDL in skupnosti KS: na teh dveh in na delegacijah vseh KS leži velika odgovornost za učinkovitejše reševanje mnogih problemov mesta. Premalo vemo za sedanje skupne potrebe Novega mesta in njihovo reševanje. Vse zanimajo nerešene mestne prometne zadrege, usoda gradnje novega mostu čez Krko, ki je bil osrednje vprašanje zadnjega referenduma in sprejetega samoprispevka, pa ureditev novega pokopališča, mostu v Ragov log in še kaj. Novo mesto potrebuje renesanso v nadaljnji obnovi, so poudarili in pri tempodčrtaliželje.danavi-dezno »nemoč« pri uveljavljanju skupnih načrtov razvije aktivnejše delo frontnih organizacij v mestu.
T. GOŠN1K
Trideset uspešnih let Beti
Največja belokranjska delovna organizacija praznuje 30-letnico obstoja
METLIKA — Jutri bo metliška Beti proslavila 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Od skromnih začetkov leta 1956, ko se je takratno invalidsko podjetje Belokranjka preselilo v Metliko in se preimenovalo v Beti, seje Beti razvila v največjo in najuspešnejšo delovno organizacijo ne samo v metliški občini, marveč v Beli krajini sploh. Veliko poveže podatek, daje bilo pred 30 leti v Beti zaposlenih 107 ljudi, danes pa jih je več kot 2.000. Beti ima svoje temeljne organizacije kar v petih občinah ter še obrat v Krstinji v občini Vojnič.
Proizvodnja je stekla v nekdanjem posodobitev in razširitev konfekcijske
metliškem dijaškem internatu ter v zasebnih hišah, tri leta po ustanovitvi pa je Beti v Metliki kupila opuščene vojaške barake in pripadajoče hleve, ki sojih preuredili v proizvodne prostore. Leta 1962 so uvozili prve štiri pletilske stroje iz Nemčije, istega leta seje Beti priključilo na novo ustanovljeno črnomaljsko podjetje Belokranjka, dve leti zatem pletilski podjetji Dolenjka iz Mirne peči ter Doko iz Dobove. Vsi ti nekdanji obrati so sedaj že dalj časa samostojne konfekcijske temeljne organizacije. Od 1966vokviruBetideluje poklicna tekstilna šola, ki je kasneje prerasla v regijsko srednjo šolo tekstilne usmeritve. Pred petnajstimi letiso v Metliki zgradili nove prostore za konfekcijsko proizvodnjo, takrat so tudi kupili prvi računalnik. Sledila je
proizvodnje v Mirni peči, Dobovi in Črnomlju, pred osmimi leti pa so zgradili novo tovarno za proizvodnjo otroške konfekcije v Žakanju v sosednji ozaljski občini, letos poleti pa je steklo delo v novem konfekcijskem obratu v Krstinji.
Seveda je Beti ves ta čas številčno rasla in se kadrovsko krepila, postala je ne samo pomemben in uveljavljen proizvajalec na domačem tržišču, ampak tudi vedno večji izvoznik na zahtevna zahodna tržišča. Betine proizvode poz-najov 14državah po vsem svetu. Danes Betina proizvodnja poteka v glavnem v okviru treh programov: proizvodnja sintetične ter volnene preje, metražne-ga blaga ter proizvodnja konfekcijskih izdelkov, ki je v celotnem poslovanju
Beti še vedno najmočnejši del. V lanskem letu je celotni prihodek Beti znašal 12.429 milijonov dinarjev.
9 Danes se Beti, ki ustvarja kar polovico družbenega proizvoda metliške občine, uvršča med vodilne proizvajalce tekstilnih izdelkov v Sloveniji, v dolgoročnem razvojnem načrtu do konca tisočletja pa dajejo v Beti prednost tehnološkemu napredku ter znanju, kar bi moralo zasukati dosedanji v glavnem ekstenzivni razvoj, ki je bil v tem obdobju neizogiben in nujen, v intenzivnega. Se pravi, napredovali in razvijali bi se radi z večjim vlaganjem v znanje, ne pa toliko z večanjem števila zaposlenih.
V tridesetih letih so bili na čelu Beti direktorji: Darko Inkret. Peter Vujčič, Tone Štrucelj (v. d.pol leta), MiroGo-šnik in Miroslav Stimac, ki vodi to delovno organizacijo zadnjih 12 let.
A. B.
Magda za razkošjem in bliščem
Hvaležna vsem za vse
METLIKA — V enem od zapisov, ki je bil nedavno tega objavljen v Dolenjskem listu, je bilo zapisano tudi: »Gandhi je rekel, daje revščina največje nasilje nad človekom. Živimo v nasilnih časih.« Ena od nemočnih žrtev tega nasiljapri nasjemajhno.drobnoin prestrašeno 15-letno dekle Magda Siča iz Zaluke, hrvaške vasiob Kolpi v ozaljski občini.
Mala Magda je učenka 1. letnika metliške srednje šole tekstilne usmeritve, hodi v skrajšani program. V šolo se vozi z vlakom iz Ozlja, do tam pa ima uro in pol hoda. Vsak dan mora vstati ob pol štirih, da pride pravi č^s. V Metliko pride pred šesto in potem v šoli uro in pol čaka na začetek pouka. V tem času se uči, ker doma za to v glavnem nima časa. Po šoli se ob četrt na tri popoldne odpelje z vlakom do Ozlja, od tam pa spet uro inpolpešdo doma. Ob sedmih gre spat, da lahko zjutraj ob pol štirih spet vstane.
i
Magda Siča
Ggvori malo, s strahom, šepe-taje, odgovarja v glavnem z da ali ne. Starše ima rada. Ko bo po letu in pol končala skrajšani program, bi se rada zaposlila v Beti. Vstajati bo še naprej morala ob pol štirih zjutraj, domov v Zaluko. se bo vračala .ob pol petih popoldne, ko bo delala v popoldanski izmeni, pa okoli pol enih zjutraj. Denar bo dala tati i mami. Rada ima sošolke, še posebej učiteljice, ki sp zanjo tako dobre, v šoli ji je lepo. Šola ji je tudi pomagala, dali soji oblačila, kijih sešijejo pri praktičnem pouku.
. Doma Magda ni veliko. Vstane prva, pride zadnja. Pajekljubtemu treba še pomagati. Dela na kmetiji je za vse dovolj, za očeta, ki je zaposlen, za mamo, kije doma, za Magdina dva brata in dve sestri. Vse dela, na njivi, v štali, prašiče nakrmi, vse, kar je treba. Kadar pa ima čas, ob prostih dnevih in počitnicah, pa se rada pogovarja s prijateljicami. In bere rada, knjige si izposodi v šolski knjižnici. Televizorja doma nimajo, radia tudi ne, na počitnice ne hodi, morja še ni videla. Ko je povedala, da je bila s šolo že v Zagrebu, se je prvič med pogovorom nasmehnila. Pa to, če dekleta, njene vrstnice, kadijo, seji he vidi lepo.
Včasih se zgodi, da Magdin oče dela tako, da gre lahko hčerka z njim. S čolnom se peljeta čez Kolpo, Magda gre na postajo v Za-luki in takrat lahko vstane šele ob pol petih zjutraj. Samo to je malokrat.
Magda je hvaležna staršem, ker sojo pustili v šolo, hvaležna sošolkam in svojim prijateljicam, ker je lahko v njihovi družbi, hvaležna učiteljicam, ker so dobre z njo in ji pomagajo. Štipendije nima, ker jo za skrajšani program ne dajejo. Če je hvaležna, da lahko živi, je nisem vprašal.
Vračajo se mi lastne besede. »Vsako razkošje sesa kri iz revščine in vsak blišč se lošči z njeno nemočjo.« Vračajo in dobivajo žalostno potrditev. Za tem razkošjem in bliščem se mi kaže drobna, tiha in nemočna Magda. Hvaležna Magda.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
OKOSTNJAK — Kljub sporočilu novomeške uprave za notranje zadeve po mestu še vedno krožijo govorice o skrivnostnem zazidanem okostnjaku, ki naj biga našli v hiši, ki sojonedavno porušili v Gotni vasi. Kosti naj bi bile moškega spola, samozvani očividci govore, naj bi možak umrl od sekire, konkurenčni jeziki pa prisegajo na nož (kuhinjski). Govorice so neuničjive, kar potrjuje staro resnico, da seljudje v časih, ki jih zaznamujejo tudi polresnice, demagogija in grožnje, radi zatekajo v svet neresničnosti.
RAČUN — V tej rubriki po marsičem slavno Gostišče na trgu je nafe-dilo nov pomemben korak k popestritvi dolenjske turistične ponudbe. Trenutno izdajajo račune, na katerih so številke tako nečitljive, da bi kar precej časa zaposlile izurjenega kriminalističnega tehnika. Dragocen primerek takšnega računa hranimo v blagajni lista.
MLADI — Nekako smo se že navadili na misel, naj prihodnji rodovi plačujejo bremena prevelikega zadolževanja in drugih napak. S tem modelom se je očitno spajdašila tudi novomeška davčna uprava, sicer ne bi poslala administrativne prepovedi na osebni dohodek komaj 17-letnemu praktikantu. Verjetno gre za pomoto, šola paje kar dobra, naj mladenič ve, kaj ga čaka. v prihodnosti.
Ena gospa je rekla,dase sestanka pri novomeški SZDL, na katerem so razpravljali o usmerjanju mladih v vojaške poklice, od vseh vabljenih ni udeležil le zastopnik JLA.
•M
V času od 20. do 26. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Udovič iz Repč — Katjo, Marinka Skušek iz Krmelja — Edito, Cvetka Peterlin z Gmajne — Blaža, Alojzija Kocjan iz Stopnega — Darjo, Ana Bunderšek iz Podboršta — Viljema, Slavica Bahor iz Butoraja — Igorja in Gregorja, Lidija Štamfelj z Vrha pri Ljubnem — Primoža, Cvetka Justinek iz Šentjanža — Vesno, Zofija Pirc iz Kostanjevice — Marka, Marjana Božič iz Dolenje Straže — Andreja, Marija Šoster z Muhaberja — Roka, Vanda Švajger iz Semiča—Dominika, Marinka Dular iz Cegelnice — Janeza, Mateja Zajc iz Pekla — Nina, Ana Mateljan iz Kamanja—Kristiana, Danijela Cesar iz Goriške vasi — Aleksandra, Jelka Močan iz Malega Orehka — Domna, Tana Zupančič iz Smolenja vasi — Simona, Antonija Rot iz Trebnjega — Zalo, Jožefa Bambič iz Šentjerneja — Francija, Anica Deže-lan iz Zagrada — Uroša, Jožica Koja-din iz Črnomlja — Tino, Cvetka Praznik iz Grmovelj — Matejo, — Lidija Kozan iz Gorenje Straže — dečka in Ljudmila Ovink iz Razbor — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Mojca Kopina s Kristanove 35 — Natašo, Milka Kneževič iz Ulice Slavka Gruma 5 — Jeleno, Majda Turk iz Ulice stare pravde 29 — Boruta, Karla Vučko iz Ceste komandanta Staneta 32—Matija, Milka Tepič s Pionirske poti 2 — Darjana, Rosa Mišič iz Kotarjeve 4 — Miroslava in Ksenija Forte s Ceste herojev 52 — Anjo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
OB TRIDESETLETNICI BETI bo izšla tudi posebna številka Vezila z naslovom Beti Včeraj — danes —jutri. Naklada bo 5 tisoč izvodov, kar je dvakrat več, kot ga ima sicer to glasilo. To bo že druga letošnja posebna številka Vezila, prva je izšla pred meseci ob j praznovanju dvajsetletnice poklicne' oziroma srednje šole tekstilne usme-ritve. Drugače pa izhaja Vezilo enkrat na mesec, in to brez profesionalnih ljudi.
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS v metliški občini so se precej raz- i gibale, četudi bi jim trezen človek j lahko očital, da so se pri svojem delu osredotočile zgolj na pripravo mladinskih plesov. Pa nič zato. Svojo dejavnost so pričele — tako trdi Branko Ivičič-Mica, tajnik OK ZSMS — na lastno pobudo. Redni plesi so v Podzemlju, na Radoviči, Božakovem, Suho- 1 rju, v Gradcu in na Grabrovcu.
VMISLIH INNAČRTIHžeodvzeti diskoklub v stari kino dvorani je zelo živahen. Prejšnjo soboto je bila v njem prireditev z naslovom Paparapar, nastopali pa so že uveljavljeni ali komajda racajoči ansambli: Industbag, Popolnočne kočije. Betlehemska zvezda, Tort’a Pit, Steklina, Groteska, Band aid. Mama Dolores, La grande Britanya, B. B. shop, Mass medio, Experience, Metliške ničkoristi. Sicer pa so v disku plesi, dobro obiskani in divji. Prireditelji služijo denar. Tudi za zdajo pesniških zbirk. Tako bo eden naslednjih diskov zbiralna akcija za izdajo Bevkove pesniške zbirke 1 zza upa. Upati je, da tokrat ne bo nihče prerezal gum na avtomobilu metliških miličnikov.
IZ NtkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
SMETIŠČA — Učenci črnomaljske Osnovne šole Mirana Jarca so v preteklem šolskem letu pripravili seznam divjih smetišč. Za obširno nalogo o tem so prejeli celo najvišje republiško priznanje, ki so jih podeljevali za tovrstne raziskovalne naloge. Vendar pa so v letošnjem šolskem letu, ko so odhajali na športne dneve, spoznavali, da se tam, kjer so bila lani smetišča, ni prav nič spremenilo. Trpko je bilo spoznanje, da njihove naloge očitno nihče v občini še pogledal ni, kaj šele, da bi upošteval napotke. Tako je pač: nihče ni prerok v svoji domovini.
ZASTAVE — Na številnih hišah v črnomaljski prestolnici kljub trem prazničnim dnem niso izobesili zastav. Mimoidoči so si to razlagali po svoje: eni so menili, da so ljudje, naveličani vsega, pozabili na praznik, drugi pa, da so se tako veselili prazničnih dni, da se niso spomnili izobesiti zastav. Kakorkoli je že bilo, pa bi bilo prav, da bi se prihodnjič tako prvi kot drugi spomnili na svojo dolžnost.
Ribniški zobotrebci
NOVA POTRDITEV — TOK Gozdarstvo Ribnica je te dni dobilo nove službene avtomobile Jugo. Z enega, ki je bil ponoči parkiran pred gozdarskim domom, je kmalu izginil brisalec zadnjega stekla. Tako se je spet izkazalo, da je pametneje parkirati službena vozila pri stanovanjih uslužbencev, ki jih uporabljajo, nam je povedal eden izmed uslužbencev TOK.
OGRAJE DO CESTE — Rib-ničanje z območja Mlake opozarjajo, da je cesta iz središča Ribnice do njih ozka in nevarna. Za nameček pa so še lastniki nekaterih hiš in parcel ogradili svoje zemljišče tik do ceste. Tako se pešec skoraj nima kam umakniti vozilu.
REŠITEV V KRATKEM? — Odločitev, kaj z opuščenim vojaškim stanovanjskim blokom, ki straši sredi Ribnice, šeni sprejeta. Sklenjeno je bilo sicer, da bo zadeva rešena že v novembru, vendar vse le ni tako preprosto in bo torej na dokončno odločitev treba še nekoliko počakati.
Drobne iz Kočevja
BORIS REDNO PLAČUJE — Pri nas seje oglasil in pritožil Boris Zupanc •z Rožne ulice 40 (Marofa), ker smo po podatkih Stanovanjske skupnosti zapisali, da tri romske družine z Marofa ne plačujejo stanovanja. Povedal je, da on redno plačuje oziroma včasih celo vnaprej. Njegovo trditev smo preverili še pri računovodstvu samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer so nam povedali, daje to res.
KDO KOGA CIGANI? — Stanovalci nekaterih blokov so te dni prejeli obvestila kemične tovarne, da ji dolgujejo še plačilo nekih razlik za centralno ogrevanje za leti 1984 in 1985. To so prejeli tudi stanovalci tistih blokov, v katerih so strokovnjaki zzanesljivimi aparati izmerili, da so dobili zaradi napak v napeljavi tudi 1 -, 2- ali celo 3-krat manj tople vode, kot bi jo morali. Povsem razumljivo je, da ne more biti pravega zadovoljstva v taki družbi, kjer se vsak čuti ociganjenega, nikogar pa ni, ki bi take in podobne zadeve pravično rešil.
ČEMAŽAR V KOČEVJU — Akademski slikar Lojze Čemažar bo še do 14. decembra razstavljal svoja dela v Likovnem salonu v Kočevju. Na otvoritvi razstave 26. novembra seje predstavila tudi pesnica Vida Škrabarjeva.
— Kam je izginila vidra, ki so jo Ribiči lani še videli ob onesnaženi Rinži?
— Gotovo je poginila, ker je jedla gobave ribe, ki jih v Rinži ne manjka.
Trebanjske iveri
SPREJEM — Mokronoški mladinci so povedali, da so bili letos zelo ogorčeni nad zelo slabim sprejemom pionirjev v Zvezo socialistične mladine. Sekretar občinske mladinske organizacije je na zadnji volilno-programski seji mladine trebanjske občine dejal, da so bili povsod razočarani le nad filmom. Do naslednjega sprejema je dovolj časa za trezen razmislek. Morda bi kazalo mladim ponuditi anketo, da bi izbrali najprimernejši film. Toda kaj bi se zgodilo, če bi namesto Kekca zmagale Grške smokvice?
INFLACIJA — Eden članov skupščine Stanovanjske zadruge Šentrupert je predlagal, da bi morda vsebino glasila Zadružnik popestrili tudi tako, da bi pisali o ugodnejših cenah določenih gradbenih materialov. S tem naj bi zadružnikom prihranili tekanje in pehanje za starimi cenami ali pa bi sploh odkrili iskano blago. Vse lepo in prav, toda kakšen obraz bi naredil graditelj, ko bi po sledi informacij v Zadružniku (izhaja namreč le nekajkrat na leto!) zaman iskal blago po ceni izpred dveh ali treh mesecev? O reakcijah trgovcev na tako poizvedovanje lahko le slutimo.
•51
bi
IZ NK.ŠIH OBČIN
SREČANJE OSTARELIH V STAREM TRGU
Krajevna organizacija RK Stari trg je 14. novembra pripravila srečanje za krajane, starejše od 70 let. Priredit ev je bila v šoli v Starem trgu. Na srečanje nas je prišlo okrog 50. Odbornice RK so nam spekle veliko dobrega domačega peciva in so nam tudi stregle. Tovarna Union pajeda-la kuharja, ki nam je pripravil zelo dobro malico. Odstopila je tudi kombi, da so nas pripeljali v Stari trg iz vseh vasi in potem spet domov. Srečanje je bilo zelo prijetno. Šola je pripravila kulturni program, na harmoniko pa nam je igral Toni Ferderber. Zavrteli so se celo najbolj stari. Vsi skupaj smo tudi lepo zapeli. Za prijetno srečanje se vsem, ki so kakorkoli pomagali, prisrčno zahvaljujemo.
VSI STAREJŠI OBČANI Stari trg ob Kolpi
V LJUBLJANO ZARADI NEPRAVIČNE DELITVE
KOČEVJE —Posebna delegacija iz Ribnice bo te dni obiskala republiški izvršni svet, republiško gospodarsko zbornico in republiški komite za promet in zveze. Vzrok za obisk je upravičena bojazen, da bo Eurotrans zaradi nepravične razdelitve dovolilnic za mednarodni transport zmanjšal promet in prihodek, čeprav republiška resolucija načrtuje povečanje priliva deviz iz mednarodnega transporta za 8,5 odstotka. Za ribniško občino in Eurotrans bi bilo to lahko usodno, saj zdaj del Eurotransovega mednarodnega transporta že prevzemajo avstrijski in nemški prevozniki, ki bodo to kasneje težko spustili iz rok. Eurotrans je v ribniški občini največji konvertibilni izvoznik, saj ustvarja več konvertibilnega izvoza kot naslednja dva največja ribniška izvoznika (Riko in Inles) skupaj.
Za čisto okolje
Na pobudo občanov ustanovili svet za varstvo okolja
KOČEVJE — Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje, ki mu predseduje dr. Miha Petrovič, se je pred kratkim sestal na svoji prvi seji. Sklenili so, da bodo svet nekoliko dopolnili s člani iz sredin, ki so odgovorne za čisto in zdravo okolje. Nekatere druge (ribiči, lovci, jamarji, taborniki itd.) pa bodo vabili, ko bodo obravnavali primere, ki zadevajo ta društva oz. organizacije.
Svet bo sprejemal pobude občanov, jih proučeval in nato določal odgovorne za urejanje posameznih zadev in za odstranitev vzrokov onesnaževanja. Načrtujejo tudi ustanovitev sekcij za čisto okolje pri posameznih krajevnih konferencah SZDL.
Prav te dni so v javni razpravi osnutki nekaterih odlokov, ki tudi zadevajo varstvo okolja. Svet se bo zavzemal, da v mestu sploh ne bi več gradili objektov, ki bi onesnaževali okolje, pri tistih, ki že obratujejo, pa bo potrebno v določenem času zgraditi čistilne naprave ali pa proizvodnjo opustiti.
J. P.
Solarji opozarjajo na napake
VINICA — Čeprav se je turistični podmladek na tukajšnji osnovni šoli zbral šele pred mesecem dni, pa je okrog 35 članov resno poprijelo za delo. Pred kratkim so imeli že prvo akcijo: ocenili so urejenost svojega kraja in okolice, njihove ocene pa so bile vseprej kot pohvalne.
»Čeprav je Vinica turistični kraj, pa je dokaj zanemarjena. Primanjkuje košev za smeti, večina hiš in vrtov je neurejenih, nekaj stanovanjskih poslopij celo propada. Tudi z urejenostjo javnih lokalov se ne moremo pohvaliti, za zgled bi lahko postavili le gostilno Škol-nik,« je povedala predsednica podmladka Janja Mihelčič. Mladi vini-ški turistični delavci so se obregnili
Janja Mihelčič
tudi ob prometno urejenost. Ni jim ušlo, da je veliko prometnih znakov polomljenih, ponekod pa jih sploh ni ali pa jih ni močopaziti. Ceste so izredno slabe, nekaj metrov pločnikov, kolikor jih premore kraj, pa je neurejenih.
»Poleg glavnega smetišča pri Sečjem selu smo šolarji odkrili še 40 manjših, črnih odlagališč odpadkov. Da o toliko opevani lepoti Kolpe ne govorim. Obrežje reke je zanemarjeno, prav tako objekt v kampu in okolica, saj je za stavbo veliko smetišče,« sepritožuje Janja ter pristavi, da so o tem že poslali odprto pismo delovni organizaciji Golfturist. Pripravili pa bodo tudi okroglo mizo o urejenosti kraja, na katero bodo povabili vse, ki so v kraju odgovorni za ureditev Vinice.
Seveda ima turistični podmladek v načrtu še marsikaj. Pripravili bodo očiščevalne akcije, ki naj bi se jih udeležili vsi krajani, začeli bodo izdajati glasilo Turistično ogledalo, pozimi bodo izdelovali belokranjske spominke. Razpisali bodo tudi natečaj za najboljše likovno delo in spis o turizmu, vsak mesec pripravili predavanje in še marsikaj.
M. B.-J.
Nerazvitost nima pravih meril
Kljub družbenemu dogovoru o skladnejšem razvoju so se razlike med razvitimi in nerazvitimi območji marsikje še poglobile — Najprej podpisniki
ČRNOMELJ — Ko so na sejah zborov črnomaljske občinske skupščine govorili o uresničevanju družbenega dogovora o skladnejšem razvoju občine v preteklem sedemletnem obdobju in družbenem dogovoru do leta 1990, so bili glasni predvsem delegati iz manj razvitih krajevnih skupnosti.
TakosonaViniciprepričani.dase Rožni dol v sicer razviti semiški je občina v preteklem obdobju sicer	krajevni skupnosti? Nekdaj je imel
razvila, vendar še premalo, kar	postajo, trgovino, cestarja, šolo in je
občutijo v njihovi krajevni skupnosti, ki skupaj z ostalim obkolpskim območjem spada med manj razvite. Viničani so celo prepričani, da so se oddaljili od razvitih KS, saj so, karse tiče cest, vodovoda, PTT, med zadnjimi. Tudi novi družbeni dogovor jim po njihovem mnenju ne prinaša nič bistveno boljšega, zato so upravičeno spraševali, na kateri osnovi so sestavljavci gradiva predlagali manj in bolj razvita območja. To so se spraševali tudi v bolj razvitih KS, ki imajo nerazvita območja. Kdo bo poskrbel za takšne predele, kot je
UREJALI SMO SMUČIŠČE
Učenci šestega, sedmega in osmega razreda smo pomagali urejati teren za smučišče pri Starem trgu, saj se bliža zima. Smučišče bo oddaljeno 300 metrov od ceste, ki pelje iz Kanižarice proti Staremu trgu. Na označenem terenu, ki so ga pred nami urejali že krajani in učenci, smo odstranjevali kamenje in grmičevje, ki smo ga takoj tudi skurili. Pozimi bo to prijetno rekreativno središče.
LIDIJA KUMP OŠ Dragatuš
veljal za razvitega. Danes pripada manj razvitim, tako kot še mnogi kraji v krajevnih skupnostih, kjer so se razvijala le središča.
Delegati so predlagali več možnosti o tem, kako reševati nerazvite kraje v katerih koli krajevnih skupnostih. Zato so se predstavniki komiteja za družbeni razvoj spraševali, katero od teh možnosti naj upoštevajo. Za katero koli se bodo odločili, je gotovo, da bodo nekateri prikrajšani. Očitno je, da bi morali pripraviti natančna merila o tem, v katero skupino spada kateri kraj. Vendar je ob tem gotovo še
pomembnejše vprašanje, kako pripraviti podpisnike, da bodo sprejeli družbeni dogovor o pospeševanju skladnejšega razvojaobčine. Kajti če ne bo podpisov, potem je pod vprašajem tudi uresničevanje dogovora.	M.	B.-J.
ZA ČISTE ZOBE
Ljudje imamo vse bolj slabe zobe. Da bi preprečili zobno gnilobo smo se tudi učenci naše šole odločili za tekmovanje v čistoči zob. V tekmovanje smo se vključili vsi učenci naše šole. Trikrat mesečno nas nenapovedano obiščeta zobozdravnica in zobna asistentka. Iz vsakega razreda izbere po pet učencev, ki jim s tabletko preizkusi čistočo zob. Če se zobje obarvajo rdeče, učenec nima čistih zob in razred izgubi točko, sicer pa razred dobi pet točk. Trenutno ima največ točk osmi razred.
MOJCA STARIHA OŠ Dragatuš
Osilnica je napredovala
Osilničane pa more še slabe ceste in avtobusne zveze pa tudi pomanjkanje dela za mlade in šolane
OSILNICA — Spomladi ob kajakaških tekmovanjih in poleti v glavni turistični sezoni na območju Osilnice primanjkuje prenočišč za turiste, so ugotovili na nedavni programski seji krajevne konference SZDL. Nakazana je bila tudi možnost, da bi po vaseh začeli urejati kmetije za kmečki turizem.
Teze o varstvu okolja
Gre za videz naselij, varstva zelenih površin, voda in zraka, varstvo pred hrupom in rejo živali
KOČEVJE — Te dni so dane vjavno razpravo teze za osnutek odloka o varstvu okolja in še nekateri drugi osnutki odlokov, ki so bolj ali manj povezani z varstvom okolja.
Lastniki, uporabniki in upravljavci so po predlaganih tezah dolžni redno vzdrževati in obnavljati fasade, strehe, žlebove ter okna in zunanja vrata; pozimi redno odstranjevati sneg in led s pločnikov in dohodov; vzdrževati in obnavljati otroška in športna igrišča; skrbeti za nemoten odtokvode s parkirišč (kaj pa s cest!?).
Na obalah voda je prepovedano odlaganje odpadnega materiala, spuščanje odpadnih voda in drugih snovi v vodotok, skladiščenje in pretakanje nevarnih snovi, pranje motornih vozil, kmetijskih strojev in drugih predmetov, odvajanje vode s tako tempera-
turo, ki bi škodila vodnemu rastlinstvu in živalstvu.
Z ozirom na onesnaženost zraka je občina Kočevje razporejena v tretje območje (zrak je onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo). Objekte, vozila in druge naprave je treba uporabljati in vzdrževati tako, da ne 'prekoračijo dovoljene meje za spuščanje škodljivih snovi v ozračje.
Glede reje živali sta dani v razpravo dve inačici: da ni dovoljena v naseljih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, ali da so naselja v odloku našteta (kot jih določijo posamezne krajevne skupnosti). Izjemoma pa je dovoljena reja teh živali kmetom in kmetijskim organizacijam, ki imajo hleve in druge objekte sanitarno-higiensko primerno urejanje.
J. P.
Izobraževanje »odpisanih«
Ali mladih ni na seminarje, ker že vse vedo?
SODELOVANJE POLJANCEV
PREDGRAD — Skupščino krajevnih skupnosti Poljanske doline ustanavljata krajevni skupnosti Stari trg v občini Črnomelj in KS Poljanska dolina Predgrad v občini Kočevje. Na območju te doline je mnogo takih zadev, kijih kaže skupno načrtovati in urejati, npr. vodovodi, TV pretvornik, skupno bi bilo lahko kulturno društvo itd. Posebna želja Predgrajcev pa je, da bi dobili večnamenski prostor in proizvodni obrat.
RIBNICA — Od 170 vabljenih se jih je seminarja za vodje delegacij, delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in drugih članov odgovornih teles občinske skupščine udeležilo le 31, samo štirje pa so odsotnost opravičili. Sekretar OK SZDL Ribnica Miran Košmrlj, ki je o tem obvestil na zadnji seji člane družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, je poudaril, da so bile priprave na seminar temeljite, saj so trajale 3 mesece, udeležba na njem pa je bila porazna.
V razpravi je bilo nato rečeno, da je še kolikor toliko razumljiva odsotnost starejših, ki so delegati že vrsto ma ndatov in so t orej na podobnih seminarjih že bili, poleg tega
temeljito poznajo uogajanja v občini. Zaskrbljujoče pa je, da sejih mladi ne udeležujejo. Na zadnjih volitvah je bilo na odgovorne in delegatske dolžnosti izvoljenih ali imenovanih kar 33 odst. mladih (starih do 35 let) in prav teh na seminarjih skoraj ni bilo. V to število so vključeni le tisti mladi, ki so prvič izvoljeni na take dolžnosti.
Nekateri razpravljavci so se spraševali, zakaj mladih ni ne na sestankih ne na seminarjih. Pravega odgovora na to ni bilo. Gotovo pa drži, da izobraževanje Veteranov (morda bi lahko rekli »odpisanih«) ne more biti učinkovito, saj še vedno drži pregovor; »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«
J. PRIMC
Tesnila so prva po dosežkih
Uspešno poslovanje gospodarstva v trebanjski občini v letošnjem tričetrtletju *— Izvoz povečali skoraj za polovico, predvsem za »zelene« dolarje
TREBNJE — Organizacije združenega dela trebanjskega gospodarstva so v letošnjih prvih devetih mesecih pridobile dobre 33,1 milijarde dinarjev celotnega prihodka (105 odst. več kot lani), največjo rast so zabeležili v obrti, najnižjo pa v gozdarstvu, gradbeništvu in komunali.
V celoti je bila rast porabljenih sredstev nižja od celotnega prihodka, od tega pa odstopajo obrt, gostinstvo in gozdarstvo. Najvišjo rast dohodka so dosegli v trgovini, obrti in industriji, najnižjo pa v gozdarstvu. Organizacijam je po poravnavi obveznosti iz dohodka ostalo blizu 5 milijard dinarjev čistega dohodka (skoraj 140-odstotna rast!); ker pa obveznosti iz dohodka kažejo približno enako rast kot dohodek, ni težko ugotoviti, da gospodarstva nismo razbremenili.
Trebanjsko gospodarstvo je izvozilo za 1,658.613.000din blaga, to je za dobrih 49 odstotkov več kot lani. na konvertibilno področje pa celo za 66 odstotkov več! Izvoz so najbolj povečali v Trimu, Iskri, Dani in Tesnilih. Uvoz je naraščal precej počasneje kot izvoz na račun dobav blaga s konvertibilnega področja, s klirinškega trga pa je bil celo za desetino manjši. Precej se je povečal uvoz v Novolesovi temeljni organizaciji TAP, ki ni izvoznik, polegtega paše v Tesnilih in Iskri. Stopnja pokritosti
uvoza z izvozom znaša za občino 94 odstotkov in za konvertibilno tržišče 66 odstotkov, kar je precej bolje kot lani. Pozitivno stopnjo pokritja na
• Trebanjsko gospodarstvo je v letošnjem tričetrtletju ustvarilo 1 4 milijarde akumulacije, kar pomeni 160-odstotno rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Posebno visoko rast so dosegli v Tesnilih, kjer so ustvarili kar tretjino vse občinske akumulacije. Izkazali so se še v IO Pohorje, Elmi, Iskri, Labodu in obrti.
tržišču s trdnimi valutami dosegajo T rimo, Labod in Iskra.
P. P.
Končno spet rast
Ugodni premiki
TREBNJE — Tričetrlelni rezultati poslovanja trebanjskega gospodarstva so v primerjavi z rezultati dolenjske regije in republike boljši, kljub temu da'so se izgube v trebanjski občini precej bolj povečale kot v regiji in republiki.
Trebanjci so dosegli precej ugodnih premikov, predvsem kar zadeva ekonomičnost in donosnost gospodarstva, in tudi trajni viri poslovnih sredstev so se povečali precej več kot ostale kategorije. Primerjava posameznih kazalcev gospodarjenja kaže na izboljšanje vseh pomembnejših pokazateljev. Po nekaj sušnih obdobjih se je namreč ponovno povečal delež akumulacije v dohodku.
Mesečni dohodek delavcev seje povečal za več kot znaša rast storilnosti dela. zato prihaja tudi do prekoračitve osebnih dohodkov nad rastjo dohodka. Toda trebanjske plače so še vedno za malenkost nižje kol drugje v dolenjskem gospodarstvu, močno pa capljajo za slovenskim povprečjem.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je v septembru močno narasel, tako da bodo do koncu leta verjetno dosegli z resolucijo določeno rast. pri zaposlenosti pa jo bodo zanesljivo presegli. Spodbudna je ocena občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, da bo po nekaj letih realnega padanja družbenega proizvoda združenega dela trebanjskega gospodarstva letos te dosežt na realna rast.
P. PERC
Sklenili so tudi, da bodo ustanovili osnovno organizacijo ZSM, ki bo sprejela tudi program svojega dela. Zdaj take organizacije v KS ni, kljub temu pa mladi delajo na mnogih drugih področjih, predvsem pa v gasilskem društvu in v športnem društvu.
Zahtevali so še, da mora prihajati zobozdravnik v njihovo ambulanto vsaj enkrat na teden. Zdaj sedogaja,da ga tudi po 14 dni ni. Veliko so govorili tudi o izumiranju tedoline. Proizvodni obrati so polno zasedeni z delavci, in mladi, ki prihajajo iz šol, ne morejo najti dela doma in se zaposlujejo v Ljubljani in drugod. Na izumiranje kaže tudi podatek, da že čez 4 leta ne bo noben otrok vpisan v prvfc razred osnovne šole. IC izumiranju pripomorejo tudi slabe avtobusne zveze in dejstvo, da šolski avtobus vozi le v dneh šolskega pouka. Vsemu temu botrujejo slabe ceste, ki vodijo od Broda na Kolpi, Drage in drugod do Osilnice.
J. P.
Pridobiti ugled
S seje OK SZDL Ribnica
RIBNICA — Z učinkovitim reševanjem problemov, ki tarejo občane, si bo SZDL pridobila ugled, zaupanje in bo res postala množična organizacija, so ugotovili na programski seji OK SZDL Ribnica 26. novembra. Zdaj je namreč udeležba na sestankih SZDL ali zborih krajanov predvsem v največji, ribniški, KS slaba.
V programske usmeritve za delo v prihodnjem letu pa so med drugim zapisali, da bodo v januarju in februarju organizirali drugi del usposabljanja delegatov po krajevnih skupnostih, dogovorili se bodo o smernicah za razpis referenduma v letu 1988, zoperstavili se bodo odločneje obremenjevanju gospodarstva, krajevne konference SZDL bodo spremljale delo delegatov in delegacij, več pozornosti pa bodo posvetili tudi družbenim dejavnostim. Poudarili so tudi, da bodo te in druge zastavljene cilje lahko dosegli le z boljšim odnosom do dela.
PLAZOVI GROZE
DRAGA — V Dragi bodo še to zimo skušali ustanoviti mladinsko organizacijo, v kateri bodo vključeni mladinci iz proizvodnih organizacij in vasi na območju vse krajevne skupnosti. Ker je veliko mladih v gasilskem društvu, računajo, da jim bodo prostore za sestanke, prireditve in plese odstopili gasilci. Krajani so zadovoljni s posodobitvijo ceste od Loškega potoka do Podpreske in pričakujejo, da bo zdaj tudi več avtobusnih zvez. Posodobitijepotrebnoše regionalno cesto Trava—Cabar, ki je posebno težko prevozna pozinji. Razen tega jo ogrožajo zemeljski plazovi. Za odpravo plazov še niso našli zadovoljive rešitve, ker je potrebno prej ugotoviti z geološkimi raziskavami, če gre za površinsko ali globinsko drsenje tal.
• Čudno. Proti uravnilovki so vedno tisti, ki prejemajo veliko in preveč. Nikoli tisti, ki imajo malo in še manj prejmejo, (./alka Milič)
• Včeraj je žive! za revolucijo, danes živi od nje. (Matija Logar)
• Žene so kot partija. Svojo pozitivno vlogo hitro odigrajo. (Boris Kuralt)
• Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Mogoče pri vas. pri nas je že omagal. (Jože Šmit)
DOLENJSKI LIST
IZ NtkŠIH OBČIN
I
IZ NJkŠIH OBČIN
Denarja samo za znamke
Pičlo financiranje krajevnih skupnosti
BREŽICE — Popravek proračuna za letos je sprejel, vendar številke še vedno burijo kri. V zboru krajevnih skupnosti jim ne verjamejo in vztrajajo, da tistim, ki so prikrajšane, še letos povrnejo morebitne razlike. Sestavljavcem očitajo, da so se o rebalansu posvetovali z mnogimi porabniki, s krajevnimi skupnostmi pa ne. V zboru KS so prepričani, da tiste krajevne skupnosti, ki nimajo šefa krajevnega urada, dobijo manj, druge pa na račun tega nič več. Kje je torej razlika?
Morda se motijo, toda financiranje je vedno bolj zapleteno tudi na račun spreminjajočih se meril. Delegati se ne znajdejo niti v občinskiskupščininiti v interesnih skupnostih, kjer še tajniki 'in predsedniki s težavo sledijo virom in načinu dote kanja denarja.
V skupščini potem delegati mimogrede doživijo očitek, da so sami glasovali za spremembe. Torej niso vedeli, za kaj glasujejo, ker jim ni nihče obrazložil posledic. Delno krivdo morajo pripisati tudi sebi. ker tega niso zahtevali. Vsaka šota nekaj stane.
Tokrat so ob rebalansu prikrajšane tudi družbenopolitične organizacije, Socialistična zveza, Zveza borcev NOV in Zveza mladine. Socialistični zvezi bo za letos zmanjkalo skoraj dva milijona dinarjev, vendar ne samo njej. saj občinska konferenca sofinancira tudi Dolenjski list in lokalno radijsko postajo. Znašla se je v čudnem položaju, v katerem je njeno delovanje nenadoma podrejeno in omejeno zaradi finančne odvisnosti. Se to še sploh ujema z njeno vlogo? Najbrž ne. Enako se sprašujejo tudi borci.
Delegati zbora krajevnih skupnosti imajo prav, ko ugotavljajo, da se število zaposlenih v sisih in na občini povečuje, čeprav sprejemajo krajevne skupnosti vedno nove obveznosti. Teh jim ne priznavajo, saj delovna mesta ukinjajo najraje in najlaže ravno v krajevnih pisarnah.	j TEPPEY
SE ENKRAT O PRENOVI ZK
SEVNICA — Komunisti v sevni-ški občini se izmed oblik idejnopolitičnega usposabljanja najraje udeležujejo okroglih miz, manj se ogrevajo za seminarje, najmanj pasi žele predavanj. Želijo več raznovrstnih tem in več stika zobčinskim ter republiški m vodstvom. Približno tako podobo sije moč ustvariti na osnovi 186 vrnjenih vprašalnikov sevniške-mu občinskemu komiteju ZK. Koso na predsedstvu OK ZK pregledovali potek razprav o prenovi_ ZK, so predstavili Jugotanin in Šivalnico Lisce kot vzorna primera, kot pravo nasprotje pa obravnavo na osnovni organizaciji ZK OŠ Savo Kladnik, kjer so pretežno govorih le o zunanjih napakah. GG tozd Žaga in OO ZK Sevnica 2 (do 26. novembra) še nista razpravljali o prenovi, OO ZK občinskih upravnih organov pa bo razpravo ponovila.
Družbeno varstvo ukinjeno
V Zdravstvenem domu v Brežicah po letu dni
BREŽICE — Leto dni je preteklo, odkar je občinska skupščina izglasovala ukrep o uvedbi družbenega varstva v Zdravstvenem domu. Zbori so na seji 27. novembra sprejeli zaključno poročilo začasnega kolektivnega poslovodnega organa in s 1. decembrom ukinili družbeno varstvo. Hkrati so sprejeli stališče izvršnega sveta, ki je ob pregledu poročila ugotovil, da so v njem nepristransko prikazane opravljene naloge z usmeritvami za delovanje tozda vnaprej. Isto velja za oceno sanacije medsebojnih odnosov. Skupščina je podprla predloga začasnega kolektivnega organa, naj komite za SLO in družbeno samozaščito obnovi varnostno oceno v tozdu. Tako bodo pripravljeni na reševanje motenj, do katerih lahko pride. V poročilu namreč omenjajo, da bi morali med drugim vnaprej zagotoviti, da nesoglasja v strokovnih zadevah ne bodo kalila medsebojnih odnosov.
Inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane je v septembru opravil strokovno inšt-rukcijski nadzor in predlagal, da naj bi dosledno vpeljali načelo lečečega zdravnika. To pomeni, da bi se bolnik vsaj eno leto zdravil pri istem zdravniku, ki bi mu predpisoval tudi bolniškistalež.Namen tega priporočila je enakomernejša porazdelitev bolnikov na zdravnike, ker imajo zdaj nekateri premalo pacientov, drugi pa so preobremenjeni. Delovnim organizacijam predlagajo ustanavljanje obratnih ambulant, predvsem tistim, v katerih ljudje zaradi narave dela pogosteje obolevajo. Zanje bi opravljali zdravstveno varstvo specialisti medi cine dela, ki bi jih delovne organizacije pooblastile za odobravanja bolniškega staleža. Tudi delovni kolektivi brez obratnih ambulant naj bi pooblastili svojega zdravnika za predpisovanje bolniškega dopusta.
J. T.
Nas bo leto 2000 prehitelo?
V brežiški občini z zamudo dokončujejo dolgoročni družbeni plan
BREŽICE — Izteka se prvo leto srednjeročnega obdobja. Čas je spet povozil Brežičane. Z veliko naglico se pripravljajo na sprejem dolgoročnega družbenega plana, da bodo potem lahko zapisali vanj še srednjeročne obveznosti. Za pripombe k predlogu dolgoročnega družbenega dokumenta ostaja zelo malo časa. Upoštevane bodo samo tiste, ki bodo napisane in odposlane še ta teden, so zvedeli delegati na seji občinske skupščine 27. novembra.
Ponekod želijo, da bi v dolgoročnem planu natanko zapisali, katere delovne organizacije bodo prevzele odgovornost za razvoj posameznih področij, spet drugi se bojijo, da bi s tem vnaprej omogočili monopolni položaj nekaterim, ki danes obračajo plašč tako, jutri drugače. Zaradi tega naj bi bil po mnenju predsedstva OK SZDL v planu bolj poudarjen splošni družbeni interes občine.
Zapis družbenih odločitev za dolgoročno obdobje naj bi kljub naglici, s katero ga pripravljajo, imel čim manj pomanjkljivosti, teh pa ne bo, če bo plan temeljil na kritični analizi sedanjih razmer, so menili delegati. Razpravljavci na seji predsedstva OK SZDL pa so se zavzeli, naj plan določi predvsem težiščne naloge, ker vseh ne bo mogoče istočasno izpeljati. Predlagali so, enako kot pozneje zbori sku-
PODALJŠAN ROK ZA PROGRAMSKE SEJE SZDL
BREŽICE — Krajevne konference SZDL imajo za sklicevanje programskih sej nekoliko več časa. Prvi rok je bil 5. december, vendar gaje predsedstvo občinske konference podaljšalo za deset dni. Medtem bodo na več krajih lahko obravnavali že tudi gradivo Zveze komunistov o boljši SZDL. Predsedstvo občinske konference je sprejelo pobudo za eno ali več okroglih miz, na katerih bi pretresali vlogo Socialistične zveze v občini in tako dobili usmeritve za programsko sejo. Ta bo sklicana po Novem letu, najkasneje do 10. januarja.
pščine, da mora plan upoštevati zahteve z javne tribune o vodnih elektrarnah na Savi in temu podrediti načrte z gramozom v Vrbini. Zahtevali so tudi usklajevanjessose-dnjimi občinami, saj se Brežičani precej razhajajo z načrtovalci v krški občini.
• Izvršni svet je skupščini zagotovil, da so v osnutku upoštevane vse pripombe, ki so mu jih posredovali med sestavljanjem dokumenta, in da je socialnoekonomski del plana dopolnjen s konkretnejšo opredelitvijo posameznih področij. Dopolnili so na primer drobno gospodarstvo, promet, turizem in stanovanjsko komunalno dejavnost, toda svet za družbenoekonomske odnose je zahteval šedoločne-jši opis razvojnih smeri.
Veliko razprave so delegati posvetili varovanju prostora, saj ugotavljajo, kako malo mar je tistim, ki živijo zunaj občine in ga z lahkim
srcem namenjajo za širše, republiške interese. Toveljameddrugimtudiza graditelje hidroelektrarn. Ljudje se vedno bolj zavedajo, kako malo prostora ostaja občini, v kateri sesti-kajo ali celo križajo številni interesi, tako daje včasih vprašljiv celo razvoj prednostnih panog.
J. TEPPEY
SMUČARSKI SEJEM V BREŽICAH
BREŽICE —V telovadnici tukajšnje gimnazije bo v soboto, 6. decembra, od 8. do 16. ure sejem nove in rabljene smučarske opreme. Prirejata ga smučarsko društvo iz Brežic in prodajalna Alpine iz Novega mesta. Alpina bo poleg smučarskih čevljev prodajala tudi obutev za druge priložnosti. Napoveduje ugodne cene. Obiskovalci sejma se lahko v soboto včlanijo v smučarsko društvo. Kot člani bodo imeli pravico do popusta pri Alpinini opremi za zimski šport.
Znanje dosega najvišjo ceno
V Krškem SOP imajo dobre programe — Sodelovanje z institucijami prinaša nova znanja in dobiček
KRŠKO — »V SOP-u so že v preteklosti sprejeli take razvojne usmeritve, ki so po meri sedanjega časa. S proizvodnjo filtrov za farmacevtsko, kemično in druge podobne industrije ter z izdelavo priprav za smotrno izkoriščanje toplote strežemo zahtevam ekologije in varčevanja energije. Poleg tega je v naših izdelkih vedno več znanja, tako da se za prihodnost v resnici ne bojimo,« je povedal Janez Roškar, glavni direktor te delovne organizacije-
SOP pa je znan tudi kot proizvajalec naprav za površinsko zaščito izdelkov
Delili so v skladu z merili
Podatki kažejo, da so osebni dohodki občinskih funkcionarjev v krški občini ma-_______njši	od	osebnih	dohodkov vodilnih ljudi v združenem delu
KRŠKO — Očitno je kriza zaupanja v sistem, politiko, funkcionarje in celo sredstva javnega obveščanja vse večja. To s pridom izkoriščajo nekateri posamezniki, ki skušajo s širjenjem alarmantnih vesti priliti olja na ogenj nezaupanja. To jim največkrat uspeva, kakor jim je uspelo tudi v krški občini, kjer žedalj časa živi govorica, da si na občini delijo visoke osebne dohodke mimo vseh družbeno sprejetih meril.
Kljub temu da smo hoteli z bodico, ki smo jo objavili v eni izmed prejšnjih številk, govorice razkrinkati, nam to kljub dobri volji ni uspelo. Ljudje so vzeli bodico za resno vest in govorice so seveda dobile novega vetra v jadra.
Jasno je, da v občini niso zadovoljni s takšnim potekom dogodkov, še posebej ne, ker je pred vrati referendum, na katerem se bodo občani odločali o gradnji novega zdravstvene-
ga doma. Zato so sklicali sejo predsedstva OK ZKS, da bi vsaj komuniste seznanili s tem, kakšni so dejanski osebni dohodki občinskih funkcionarjev. Če navedemo samo osebne dohodke petih vodilnih ljudi v občini, potem je že na prvi pogled očitno, da zaostajajo za osebnimi dohodki vodilnih v združenem delu. V prvih devetih mesecih so znašali poprečni osebni dohodki sekretarja OK ZKS, predsednika OK SZDL,
Železnica v najtršem primežu
Promet blaga se vse bolj seli na ceste — Podpisovanje sporazumov zamuja, cene na železnici prenizke — Naložb si slovenski železničarji ne morejo privoščiti
ZIDANI MOST — »Tako težkega položaja na železnici, kot je letošnji, še ni bilo vsaj od leta 1965, odkar delam na železnici, da ne bi mogli, denimo v celoti koristiti že odobrena posojila,« pravi Jože Hočevar, direktor tozda za Železniški promet Zidani most, ki s preko 600 delavci skrbi za promet na progi od Zidanega mosta do Dobove.
Železniško gospodarstvo Ljubljana je v letošnjem tričetrtletju imelo že 9,2 milijarde dinarjev primanjkljaja. Padec dela, kot pravijo železničarji zmanjšanju povpraševanja pa njihovih storitvah, že presega 8 odstotkov, za temeljno organizacijo, ki pokriva tudi območje- Posavja, pomeni to 50.000 netotonskih kilometrov manj kot lani v tem času! Potniški promet pa se je nasprotno celo nekoliko (za 1,2 odstotka) povečal, toda ta seveda ne prinaša pomembnejšega dela dohodka.
Med vzroki za manjši dohodek je poglavitni ta, da se promet z železnice vse bolj usmerja na ceste. Samo letos je bilo izdanih 35.000 dovolilnic tujim cestnim prevoznikom, kar je skoraj za četrtino več kot lani, še bolj nazorno kaže na manjše zanimanje za železnice podatek, da se je povprečno število kilometrov na železnici prepeljanega blaga od leta 1980 do letos zmanjšalo od 176 na
171 km, na cestah pa se je za pe-tinpolkrat povečalo to število na 214 kilometrov. Ali še drugače: leta 1980
Jože Hočevar: »Letos naj bi obnovili progo Sevnica — Breg, izgradnja novega postajališča v Radečah pa bo morala počakati.«
je bil delež železnic 56 odstotkov, javnih cestnih prevoznikov pa 44 odstotkov, letos so slovenski železničarji prepeljali le še 49,6 odstotka blaga!
• Osrednja težava ŽG Ljubljana je ta hip, da podpisovanje samoupravnega sporazuma za razvoj železniškega in luškega prometa v tem srednjeročnem obdobju kasni. V Posavju ga je podpisalo: v brežiški občini 71,4odst., v krški 43,5 odst. in v sevniški občini 74,1 odst. podpisnikov. Po drugi plati pa železničarji nikakor ne morejo uveljaviti predvidenih svojih cen storitev skladno z rastjo drugih cen, tako daje ta razkorak vse večji.
Železničarji tožijo, da niso enako obremenjeni z infrastrukturo, saj je pri njih kar 30-odstotna, pri cestnih prevoznikih pa le 6-odstotna. Nikakor ne želijo zvračati krivde za težave na druga pleča, saj priznavajo cestnim prevoznikom višjo kakovostno raven nekaterih storitev. Kakšne so naše ceste zavoljo tega, pa vidimo.
P. PERC
predsednika OS ZSS, predsednika skupščine občine in predsednika izvršnega sveta: 236.825din, 221.550 din, 225.634 din, 227.730 din in 227.719 din. Neto osebni dohodki v oktobru pa so skupaj z dodatkom za minulo delo znašali: 332.628 din, 316.913 din, 305.314din,299.702din in 311.292 din.
Seveda so se ti osebni dohodki oblikovali v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov funkcionarjev v SR Sloveniji, ki je bil sprejet konec leta 1984 in je začel veljati lani na začetku leta. Tak dogovor so sprejeli tudi delegati občinske skupščine. V skladu s tem dogovorom pa so bili funkcionarji razvrščeni v skupine, po katerih so dobili tudi določeno število točk. Vse to je usklajeno v regiji, upoštevaje gospodarsko razvitost občine, družbeni bruto proizvod, število organizacij združenega dela in število zaposlenih.
Vrednost točke so v krški občini usklajevali sproti, kakor so rasli osebni dohodki v gospodarstvu, brez poračunov, kakor je bilo v veljavi v preteklosti. V celoti gledano pa so osebni dohodki funkcionarjev rasli počasneje kot v gospodarstvu, ker niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih dopušča družbeni dogovor.
J. S.
STILLES BREZ TOZDOV
SEVNICA — 27. novembra so se delavci sevniškega Stillesa na referendumu odločili za združitev v enovito delovno organizacijo. V tozdu Stilno pohištvo je za združitev glasovalo 214 delavcev (82,7 odst. volilnih upravičencev), vtozdu Notranja oprema pa seje 71 delavcev (78,8 odst.) odločilo za ponujeni samoupravni sporazum o združitvi. Za ta korak so se odločili, ker je nekajletna praksa pokazala, da je obstoječa organizacija nefunkcionalna in neekonomična. Z enotnim nastopom v proizvodnji in na trgu bodo lahko povečali poslovno učinkovitost.
v kovinski in lesni industriji, posebej v avtomobilski. Kot je znano, je dobavil tako opremo tudi za Škodovo tovarno dostavnih vozil v Bratislavi, za katero je iztržil 38 milijonov nemških mark. Pri tem poslu je sodeloval kot enakopravni partner nemškega Eisenman-na, ki je eden izmed vodilnih proizvajalcev te opreme v Zahodni Nemčiji.
»V naši delovni organizaciji močno cenimo znanje. V končni ceni našega izdelka predstavlja cena materiala 60 odst., 40 odst. pa delo, vendar je v delu kar polovica znanja. Naš namen pa je, da se delež znanja še poveča, saj je znano, da se proizvodna in tržna uspešnost napajata pray iz tega pri nas še premalo izkoriščenega vira. V tem okviru je pomembna proizvodnja paletizerjev, kar je neke vrste robot za skladišča. V SOP-u smo izdelali že več teh paletizerjev in na neki način smo bili tudi prvi proizvajalci, ki smo tak robot izvozili na tuji trg. Seveda vsega tega znanja nismo imeli doma, ampak smo ga dobili v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan in ljubljansko strojno fakulteto. S tem paletizerjem pa seveda še nismo izrekli zadnje besede,« zagotavlja Roškar.
Da ima znanje pri poslovni uspešnosti ključno vlogo, kažejo SOP-ovi poslovni rezultati. Prihodek so v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 147 odst., dohodek za 182 odst. in čisti dohodek za 175 odst. Povečala se je tudi akumulativnost, delež akumulacije v dohodku pa je narastel za 17,6 odst.
J. S.
Prispevali so za krmeljsko zobotehniko
Poslej boljše storitve
KRMELJ — Krajani in delavci vseh treh krajevnih skupnosti Mirenske doline: Krmelja, Šentjanža in Tržišča, so veseli nedavne posodobitve zobo-tehničnega laboratorija v zdravstveni postaji v Krmelju, predvsem zato, ker bodo z boljšimi zobozdravstvenimi storitvami ljudje prihranili tudi precej časa, saj ne bo več treba zaradi vsake proteze ali mostička potovati v Sevnico. Zadovoljstvo pa je toliko večje, ker so v teh krajih zbrali za novo opremo zobotehnike ZP Krmelj velik delež namenskih sredstev.
Krajevne skupnosti Tržišče, Šentjanž in Krmelj so prispevale po 150 tisočakov, osnovne šole v teh krajih po 30 tisočakov, največji deležstapridjali krmeljska Metalna (800.000 din) in Lisca (700.000 din), Mercator-Kmetij-ski kombinat Sevnica je dal 300 tisočakov, ABC Pomurk^-Gostinsko podjetje Sevnica 70 tisočakov, Lekarna Ševnica 50 tisočakov, agencija LB Krmelj 150 tisočakov. Izkazali so se tudi obrtniki, ki so prispevali: Igor Malus (Tržišče) 50.000 din, Bruno Vidmar (Gabrijele) 30.000 din, Jože Repovž (Šentjanž) 40.000 din ter krmeljski obrtniki Miha Vidmar 100.000 din, Jože Žitnik 50.000 din, FrancGlušič 20.000 din, Slavica Bunderšek in Mirko Zupan po 10.000 din. Sevniški zdravstveni dom, ki je primaknil za opremo zobotehnike v Krmelju 4 milijone dinarjev, se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem za solidarnost.
P. P.
Novo v Brežicah
ŽELJE SO ENO, STROŠKI DRUGO — V Cerkljah bi zdravnik lahko opravljal še postranski poklic, saj ima v ambulanti povprečno po enega pacienta na dan. Na kaj takega se doslej ni nihče spomnil, abibilodobro, če bi o tem razmišljali v tistih krajevnih skupnostih, v katerih vztrajno zahtevajo svojo ambulanto. ~
GRUDA SE NE ZMENI ZA POGODBE — Spet smo bili preveč lahkoverni, ugotavljajo kmetje, ki so sejali koruzo zato, da bi pridelek prodali Grudi za živino, ki jo redi v globo-ških hlevih. Ta delovna organizacija kljub samoupravnemu sporazumu, ki ga je podpisala, plačuje za koruzo 2,5 din manj, kot je obljubila. V južnih republikah je letos koruza bolj poceni, zato je kmete pustila na cedilu.
NAROBE ŠVET? — Kako naj bi si sicer razlagali merila za dopolnjevanje občin, če brežiška, ki je po narodnem dohodku na 50. mestu v Sloveniji, ne dobi nobene pomoči, njena prva soseda, ki se je povzpela med zgornjo deseterico, pa že vsa leta prejema sredstva za lažje preživetje.
KAM SO ŠLI PRAŠIČI? — V brežiških mesnicah že nekaj časa ni bilo svinjskega mesa. Ljudje si to razlagajo kot bližnjo podražitev, drugi pa se čudijo, kako to, da se v preskrbi z mesom nič ne pozna bližina svinjske farme. Vendar je to približno tako kot z elektriko iz jedrske, pri kateri so v Posavju računali, da bodo imeli prednost. Tega ni, saj pitanci z globoške farme enako kot prašiči s Pristave potujejo v druge kraje.
V času od 21. do 27. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Andelka Penič iz Klokočevca — Mladena, Olga Glogovšek iz Dovškega — Natalijo, Blaženka Vugrin iz Luga — Marijo, Anica Zorko iz Sel — Petro, Zlatica Grubač iz Bregane — Hrvoja, Marija Verstovšek iz Bojsnega — Ireno, Ana Gerjevič iz Krškega — Nino, Darinka Udovič iz Gazic —Špelo, Branka Čudič iz Brezja — Primoža, Julijana Jazbec s Senovega—dečka Čestitamo!
Krške novice
PRED ZIMO —Tik pred zimo so sc zganili tudi v krški občini in začeli asfaltirati najhujše cestnebolnike. Cestarji so se spravili nad cesto proti Zdolam, asfaltirali so cesto proti Libni in še kaj manjšega bi se našlo. Žalse nihče ne spomni magistralne ceste proti Ljubljani, ki je menda hujša, kakor so preizkusne steze za džipe. Zato sedaj pred zimo marsikdo upa, da bo mraz pokazal svoje najhujše zobe in s cesto opravil do konca. Morda se bodo potem zganili tudi tisti, kicestarjem delijo denar.
PRED PRAZNIKOM — Za Krško ne bi mogli reči, daje umazano mesto, zlasti ne pred delavskim domom in pa pred hotelom. Pavendarsosepristojne službe lotile čiščenja ploščadi pred domom, prav nič pa niso pogledale v okolico železniške postaje in okoli blokov, kjer je najti marsikaj neprimernega in okolje zelo kazečega. Nasploh ne bi škodilo, ko bi tja dol zapeljali še kakšen tovornjak gramoza, če že ni denarja za asfalt.
PRED SAMOPRISPEVKOM — V krajevni skupnosti Kostanjevica se bo aprila iztekel dosedanji samoprispevek, vodilni pa že razmišljajo o tem, da bi ga podaljšali. In prav nič se ne boje ljubljanskih zgledov, saj so prepričani, da bodo ljudje spet odprli mošnjičke, kakor so jih že večkrat doslej, kar se pozna tudi na urejenosti kraja. Drugo leto pa naj bi se odločali za gradnjo telefonije, ceste na Ržišče, vodovoda v Avguštinah itd.
Sevniški paberki
PO POLŽJE — Na boštanjski Petrolovi bencinski črpalki seje pokvarila črpalka za plinsko olje. Petrolovi strokovnjaki so se potrudili in okvaro odpravili v enem dnevu. Ker pa brez žiga Zavoda za kontrolo meril ne smejo prodajati goriva, so si prodajalci po krivici na svoja pleča nakopali srd, zlasti voznikov tovornjakov kot največjih potrošnikov. Nihče namreč ni mogel razumeti, kako da nekdo iz omenjenega zavoda tako dolgo ne more priti, da bi umeril črpalko in pritisnil svoj vsemogočni žig.
985 — Od prvega januarja naj bi tudi v Sloveniji uvedli centre za obveščanje in njihovo telefonsko številko. Ker sb gradivo o ustanovitvi takega centra Posavje dobili v roke tudi sevniški delegati, je zanimivo, da je občinski družbenopolitični zbor pogojno sprejel občinski odlok, ki predvideva orgf-niziranje opazovanj in obveščanja takega centra v regiji, češ da naj zakonodajalec predvidi racionalizacijo. Delje-gati zbora krajevnih skupnosti ih žbofa združenega dela pa so tak center gladko zavrnili kot primer,'kdke naj oe bi zapravljali denarja v teh hudih časih. Ker je gradivo zaupne narave, svetujemo, naj si radovedneži preberejo, kaj pomeni številka 985, v 38. številki Mladine.
ROŽICE — Neki tesar Betona je zadnjič na sestanku aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev rekel, da bi podjetju rožice cvetele, če bi imelo »<ri Makarijc« (to je priimek sedanjega direktorja Betona). Stanovalci naselja heroja Maroka, kjer nadzidavajo bloke, menijo, da bi bila taka čudežna formula kar pravšnja, da bi dozidava hitreje rasla. Zdaj se včasih zdi, kot da stavkajo.
Ob rojstvu nove revije
Društvo pedagoških delavcev Dolenjske začelo izdajati Pedagoška obzorja — Urednik mag. Marjan Blažič ob prvi številki
NOVO MESTO — Te dni je prišla iz tiska prva številka Pedagoških obzorij, publikacije, ki jo je začelo izdajati pred dobrim letom in pol ustanovljeno Društvo pedagoških delavcev Dolenjske. Čeprav so si publikacijo zamislili kot strokovno glasilo društva, ki bi pedagoge in šole v dolenjski regiji seznanjalo s teoretičnimi in praktičnimi pe-dagoško-andragoškimi spoznanji ter priobčevalo pomembnejše informacije v društvu, pa že vsebina prve številke kaže, da želijo biti Pedagoška obzorja nekaj več — revija. Pravzaprav so
Mag. Marjan Blažič
dagoška obzorja se jim niso mogla ogniti. Največ jih je povzročilo pomanjkanje denarja, saj to že, še bolj pa bodo to svoje poslanstvo potrdila in svojo pravo namero pokazala z naslednjimi številkami, katerih vsebina je že vnaprej določena.
Mag. Marjan Blažič, predsednik društva ter glavni in odgovorni urednik Pedagoških obzorij, pravi, da bodo naslednje tri številke tematske. »Druga bo posvečena izobraževalni tehnologiji, tretja teoriji programiranega pouka, četrta pa organizaciji obrambnih dni na šolah. Lahko bi rekli, da bodo to samostojne publikacije, ki bodo tudi dodatno naslovljene. S takšnimi objavami bodo Pedagoška obzorja, ki so pri republiškem sekretariatu za informiranje že prijavljena kot slovenska revija, težila čedalje bolj za tem, da bi prerasla v prvi slovenski časopis za metodična vprašanja in didaktične inovacije.«
Vsako publikacijo ob rojstvu spremljajo težave in tudi Pe-
denar za tisk prve številke še vedno zbirajo. Računajo, da jih bodo iz zadrege spravili sisi. »Številko smo spravili na svetlo z najmanjšimi možnimi stroški, stiskal pa nam jo je zasebnik v Ljubljani. Avtorskega honorarja ni in ne bo dobil nihče, še oblikovalec ni nič računal. Tudi lektoriranje je bilo opravljeno brezplačno. Z Dolenjskim slavističnim društvom smo se dogovorili, da bo vsako številko brezplačno lektoriral drug sla-
• Prispevke za prvo številko Pedagoških obzorij je napisalo devet avtorjev. To so: Marjan Blažič (Enotnost dela in izobraževanja — temelj marksističnega koncepta vzgoje), Olga Bertok (Mesto in vloga narečja v vzgojno-izobraževalnem procesu), Nataša Petrov (Šolska knjižnica na osnovni šoli), Marija Košak (Usposabljanje učencev za čitanje zemljevida), Julijana Lukšič in Metoda Turk (Tudi predšolska vzgoja je del vzgojno-izobraževalnega sistema), Ana Blažič (Analiza razvitosti srednjega usmerjenega izobraževanja v dolenjski regiji), Meta Petkovšek (Nekateri dejavniki, ki vplivajo na športno aktivnost učencev nižjih razredov osnovnih šol) in Blaž Jermanič (Četrti kongres andragogov Jugoslavije).
vist. Tako bo, upam, šlo,« razlaga mag. Blažič.
Izdajanje revije le le en vidik delovanja društva, ki ga vodi mag. Marjan Blažič. »Naša glavna dejavnost so strokovne diskusije, organiziranje okroglih miz in predavanj s pedagoškega področja« poudarja predsednik. »Z odzivom pedagogov se še ne moremo kdove kako pohvaliti. Društvo je tako rekoč šele na začetku dela, ima le kakih 100 članov, oziroma je v njem le kaka desetina vseh pedagogov, kolikor jih deluje v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini. Pričakujemo nove včlanitve, pa tudi to, da se bo morebiti kdo odločil priti zraven potem, ko bo prelistal našo revijo.«
I.	Z.
»Vživel sem se v svet pesmi«
Koncerta v Dolenjski galeriji, enega od dvanajstih v okviru 14. festivala Revolucija in glasba, se je udeležil tudi skladatelj Pavel Šivic, avtor ene v tej galeriji prvič javno ________________ izvajane	skladbe
NOV O MESTO — Eden od dvanajstih koncertov tradicionalnega, že 14. festivala Revolucija in glasba, ki poteka od oktobra s prireditvami v raznih slovenskih krajih, je bil 25. novembra v Novem mestu. Organizatorji, ki so prejšnja leta glasno tarnali nad slabim obiskom takih prireditev, so se tokrat novim grenkim izkušnjam izognili tako, da so- koncertni večer namesto v Domu kulture pripravili v znantno manjši Dolenjski galeriji. Tako so obiskovalcem tudi omogočili, da so glasbo in še posebej krstno izvedbo novih slovenskih skladb poslušali v nekoliko bolj slavnostnem okolju — med umetniškimi slikami Jožeta Marinča, mladega akademskega slikarja iz Kostanjevice.
Program novomeškega koncerta so izvajali sopranistka Zlata Ognjenovič, violinistJTomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček — Lorenz, gostje iz Ljubljane. Obsegal je dela dveh čeških in dveh slovenskih skladateljev. Obiskovalci so najprej prisluhnili Sonati za violino in klavir v D-molu skladatelja Vitezslava Novaka. Ta skladba s tremi stavki je ustvarila razpoloženje in bila priprava za zbranost v nadaljevanju, ko je sledila prva izvedba noviteteslovenske-ga avtorja Alojza Ajdiča z naslovom Premišljevanje. Skladatelj jo je napisal na istonaslovno pesem Srečka Kosovela. Ob petju sopranistke je bilo to pravo doživetje Kosovelove-
• Dan poprej je bil koncert v okviru 14. festivala Revolucija in glasba tudi na osnovni šoli France Prešeren v Ribnici. Gostoval je Trio Lorenzsso-pranistko Olgo Gracelj. Izvedli so Dvorakov »Dumky« trio, op. 90, Sedem romanc skladatelja Rahmaninova in prvič slovensko noviteto, skladbo S Travne gore na Babno goro Igoija Štuhca. Skladba je uglasbena pesem Edvarda Kocbeka.
ga zdaj temnega, zdaj svetlega mišljenjskega sveta v glasbi.
Kot medigra so izzvenele Ritmične etude za violino in klavir Bo-huslava Martinuja in kot priprava na zadnji del koncerta, ko jebilo spet na vrsti novo slovensko delo. To so bile Tri pesmi skladatelja Pavla Šivica
BRANISLJEVA V RIBNICI
RIBNICA — Razstava kiparskih del Milene Braniselj, udeleženke ribniških likovnih srečanj, je od minulega četrtka na ogled v Petkovi galeriji v ribniškem gradu. Obiskovalci si bodo dela te umetnice lahko ogledovali vsedo nedelje, 14. decembra.
oziroma tri uglasbene pesmi Cirila Zlobca: Stiska, Si to ti? in Groza. Navzoči skladatelj, 78-letni že osiveli mož z očali, izza katerih gledajo očis predirljivim pogledom, je pred javnim krstom svoje skladbe povedal: »Tako kot slikarji danes slikajo narodnoosvobodilni in revolucionarni čas drugače, kot so ga morda sami doživeli, sem to poskušal narediti tudi jaz s to kompozicijo. Vživel sem se v pesmi Cirila Zlobca in v svet, kakor ga podoživlja in upesnjuje. In ker je to svet hude človeške stiske, tudi gla-
PLECNIKOVA RAZSTAVA ZDAJ TUDI PRI NAS
LJUBLJANA — Številna pota Slovencev se te dni stekajo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je na ogled razstava del našega evropsko znanega in uveljavljenega arhitekta Jožeta Plečnika. Na razstavi, ki so jo pred tem videli že Parižani, saj je bila dalj časa na ogled v centru Pompidou v Parizu, obsega kakih 800 fotografij, številne umetnoobrtne izdelke, med katerimi izstopajo predvsem svečniki, kandelabri in lestenci, makete mostov in hiš po Plečnikovih načrtih, vse do skic in delovne sobe mojstra Plečnika. Ljubljanska postavitev razstave, ki bo odprta do 3. januarja 1987, je delo Borisa Padrecce, medtem ko je razstavo v Parizu zasnovalo večje število sodelavcev.
sba, ki se mi je ob njem porodila, ne more biti blagozvočna.« S tem je skladatelj že sam označil delo, ki so mu obiskovalci med izvajanjem prisluhnili še pozorneje in tako še najlepše izkazali čast navzočemu avtorju.
I.Z.
NOVA RAZSTAVA
NOVO MESTO — Od 28. novembra razstavlja v razstavišču Pri slonu risbe in slike Mirijam Blatnik-Kovačič. Že od otroštva rada riše. V likovno skupino »V. Lamut« seje vključila pred poldrugim letom. Visoko ceni to enkratno možnost teoretičnega in praktičnega likovnega izpopolnjevanja. Grafično in slikarsko izražanjeji pomeni resno delo. Celoten vtis razstavljenih del vzbuja razgibano polnost motivov in tehnik. Poleg obveznih grafičnih študij ženskega akta vidimo stilizirane podobe uporabnih predmetov iz domačega in službenega okolja.	F.	D.
KOBILICA IN VESEL V NOVOMEŠKI »KRKI«
NOVO MESTO — V avli poslovne stavbe tovarne zdravil v Ločni je od prejšnjega tedna na ogled nova umetniška razstava. Razstavljene so slike Ivane Kobilce in Ferda Vesela, dveh najvidnejših predstavnikov slovenskega likovnega realizma. Razstava, ki jo je posredovala Narodna galerija iz Ljubljane, je posebej pripravljena v spomin na oba umetnika, in sicer v počastitev 125-letnice njunega rojstva ter ob 60-letnici smrti Ivane Kobilce in 40-letnicismrti Ferda Vesela. Odprta bo do 24. decembra. Na otvoritveni slovesnosti 26. novembra so nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine.
Pa še kdaj na svidenje!
Literarni klub Beno Zupančič navdušil Brežičane — V Posavskem muzeju razstavljajo mladi fotografi
Dediščina bo le obvarovana
V črnomaljski občini bodo končno začeli z načrtnimi posegi, da bodo zavarovali naravno in kulturno dediščino—Krajinski park pri Dragatušu do leta 1990
ČRNOMELJ — V preteklih letih ni bilo v črnomaljski občini za ohranitev pomembnejših spomenikov naravne in kulturne dediščine večjih posegov. Kulturna skupnost Slovenije je financirala le zavarovalna dela na gradu Pobrežje in Mitrovem templju ter obnovo strehe na cerkvi na Vinjem vrhu.
Zato je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pripravil predlog posegov, s katerimi bodo zavarovali dediščino. Denar bosta prispevali črnomaljska in republiška kulturna skupnost. Vrednost del bi znašala dobrih 46 milijonov dinarjev, vendar je pri tem potrebno omeniti, da gre predvsem za cene iz preteklega leta. Ta denar bi lahko vložili v ureditev enega samega objekta, vendar so se na zavodu zavestno odločili za več objektov, da bodo tako spodbudili tudi krajane v več krajih, da bodo priskočili na pomoč.
Tako naj bi v črnomaljski občini do leta 1990 razglasili krajinski park pri Dragatušu, ga predstavili in pripravili dokumentiran vodnik. V gradu Pobrežje, kije že skoraj v ruševinah, bodo poskušali popraviti tisto,
NOVA KNJIGA FRANCA ŠETINCA
KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja so minuli četrtek predstavili novo knjigo Franca Šetinca »Na krilih sanj«. Avtor, rojak iz Mi-halovcev v brežiški občini, opisuje v njej vojno, vendar tokrat nekoliko drugače, kot je storil v svojih prejšnjih delih, na vedrejši način. S to knjigo pa nekako tudi zaključuje literarno popisovanje izgnanstva, taborišč in drugih strahot druge svetovne vojne, kakor jih je sam doživljal kot mladoletnik. »Na krilih sanj« je že druga Šetinče va knj iga, ki so jo izdala mariborska Obzorja. Izšla je v 2500 izvodih, ilustriral in opremil pa jo je Matjaž Schmidt. Izdajo te doraščajoči mladini namenjene knjige je denarno podprla tudi Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem.
kar se še da obnoviti. Lotili se bodo dela obzidja in kovačnice, prostor pa bi pozneje lahko služil za rekreativ-no-turistične in gostinskenamene. V cerkvi sv. Jakoba v Rodinah bodo začeli odkrivati in restavrirati gotske freske iz začetka 16. stoletja. V Staničevi hiši v Črnomlju, bolj znani kot obrambni stolp, pa bodo za začetek s številnimi posegi le preprečili nadaljnje propadanje.
Kmečki dvor v Žuničih št. 5 želijo ohraniti kot etnološki spomenik, zato bodo sanirali lesene stavbe in obnovili kritino. Obnova partizanske bolnišnice v Gornjem Hrastniku je že v teku, v Starem trgu ob Kolpi pa bodo zaščitili, oz. prenovili vaško naselje, ki je tako značilno za trški način življenja. Predvsem želijo ohraniti značilnosti, saj so zaradi tega, ker se kraj ob dveh tovarnah vedno bolj širi, v vse večji nevarnosti.
Kot obljubljajo na zavodu, bodo prihodnje leto popravili fasado na cerkvici sv. Duha v Črnomlju.
POGLOBLJENO O LJUBITELJSTVU
TREBNJE — Jutri popoldne bo v tukajšnjem kulturnem domu konferenca Zveze kulturnih organizacij občine Trebnje. Osrednja točka dnevnega reda predvideva poglobljeno razpravo o srednjeročnem programu ljubiteljskekulture vobči-ni. Zelo pomembna bo tudi nova organiziranost ZKO, o čemer bodo dokončno razpravljali jutri. Na konferenci bodo v skladu z novo organiziranostjo opravili tudi volitve. Izvolili bodo novega predsednika, podpredsednika, predsedstvo, delegacije in strokovne odbore. Slednjih bo kar sedem. Na koncu bo razprava tudi o ugankarstvu, ki naj bi — vsaj v trebanjski občini — poslej dobilo streho v okviru ZKO.
Potem pa naj bi v naslednjih letih postopoma uredili cerkvico za kulturne prireditve, predvsem manjše koncerte in razstave, za kar sedaj v mestu ni prostora.	M B -J
BREŽICE — Obiskovalci torkove prireditve ob otvoritvi razstave fotografij Bojana Radoviča, Gorana Rovana in Stojana Šobe so doživeli nadvse prijeten večer z Literarnim klubom Beno Zupančič iz Krškega. Njegovi člani so brežiškemu občinstvu prvi predstavili del svoje pesniške ustvarjalnosti, predvsem ljubezenske poezije, pa tudi občutljive odzivnosti na čas in razmere, v katerih živimo. Med poslušalci je marsikdo pomislil, da bi jih kazalo še kdaj povabiti v občino, saj znajo z doživeto besedo pritegniti občinstvo in oplemenititi uro, ki jo ljudje prebijejo z njimi.
Pred ogledom fotografij v galeriji je članica kluba spregovorila tudi o mladih razstavljavcih. Med njimi sta
kar dva bivša dijaka brežiške gimnazije, Goran Rovan (1957) in Stojan Šoba (1955). Ta dva ljubiteljska fotografa družno razstavljata podobe deklet. Prvi poskuša v portretih ujeti mnogoterost in pestrost dekliških obrazov in izrazov, drugi z montažo in laboratorijskimi triki poudarja njihovo privlačno ženskost.
Tretji razstavljavec Stojan Pelko (1960) je Novomeščan in danes samostjen umetnik. Zanj zvemo, da so njegove podobe krik. ki ga ob prepletih svetlobe in sence, gibanja in mirovanja tudi slišimo, ali obratno povedano, telo ljubezni kot krik, ki ga vidimo.
J. T.
Priznanje za trud
Ažbetovo plaketo dobil tudi Andrej Pavlovec
LJUBLJANA — V torek so tu podelili Ažbetova priznanja. Ažbetovo plaketo, najvišje priznanje republiške Zveze kulturnih organizacij in Združenja likovnih skupin Slovenije za uspešno in dolgoletno delo pri širjenju likovne kulture, sta prejela Andrej Pavlovec in Klavdij Zornik. Komisija za podelitev je v obrazložitvi za oba dobitnika navedla njuno izjemno prizadevanje pri organizaciji in širjenju najrazličnejših oblik likovne kulture, za Pavlovca pa še posebej trud, ki ga je v takšno delo vložil na Gorenjskem in Dolenjskem. Iz tega razloga naj napišemo nekaj vrstic več o njem, še posebej o njegovem delovanju v samem Novem mestu.
Tisti, ki so spremljali likovne dogodke v južnoslovenskih občinah, od ribniško- kočevskega območja do Brežic, se bodo ob imenu Andreja Pavlovca prav gotovo spomnili marsičesa pomembnega in zanimivega. Predvsem tega, da je Pavlovec kot umetnostni zgodovinar, še ko je bil ravnatelj Loškega muzeja v Škofji Loki in kasneje kot kustos v njem, vodil Dolenjsko slikarsko kolonijo, ki soji bili za mecena tekstilci iz Novoteksa. Bil je stalni komisar tega ustvarjalnega srečanja slikarjev, včasih imenovanega tudi Novo-teksova slikarska kolonija, in z njim živel od njegovega začetka do konca.
Razume se, da je v tej vlogi pripravljal razstave v vsakoletni koloniji nastalih del, govoril na otvoritvah in opredeljeval pota in hotenja avtorjev razstavljenih del. Večkrat gaje bilo moč srečati in mu prisluhniti tudi na otvoritvah drugih razstav, ki so se vrstile v Dolenjski galeriji, v Krki in drugih razstaviščih v Novem mestu in na Dolenjskem. Otvarjal je razstave del akademskih in ljubiteljskih slikarjev, saj mu v tej vlogi ni bila vodilo šolska izobrazba, marveč dela razstavljavca.
To pa je le en vidik njegovega delovanja, morda njegova vidnejša vloga, saj se je uveljavil tudi kot organizator likovnega življenja, mentor, predavatelj likovnim začetnikom in ne nazadnje kot publicist. Celotni njegov prispevek je vgrajen v temelje tako imenovanega likovnega gibanja, ki prihaja do izraza predvsem skozi prizadevanja Združenja likovnih skupin Slovenije.
Andrej Pavlovec
Enkrat je
premalo
Pri nas živeči literati drugih narodov bi radi imeli pogostnejša srečanja — V zborniku tudi Novomeščan
KOPER — Pred kratkim je bilo tu tradicionalno, že 8. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa vsak v svojem materinem jeziku. Udeležilosegaje 30 avtorjev. Kot vselej do zdaj je bilo tudi na koprskem srečanju nekaj predavanj in pogovorov o literarni ustvarjalnosti.
Ob srečanju je izšel poseben zbornik besedil. Žirija je vanj uvrstila 27 besedil (od 42 poslanih) 18 avtorjev. Prevladujejo pesmi, priobčen pa je tudi odlomek iz romana in nekaj aforizmov. V zborniku je z eno pesmijo predstavljen tudi Branislav Banič, ki na srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« v Novem mestu poučuje telesno vzgojo.
Čeprav je srečanje s strokovnim pogovorom bržčas ustrezna oblika povezovanja pišočih, pa pripadnikov drugih narodov in narodnosti ne zadovoljuje v celoti. Predvsem ugotavljajo, da je srečanje enkrat na leto mnogo premalo, da bi morali večkrat nastopati kot do zdaj in razpravljati o problemih, na katere v Sloveniji naletevajo literati drugih narodov in narodnosti.
izobraževanje
Dragocenosti
V ŠK Mirana Jarca do9. decembra na ogled knjige, ki jih ni moč videti vsak dan
NOVO MESTO — VŠtudijski knjižnici Mirana Jarca so minuli četrtek odprli razstavo lastnih knjižnih dragocenosti. Med te štejejo inkunabule in srednjeveški rokopisi, knjige naših protestantskih piscev, predvsem Trubarjeve, Dalmatinove, Bohoričeve, zatem literatura iz poreformacijskega obdobja, slovnice, slovarji in vrsta nabožnih del iz časa klasicizma pa knjige naših prosvetljencev z Vodnikovimi Pesmimi za pokušino, izvirni primerek Prešernovih Poezij itd. V vitrinah v spodnji knjižnični avli so pravzaprav razstavljene vse knjižne dragotine, ki jih je osnovalcem te ustanove uspelo zbrati že v prvih letih delovanja Študijske knjižnice Mirana Jarca in kasneje zbirko tovrstnih zakladov še povečati z novimi pridobitvami. Za to, da premore ta knjižnica tolikšno bogastvo, je prav gotovo najbolj zaslužen njen dolgoletni upravnik Bogo Komelj.
Ob otvoritvi je prof. Nataša Petrov, upravnica knjižnice, poudarila, da je razstava namenjena predvsem mladim obiskovalcem, osnovnošolcem, srednješolcem in drugi učeči se
TRIJE PRIMERKI — Študijska knjižnica v Novem mestu ima ena od redkih vse tri različne primerke prve izdaje Prešernovih Poezij, torej izvod z akrostihom v Magist-ralu, izvod brez akrostiha in izvod z neopravljenimi korekturami natisnjenega besedila. Razumljivo je, da to šteje za posebno dragocenost. Na posnetku: strani iz primerka brez akrostiha v Magistratu.
mladini, in to tudi zato, da bi mladi na lastne oči videli to, o čemer se učijo. Nedvomno bi bilo prav, da bi ta ustanova postala vsaj vdneh,dokler bo razstava še na ogled, bolj obiskana oziroma v določenem pomenu celo učilnica.
Udeležencem četrtkove otvoritve, zbranim v knjižnični čitalnici, je govoril prof. Jaro Dolar. V enournem predavanju je gost podal strnjena spoznanja o pomenu protestantizma na Slovenskem, zlasti še o vlogi Truba-rja in drugih piscev tistega časa pri nas. Dejal je, daje bilo reformacijsko obdobje duhovno eno najbolj razgibanih v vsej naši zgodovini, da nam ni daloleprve tiskane knjige, marvečvkratkem času kar malo goro knjig. »Takrat smo Slovenci v borih petdesetih letih dobili kar okoli petdeset izredno pomembnih knjig, in če pomislimo, daje bilo pri nas takrat potrebno vse ustvariti iz nič, saj še svojega knjižnega jezika nismo imeli, je to dosežek, na kakršnega bi bil upravičeno ponosen kulturno, duhovno razvitejši narod, kot smo bili Slovenci,« je poudaril Jaro Dolar in dodal, da nas je zlasti Trubar s svojim krogom sodelavcev zadolžil za vse večne čase.
I.Z.
DNEVI PLESA S KONFERENCO
LJUBLJANA — V Cankarjeven domu v Ljubljani bodo od 12. do 14 decembra dnevi plesa. Prvi dan te) dnevov bo tu tudi konferenca Združenja plesnih skupin Slovenije Obravnavali bodo dejavnost v mi nulem in letošnjem letu ter sprejel program plesne aktivnosti v leti 1987. Izvolili bodo tudi nove vodstvo združenja.
pisma
in
odmevi
SEMINAR KLUBOV OZN
PORTOROŽ — Od 21. do 23. novembra je bil v Portorožu študijski seminar klubov OZN, ki sta ga organizirala Center klubov OZN pri republiški konferenci ZSMS in mestni center klubov OZN Ljubljana. Okrog 100 udeležencev seminarja iz vse Slovenije je poslušalo odlična predavanja Andreja Škerlevaja o Švedski kot nevtralni deželi, dr. Mace Jogan o ženski emancipaciji pri nas in v svetu, dr. Marjana Erjavca o jedrskem sevanju in dr, Mirka Vakouvniga o dvojezičnem šolstvu na Koroškem v Avstriji. Za okroglo mizo pa so se pogovarjali o neuvrščenih pred Hararejem in po njem ter o njihovi ekonomski strategiji.
NATAŠA AMERŠEK, predsednica OC K OZN Brežice
SREČANJE TAMBURAŠEV
Sedmega srečanja tamburaških orkestrov Slovenije v Črnomlju smo se udeležili tudi tamburaši iz Artič. Sodelovalo je 12 orkestrov. Mi smokot deveti odigrali tri skladbe in ploskanje nas je prepričalo, da je bilo občinstvo zadovoljno.
MOJCA VUČAJNK, 6.b OŠ Artiče
V DOMU DEJAVNI
Praznik novomeške občine je bil v Domu za učence Majde Šilc enkratna priložnost, da smo prvošolcem predstavili Novo mesto. To je z diapozitivi z zgodovinsko in sodobno tematiko naredila Ivana Tanko iz novomeškega muzeja. Predstavitev so popestrili domski pevci znekajpesmimi. Domski nogometaši pa so na nogometnem tekmovanju novomeških domov že tretjič zapored osvojili prvo mesto in tako prejeli pokal v trajno last. S posebnim natečajem smo dobili tudi domsko himno. S proslavoin plesom pasmo 27. novembra počastili dan republike.
IVANKA VESELIČ Dom za učence M. Šilc Novo mesto
Nov simbol: neža
Zakaj si ne bi omislili še kulturniške neže in nageljne?
No, pa imamo Belokranjci še en skupni simbol! Kaj bele breze in Zeleni Jurij! Bodeča neža, to je pravo, sodobno! In ker Belokranjci nekaj dajo na kulturno tradicijo, ni dvakrat reči, da ne bi v svoj folklorni program vključili tudi obredne igre o bodeči neži. Seveda, če se v kratkem izkaže, daje njena moč čudodelna!
Človeku se milo stori, ko vzame v roke najnovejšo knjigo »Bela krajina«, pa notri ne najde bodeče neže, ampak vse drugačne lepote. A se brž pomiri. Zanesljivo bo v naslednji izdaji, si pravi, saj Belokranjci to knjigo pridno kupujejo in bo kmalu potreben ponatis (izpopolnjena izdaja).
Predlaga se tudi. da bi nageljne in bodeče neže podeljevali še za kaj drugega, saj postajajo te reči o turizmu rahlo obrabljene. Morda bi si omislili kulturniške neže in nageljne. Tako, za začetek in dobro vzdušje, bi podelili bodečo nežo morda črnomaljski kulturni skupnosti, ki odmeri za svojo administracijo skoraj toliko sredstev kot za vso ljubiteljsko dejavnost v občini.
K. K.
Jk
tl/rod/TiUjtotr
tujko/
»NA KRILIH SANJ«
Udeležil sem se prve predstavitve Šetinčeve knjige »Na krilih sanj. kije bila v Krškem v Delavskem domu. Da je knjiga izšla, je največ pripomogla Tovarna celuloze in papirja. Izšla jepri založbi Obzorja. Knjiga je tudi lepo ilustrirana. Predstavitev je bila zelo zanimiva, saj se je udeležil tudi avtor. Svoje mnenje o delu je povedal tudi Ivan Potrč, Boris Kralj pa je prebral odlomek. O delu je zanimivo spregovoril še avtor Franc Šetinc. Na koncu je dobil vsak obiskovalec knjigo za spomin. Zelo sem vesel, da imam v njej tudi avtorjev podpis.
BALAS GORAZD, 5. b, nov. krožek, OŠ Artiče
OBISK PEVCEV
Naš kraj so nedavno obiskali znani operni pevci Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Sonja Hočevar. Vsi smo se jih razveselili. Zapeli so nam znane arije in nam nekaj malega povedali o zgodovini opere.
SUZANA ARNŠE'K,6.a COŠ Adam Bohorič Brestanica
M
CICIBANI MED PIONIRJE — Praznik republike je tudi praznik cicibanov. N a ta dan jih namreč sprejmejo v pionirsko organizacijo. Tudi prv ošolci z Osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu (na sliki) sebodo še dolgo spominjali, kako so za predsednikom pionirskega odreda ponavljali svečano pionirsko zaobljubo. (Foto: Uroš Florjančič, foto krožek OS Katja Rupena)
Odmevne raziskave o kadrih
Na študijskih dnevih kadrovskih delavcev so se z razpravo predstavili tudi belokranjski kadroviki
Na študijskih dnevih kadrovskih delavcev Slovenije, ki šobili od 19. do21. novembra v Portorožu, jesodeloval tudi predsednik društva kadrovskih delavcev Bele krajine Anton Mihelič s koreferatom o problematiki razvoja kadrov v Beli krajini.
Predstavil je Značilnosti razvoja -družbenoekonomskih pogojev za razvoj kadrov v belokranjskem združenem delu, na manj razvitem območju Slovenije. Razpravo so kadrovski strokovnjaki ugodno ocenili, posebno, ker je avtor predstavil izsledke svoje raziskave o organiziranosti kadrovske ‘
Smo za priponko
Izjava št. 276. Jezikovnega razsodišča RK SZDL
V Teleksu smo 13. II. 1986 pri branju reportaže o Plečnikovi razstavi naleteli na besedo priponka. Pisec z njo poimenuje predmet, kije zadnja leta pri nas čedalje bolj priljubljen in pogosten in ki smo ga v svoji jezikovni stiski doslej morali poimenovati kar z angleško besedo badge in njeno poslovenjeno pisno različico bedi (sem in tja je kdo v preveliki vnemi zapisa! celo beč). Občutek, da tonemore biti ustrezna, dokončna rešitev, pa je očitno tlel v številnih ljudeh, zato je bilo več poskusov, da bi našli izvirno ustreznico. Toda beseda značka ni prišla v poštev, ker je bi! njen pomen v naši jezikovni zavesti že trdno omejen: beseda pogljica se ni mogla prijeti, ker je njena besedotvorna sestava premalo povedna: tudi poskus z besedo ščitek se ni posrečiI. Medtem je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika » čakala na svoj čas« beseda priponka, dotlej samo redko rabljena sopomenka besede sponka. Ne vemo, ali jo je zdaj kdo znova ustvaril ali pa jo je morda srečno izbrskal od tam in ji pripisal nov. našim današnjim izraznim potrebam ustrezni pomen. Že novembra smo jo lahko brati v Delu in >’ kulturno informacijskem centru Križanke v Ljubljani. Njeni popularizatorji bi vsekakor zaslužili vsaj jezikovni »‘turistični nagelj«. Beseda priponka je v trenutku zasijala v vsej svoji pomenski razvidnosti in slovnični ustreznosti ter ima velike možnosti, da se »pripne«in se razširi s podobno močjo kakor pred leti dolgo iskani besedi grenivka in hladilnik (namesto grapefruitat in frižiderja). Želimo ji uspešno »kariero« med Slovenci in jo-toplo priporočamo.
dejavnosti v ozdih občine Črnomelj s posebnim poudarkom na kadrovsk-oinformacijskem sistemu in tehnologiji planiranja kadrov. Raziskava je potekala v drugi polovici lanskega in v prvi polovici letošnjega leta pod okriljem društva kadrovskih delavcev Bele krajine, financirala pa jo je črnomaljska občinska raziskovalna skupnost. Raziskovalna naloga bo v celoti obljavljena v posebnem biltenu ZDKDS, koreferat pa v skrajšani obliki v reviji Organizacija in kadri ter v zagrebški reviji Kadri in združeno delo.
V času študijskih dnevov je bila v Portorožu tudi skupščina Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije, na kateri je bilo v zvezo sprejeto belokranjsko društvo, njegov tajnik in kadrovski delavec Ivan Hrustek iz Črnomlja pa je prejel posebno priznanje za ustvarjalno delo na kadrovk-sem področju.
Izvršni odbor društva
OPOZORILO
Vse naše sodelavce, ki jim je banka spremenila žiro račune, prosimo, naj spremembo čim-prej pismeno sporočijo uredništvu Dolenjskega lista.
Uredništvo DL
AVTOR NA KVIZU — O pravilnosti odgovorov na kvizu osam-oupravljanju v okviru praznovanja rojstnega dneva naše republike na osnovni šoli Grm je odločal dr. Ciril Ribičič, avtor knjige Samoupravljanje — naša moč.
KVIZ O SAMOUPRAVLJANJU
28. novembra smo na naši šoli praznovali 43. rojstni dan naše republike. Prireditve seje udeležil tudi dr. Ciril Ribičič, član CK ZKS. Ker imamo osmošolci v programu za Župančičevo bralno značko Ribičičevo knjigo Samoupravljanje — naša moč, smo o tem na prireditvi pripravili kviz. Pomerili so se učenci osmih razredov, o pravilnosti odgovorov je odločal Čiril Ribičič. Najboljša je bila ekipa 8. a, ki je za nagrado dobila kn jige, ostali tekmovalci pa so dobili tolažilne nagrade. Med kvizom je potekal tudi kulturni program. Učenci dramskega krožka so zaigrali odlomek iz Kloščičeve enodejanke Mati, sledil je recital »Spraševali bodo, kako je bilo« ter dramatizacija prizora iz knjige Doživljaji NikoletineBursača.
OSMOŠOLKE ŠO. 15. divizije Grm Novo mesto
Pozornost gospodarjenju
Razvlečena razprava na seji predsedstva OK ZSMS o predloženih tezah za civilno služenje vojaškega roka
NOVO MESTO — Na 5. seji predsedstva OKZSMS Novo mesto 27. novembra letos so, na začetku spregovorili tudi o gospodarjenju v občini. Igor Vizjak, predsednik komiteja za družbeni razvoj pri skupščini občine Novo mesto, je dejal, da smo na splošno v letošnjih prvih devetih mesecih kar dobro gospodarili. Med drugim je opozoril, da se zmanjšuje delež sredstev za investicije, to pa bi utegnilo skupaj s sedanjo neustrezno kadrovsko sestavo močno ogroziti gospodarjenje v bodoče.
Ena od točk dnevnega reda naj bi dokončno, vsaj tako je bilo čutiti na njenem začetku, dala rešitev glede že prej načrtovanih kadrovskih sprememb v vodstvu mladinske turistične poslovalnice. Od časa do časa precej
burna razprava je pokazala, da ni sporen človek, ki naj bi prevzel vodstvo s 1. januarjem prihodnjega leta, temveč formalnopravna opredelitev njegovega dela. Enako temperaturo dialoga bi spričo aktualnosti, da ne rečemo pomembnosti, teme pričakovali ob predloženih tezah RK ZSMS o civilnem služenju vojaškega roka. Razvlečena razprava pred to točko dnevnega reda in dejstvo, da vabljenih predstavnikov vodstva slovenske mladine ni bilo na sejo v Novo mesto, sta verjetno kriva, da razgovor na to temo ni navrgel pomembnejših sklepov.
Na četrtkovi seji so prisotni člani predsedstva OK ZSMS spregovorili še o možnostih za ureditev mladinskega kulturnega centra v nekdanjem domu JLA.
M. LUZAR
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 5. XII.
TV MOZAIK:
9.00 TEDNIK
10.00 PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, 5. oddaja
15.30 — 23.50 TELETEKST
15.45 TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
18.30 MEDVEDEK S TRANZISTORJEM, animirana pravljica
17.45 ZGODBE MODREGA TELEFONA: Stare vrane, 7. del češkoslovaške nadaljevanke
18.10	RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI: Evropski pogled na informacijske sisteme in procese, 3. del niza
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	NOVI PACIFIK: Vrči, kijih je treba napolniti, ali sveče, ki jih je treba
prižgati, 4. del ameriške dok. serije
21.10	HOLLYWOODČANKE, 4. del ameriške nadaljevanke
22.00	DNEVNIK
22.20	MALOU, nemški film
Tridesetletna Hannah pride do točke, ko ne more več naprej. Nezadovoljna je s svojim življenjem in s svojim zakonom. Zazre se v preteklost, v življenje svoje matere, ki jo je življenje naplavilo med zavržene in osamljene. Njena mati Malou je bila lepotica, ki se je poročila z bogatim nemškim Židom, da bi dosegla bogastvo in varnost. Vendar se to dogaja v vzponu nacizma. Na probleme se odziva s steklenico v roki, pot jo, brezdomko, vodi po svetu. Tudi Hannah je brezdomka, čeprav je poročena z Nemcem in živi v domovini. Preplavlja jo strah pred okoljem, samoto, ponovnim vzponom nacizma. Tudi ona sega po steklenici. Vendar tu ni rešitve, prej je v pomoči argentinskim otrokom, ki, tako kot ona nekoč, zgubljeni tavajo v tuji deželi.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mak in Zak: Najbolj dolgočasen show na svetu — 18.15 In tudi letos — 18,45 »Frka« (humoristična serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.55 Popoldne nekega favna (češkoslovaški film)
■ atdi ulDuH
TV ZAGREB a i 'dm ijob
8.25	Poročila — 8.30 Mak	—
9.00	TV v šoli -—■10.35 TV ^blrd-
12.35	Poročila 14.30* »ICamčfetri«
— 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan
— 17.25 Kronika Reke — 17.45 Mak in Zak — 18.15 In tudi letos — 18.55 Številke in črke (kviz) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pod krinko (1. del nanizanke) 21.35 Zabavna oddaja —
22.20	Dnevnik — 22.35 V petek ob 22h (kulturni magazin) — 00.05 Poročila
SOBOTA, 6. XII.
7.45 — 13.40 in 15.05 — 22.50
CTCVCT
l L.IVJ 1
8.00 POROČILA
8.05	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O mačehi, 3 del
8.35	ZLATA RIBICA, 3. del
9.00 MITI IN LEGENDE — Nova zveza: Kristusova dela in čudeži
9.15	SMOGOVCI, 5. del nadaljevanke
9.45 HALO, BRATISLAVA, TU LJUBLJANA
10.55 Val. dTsere: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (M)
11.50 NOVI PACIFIK, ponovitev 4. dela
12.55 DP V NOGOMETU — BU-DUČNOST :VELEŽ
15.20	LJUBITELJI NARAVE, 7. del serije
15.50 PRIMOŽ TRUBAR: Moji ljubi Slovenci, ponovitev 3. dela nadaljevanke
16.50 POROČILA
16.55 DP V KOŠARKI — BOSNA:
C1BONA
18.25	NA ZVEZI
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
TURISTIČNI GLOBUS
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	ZADNJI ZNANI NASLOV,
francoski film
Policijskega inšpektorja so degradirali, ker se je lotil mladeniča z zvezami v najvišjih krogih. Pri tem krivda ali nedolžnost osumljenega sploh nista bila pomembna. Razočarani inšpektor se je moral lotiti rutinskih preiskav v okrožju, dodelili so mu prikupno pomočnico. Prvo nalogo sta uspešno opravila, vendar je njuna priča svoj pogum plačala z življenjem. In spet imata inšpektor in pomočnica veliko dela.
22.05	DNEVNIK
22.20	VIDEOGODBA
DRUGI PROGRAM
11.55	Test — 12.10 Jugoslavija, dober dan — 12.40 Deček je šel za soncem
(mladinski film) — 14.10 Miti in legende — 14.25 Zlati slavček (otroška prireditev) — 15.25 Domov pred mrakom (ameriški film) — 17.35 Grdo ravnanje (ponovitev drame) —
18.40 Narodna glasba— 19.10 SP v rokometu (ž), Zaire:Jugoslavija —
19.50	Odbojka Vojvodina:Santal —
20.05	SP v rokometu (ž) SZ: Poljska —
21.40 Poročila — 21.50 Športna sobota — 22.10 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 TV v šoli —
10.50	Poročila — 10.55 Smučanje za svetovni pokal, superveleslalom (m)
— 12.55 PJ v nogometu, Budučnost: Velež — 15.40 Sedem TV dni — 16.10 »Vickazivanja« — 16.40 Poročila —
16.45	TV koledar — 16.55 DP v košarki, Bosna:Cibona — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Voznik (ameriški film) 21.35 Dnevnik — 21.50 V soboto zvečer —
23.30	Poročila
NEDELJA, 7. XII.
8.15	— 14.30 in 14.50 — 22.20 TELETEKST
8.30 POROČILA
8.35	ŽIV ŽAV
9.25	ZGODBE MODREGA TELEFONA: Stare vrane, ponovitev 7. dela nadalj.
9.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 1. teka
10.55 PRIMORSKA POJE V GREGORČIČEVIM KOBARIDU
11.30 LJUDJE IN ZEMLJA
12.00	SLAVNI ZDRAVNIKI BOLNIŠNICE CHARITE: Kirurg J. P. Schrot
13.40	VELESLALOM (M), 2. tek
15.05	RETROSPEKTIVA NAGRAJENIH ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV V KRANJU: Obe hočeva zmagati, avstralski film
15.30 POROČILA
15.35	ZIMSKE VIŠNJE, sovjetski film
17.00 POD LIPO, prenos iz Ruš
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KO ŠE NE BOLI
19.30 DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 PRIMOŽ TRUBAR: Heretik, zadnji del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.45 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in film Orli zgodaj letijo — 12.20 Mednarodno srečanje Glasbene mladine — 15.55 SP v rokometu (ž), Jugoslavi-ja:SZ — 17.25 Boks Pula Gošk —
18.25	Udeleženec in priča — 19.10 Prometni krog — 19.30 Dnevnik —
20.00	Slavnostna akademija ob 1.100-letnici prihoda Klimenta Ohridskega v Ohrid — 21.20 Včeraj, danes, jutri —
21.40	Edvard Munch (zadnji del nadaljevanke) — 22.40 Španska državljanska vojna (3. del dok. serije)
PONEDELJEK, 8. XII.
TV MOZAIK:
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 MEDNARODNA OBZORJA: ZDA, Reaganovih šest let
16.05	— 23.10 TELETEKST
16.20 TV MOZAIK, ponovitev
17.10	POROČILA
17.15	KLOVNI SO BOLNI ODSME-HA: Žička
17.30 SMOGOVCI II, 1. del nanizanke
18.00 FOLKLORNI ANSAMBEL LA CAOPULIERO, 2. oddaja
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	LJUBEZEN IN SLEPARST-
VO, 2. del nadaljevanke
21.05 OMIZJE
23.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
18.00 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik —
20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Zemlja in mlin (2. del francoske nadaljevanke) — 22.10 Zabavna oddaja
TOREK, 9. XII.
TV MOZAIK:
9.00 POKLICI: GRADBENIŠTVO — Začetna dela
GRADBENIŠTVO — Zaključna dela *
16.05	— 23.35 TELETEKST
16.20 TV MOZAIK, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25	MPZ ZAGORJE 85, 5. oddaja
17.55	TONI BATATOK, dok. film
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
NOTRANJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	T. Partljič: MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, predstava SNG Drama Ljubljana Partljičeva gledališka uspešnica uprizarja prva povojna leta in razmere, ki jih je v novo državo vnesla resolucija Informbiroja. O teh razmerah, ki so po svoje oblikovale življenje preprostega kmečkega človeka, govori ta komedija skozi začudene in prostodušne oči otroka.
22.05	DNEVNIK
22.20	INTEGRALI
DRUGI PROGRAM
17.55	Mostovi-hidak — 18.25 DP v rokometu (ž), A1:A2 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Košarka (m) Jugoplasti-ka:Barcelona — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 Od programa do skupni-štva (1. del. dok. niza) — 22.30 Liki revolucije
SREDA, 10. XII.
TV MOZAIK:
9.00	F. Rudolf: SEDEM PONUDB. TV drama
16.35 — 23.05 TELETEKST
16.50	TV MOZAIK, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Hudi muc pri Piršmanu
17.55	ZLATA RIBICA, 4. del nadaljevanke
18.20	OBALNI EKOSISTEM, znan-stveno-tehnični film
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
KOROŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA: M.A.S.H., ameriški film
Film je črna komedija o ameriškem vojaškem posegu v korejski vojni. Posledice vojne se na groteskno grozljiv način kažejo v ameriški mobilni bolnišnici. Zdravniki se pod šotori borijo za življenja vojakov, na absurdno situacijo pa reagirajo z najrazličnejšimi groteskno smešnimi načini smeše-
■
nja vojaškega sistema. Pride do vrste črnih komedijskih situacij.
22.05	SLAVNOSTNA PODELITEV NOBELOVE NAGRADE ZA MIR
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Dolga t>Ha sled — 18.15 Muzeji in galerije —
18.45	Umetnikov portret — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda —
20.30	SP v rokometu (ž) —c 22:45 Nepoznane sile (2. del dok; serije)
ČETRTEK, 11. XII.
TV MOZAIK:
9.00 NEZNANI CHAPLIN: Moja najsrečnejša leta, 1. del ameriškega dok. filma
16.20	— 00.00 TELETEKST
16.35 TV MOZAIK, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35 UNICEF
17.50	ŽELELI STE, POGLEJTE
18.15	DELEGATSKA TRIBUNA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
POMURSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 BESEDILOSLOVNI UTRINKI: Logične vezi med enotami besedila
21.15	CECILIJA, 4. del kubanske
nadaljevanke
22.10	DNEVNIK
22.25	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: BREZA
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Brat mojiedini — 18.15 Nobelove nagrade 86 —, 18.45 Evrogol — 19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Košarka (m) Zada-r:Žalgiris — 21.30 Poročila — 21-40 Očetje in sinovi (3. del sovjetske:nadaljevanke) — 22.35 Umetniški večer
NAGRADA V KRŠKO
43. nagradno križanko je rešilo kar precej naših bralcev, a žreb je nagrado prisodil IVANU LOVŠETU iz Krškega. Poslali smo mu že zanimivo knjigo jugoslovanskega pisatelja And-jelka Vuletiča Dan aretacije Vile Vukas. Gre za delo sodobnega bosanskega avtorja, s katerim seje uvrstil med priznane pisatelje. Trpka zgodba o malih ljudeh, predvsem ženskah, bo bralca gotovo pritegnila.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 12. decembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 45.
PRGJSČE
mmu
• Nič nimam proti našemu režima. Dokler se lahka režim. (Domi-nique Reščič)
• Smeri razvoja so se strmo povesile (Niko Rntmen)
• Demokracija je kot kobila, vsi hi jo jahali, krmi! pa nihče. (Boris Kuralt)
• BiH so idealisti, od katerih so ostali samo listi. (Matija I.opar)
P			NAGRADNA KRIŽANK									A	
#				OL	GMOTA VEJ	LEVI PRITOK RONE	UNIČENJE	1 SEST.: KANT J.UDIR IMMANUEL		MRZL0ST	VRSTA ZAČIMBE	KRAVJI MLADIC	SRSENAR
			*	OTOK V SRED. JADRANU/ SEVER				MIT. PRVA SOJENICA/ MOR. RAK					
1				►									
jjj ^				DOM. 2. IME					DESKA				
			■v«	0R2. BLAGAJNA/ PREDSEDNIK HASANI					UUBLJ. TISK. DRUŽINA/ VRVEŽ				
				►								MAJHEN OTOK	OBROK HRANE
OL	DELO TLAČANOV	BLESK/ TEHN. POKLIC				KMETIJSKI STROKOV./ LUKA V NOR							
VADITELJ							CENT	SESTEVEK/ GRAMATOM					
IT. OENAR					MUSL M. IME/ DOLINA						PIVO/ uš. ZAimEk		
BREZVEZJE										ORGAN VIOA/ EGON TOMC			
SLOV. TEDNIK				VRSTA PECIVA									
NADAV				VRSTA SOCVETJA				NARAV0- V0S10VJE					
Bakhus se drži za glavo
Sodobna tehnologija prodira v vse skrivnosti nastajanja vrhunskih vin — Skrivnost letnika__
Izpod cirkuških luči v medicino „ “|*,™'*°l;
Hipnoza je izgubila lažni blišč magičnega in sloves sleparije — Utrla si je pot v medicino — Operacije brez anestezije — Samohipnotiziranje
Po desetletjih sumničenja in zaničevanja seje hipnotična sugestija vrnila iz cirkuških šotorov in nastopov čarovnikov v naročje znanosti, kjer se je navsezadnje tudi spočela. V 18. stoletju je hipnozo raziskoval in javno predstavljal dunajski zdravnik Franz Mesmer, zato je še precej časa nosila ime po njem — mesmerizem. Kasneje pa si je zaradi nerazumevanja pridobila sumljiv sloves šarlatanstva, goljufije in neznanst venosti. Metali so jo v isti koš z iluzionizmom, čarovniškimi triki, duhovi in ostalo šaro iz ničvredne malhe kvaziznanosti.
Še posebno v moderni medicini igra hipnoza vse bolj pomembno vlogo. Zdravniki jo uporabljajoza zdravljenje tesflobe, fobij, spolnih težav psihičnega vzroka, anoreksije, požrešnosti, celo proti bradavicam in osipu je učinkovita. S pomočjo hipnotične sugestije pomagajo hemofilikom zaustavljati krvavitve, in jih nauče, da z voljo stisnejo žile, kadar je potreba. Pomagajo tudi premagovati bolečine opečencem, to je bolnikom, ki med vsemi trpijo najhujše in najbolj neznosne bolečine,'ob tem pa jim hipnoza pomaga tudi pri hitrejšem celjenju opeklin. Nič novega tudi niso porodi s hipnozo. A vendar med najbolj presenetljive primere sodijo posamezne operacije brez narkoze. Medicinska literatura navaja primere operativnih posegov na prostati, slepiču, žolčniku, odstranitev ščitnice, manjših amputacij, presaditev kože, carskih rezov, vse to brez anestezije. Namesto anestetikov, ki lahko povzročajo tudi nezaželene stranske učinke, so zdravniki uporabili neškodljivo, a kot se je izkazalo, prav tako učinkovito hipnozo.
Preporod uporabe hipnoze v medicini in psihiatriji pa ni povsod deležen enakega navdušenja. Ponekod še vedno gledajo nanjo kot na sumljivo početje, zato so tudi zdravniki, ki se hipnotične sugestije poslužujejo v svoji praksi, previdni pri izjavah. Boje se, da bi hipnoza ponovno doživela preve-ličano hvalo in bi se je prijel vzdevek čarobnega in vsemogočnega, nakar bi hitro potonilanazaj v temo šarlatanstva. Od tod njihova zadržanost in vztrajno zatrjevanje, da hipnoza sama po sebi ni zdravilo, temveč je zgolj pripomo-ček pri zdravljenju in zdravniških posegih.
V osnovi je hipnoza stanje popolne sproščenosti, ki ga zdravnik Kote spodbudi pri bolniku. . Najbolj učinkovita je povsod tam, kjer ima bolnik težave zaradi stresov, notranjih napetosti, zapletov. Največkrat jo zato uporabljajo prav v takih primerih. Za bolj spektakularne primere uporabe hipnoze, kcft so že omenjeni operativni posegi, pa se odločajo le Vt primerih, ko bolniku anestezija lahko škodi. V pooperativnem zdravljenju jo pogosto uporabljajo za lajšanje bolečin in spodbujanje hitrejšega celjenja in okrevanja.
Zdravniki posebej opozarjajo, da pri hipnozi ne gre za vsjjgvanic tuje volje posamezniku. Ljudje, ki
pod hipnozo lajajo in se še kako drugače smešijo, so predmet cirkusov in čarovniških predstav, v medicini pa dobro vedo, da je mogoče hipnozo učinkovito uporabiti le, če je bolnik pripravljen sodelovati, če v hipnozi pride do izraza njegova lastna volja. Kjer tega ni, hipnoza ni učinkovita. Prav zaradi tega ni mogoče s hipnozo odvaditi ljudi kajenja in prekomernega pitja, dokler si seveda tega zares ne žele kadilci in pijanci sami.
»Žal je še vedno mnogo zdravnikov, ki smatrajo hipnozo za bav-bav,« pravi psihiater David Spiegel z univerze Stanford. »V resnici pa je to enostavna tehnika in izredno močna.«
Hipnotiziranje ni nikakršna umetnost, dostopna le redkim izbrancem. Vsakdo se lahko nauči tehnike hipnotiziranja, celo samohipnotiziranje ni nič posebnega. Res pa je, da niso vsi ljudje enako dovzetni za hipnotično sugestijo. Prav to je osnovna omejitev pri uporabi hipnoze v medicinske namene.
Po dosedanjih ocenah je okrog 10 do 15 odstotkov ljudi takih, da jih ni mogoče hipnotizirati. Enak odstotek je tudi tistih, ki so za hipnozo izjemno dovzetni in z njimi ni nikakršnih problemov, ko je
Avti kot duhovi
Oblikovanje novih avtov s pomočjo svetlobe
V tisti avtomobilski industriji, ki hitreje spreminja modele svojih avtomobilov kot naš avtomobilski gigant, seveda ne delajo več na stare načine. Že precej časa načrtujejo nove avtomobile in modele na računalniškem monitorju in šele po teh elektronskih preskusih gredo v izdelavo konkretnih prototipov. Toda tudi to seavtomobilskim velikanom zdi vse prepočasi in predrago. Zato so v razvojnih oddelkih družbe General Motors začeli preskušati povsem nov ■ način modeliranja novih avtomobilov.
Prve stopnje še vedno potekajo na računalniških monitorjih, vendar po tem širšem izboru in preskusu načrtovalci ne gredo več v izdelavo plastičnih prototipov, marveč se nadaljnje obdelave lotijo s svetlobo. Računalniške risbe prenašajo s pomočjo noveholog-rafske tehnike v trodimenzionalno svetlobno podobo. Tako se pred načrtovalcem pokaže avto. ki ga je narisal z računalnikom v sicer pomanjšani, a naravni podobi. Model si lahko ogleda z vseh strani (razen od spodaj in od zgoraj) ter ugotovi morebitne pomanjkljivosti, napake, se odloči za spremembe ipd., ne da bi zaradi tega moral uničiti narejeni plastični prototip. Vse je namreč zgolj igra svetlobe. Šele po vsem tem začno izdelovati plastičen prototip za preskuse v vetrovnikih.
Takšno načrtovanje, ki omogoča zelo realistično ugledanje načrtovanih predmetov, bodo od avtomobilskih konstruktorjev verjetno prevzeli še drugi, denimo arhitekti in oblikovalci, ko bo postopek seveda dodelan in izpopolnjen.
treba izvesti težke operativne posege brez vsake anestezije. Večina ljudi pa spada v zlato sredino med obema manjšima skupinama, torej med tiste, ki jih je mogoče hipnotizirati ali , naučiti, da se samohipnotizirajo.
Čvekanje o hipnotičnih očeh, magičnih silah in podobnem nič ne velja. Tehnike hipnotiziranja so enostavne; v glavnem gre za prigovarjanje, pri čemer je željeno. daje hipnotizerjev glas blag in topel. In niti ni važno, da je hipnotizer prisoten.
Tudi samohipnotiziranje ni nepremagljiva težava. Vsakdo se lahko nauči hipnotične samo-sugestije, da doseže stanje blagega transa, s pomočjo katerega se sprosti, reši tesnob, stresov, potrtosti, strahu, napetosti in ostalih počutij, ki smojimdandanašnji-v vse večji meri podvrženi zaradi neprimernega načina življenja.
Hipnoza stopa z velikimi koraki v vsakdanjo prakso. Strokovnjaki in nestrokovnajki jo koristno uporabljajo. Res pa je, da še nihče ne pozna psiholoških mehanizmov, ki stoje za njo. To skrivnost morajo raziskovalci še odkriti.
MiM
(Vir: Newsweek)
Za delovanje potrebuje nekaj kapelj iz pipe
Ura in voda nista bila nikoli prijatelja, celo precej takšnih ur, ki se ponašajo z oznakami, da so nepropustne za vodo, je klavrno prenehalo delati, ko so jih lahkoverneži temeljito namočili. Zato je zares presenečenje, da prihajajo ure, ki vodo nujno potrebujejo za svoje delovanje. Znana izdelovalka ur, elektronska tvrdka Te-xas. je izdelala ure, ki jih je treba od časa do časa namočiti, da brezhibno delujejo.
Skrivnost teh ur je vtem, da jim energijo dajejo nove baterije. Pravzaprav so novele po obliki, vnjihpaseskrivav bistvu že 200 let stara Voltova baterija, to je naprava, ki jo sestavljajo tanke ploščice iz bakra in cinka. Ko v posebne odprtine na zadnji strani ure kanemo nekaj kapljic vode, se v bateriji sproži proces, v katerem pozitivno naelektreni ioni potujejo s cinkovih ploščic na bakrene, prosti elektroni pa stečejo preko zunanjega tokokroga. Ta tok elektronov poganja urni mehanizem.
Kot pravijo izdelovalci teh nenavadnih ur, zadošča nekaj kapljic navadne vode iz pipe (destilirana ni uporabna, ker ne vsebuje dovolj elektrolitov) za cel teden dni delovanja. V sili je dobro tudi pivo ali kokakola ali ora oziroma vse tekoče.
Ure izdelujejo s kazalci inzdigitalni-mi prikazalniki, njihova življenjska doba pe jeokrog lOlet. Pa še poceni so, saj stanejo okrog 4.300 din.
Nova tehnologija je nezadržno vdrla tudi v svete Bakhusove prostore, v vinske kleti, ter vtaknila prste v tisočletne skrivnosti zorenja vinskega mošta v vino in v sladko skrivnost zorenja in staranja plemenitih vin. Ne samo daje dala nova vina in daje malo znana ali celo nova vinska območja, kot je npr. Kalifornija, proslavila po svetu, saj je tamkajšnjim vinogradnikom in kletarjem omogočila pridelavo vin, ki se kosajo z najbolj znanimi nemškimi in francoskimi vini, marveč v zadnjem času obeta, da bodo postale odvečnecelo take, stoletja veljajoče oznake, kot je vinski letnik.
V vinskih kleteh Domaine Chandon v kalifornijski dolini Napa računalniško vodeni stroji obračajo steklenice šampanjca in kletarju ni več potrebno s sedmim čutom ugotavljati, kdaj naj steklenice nagiba, da bi usedline počasi spravi! na vrat steklenice in jih čez čas odstranil. V bližnjih kleteh vinarije Charles Krug računalniki nadzorujejo fermentacijo in jo prekinejo, ko je mošt zrel za ohladitev, ne da bi se zanašali na svetega Martina in njegove čarovnije. Po nekaj vinogradih imajo močnejši vinogradniki postavljene računalniške vremenske opazovalnice, ki nadzorujejo in preverjajo mikroklimo ter sena
Svetleči se tobak
Križanje kresnice in tobaka — Raziskave
Slišati je kot uganka za otroke: Kaj dobiš, če križaš kresnico in tobak? A vendar gre za povsem resnično stvar. Tega nenavadnega križanja so se lotili strokovnjaki kalifornijske univerze in dobili rastlino, ki se ponoči sveti. Odgovor na uganko je torej: svetleči se tobak.
Čudo jim je uspelo s pomočjo tehnike genskega inženiringa, in sicer so cepili rastlinski virus zgenom kresnice, ki je odgovoren za tvorbo proteina, najvažnejšega pri procesu generiranja svetlobe. Kakor je postopek že sam po sebi izreden dokaz visoke umetelnosti sodobne genetike, je tudi zelo koristen in uporaben. Z njim dobivajo znanstveniki v roke dragoceno raziskovalno orodje za preučevanje delovanja genov v rastlinskih organizmih. Z vnašanjem genov kresnice v genske snovi rastlin se raziskovalcem pokažejo skrivnostni procesi, ki jih sicer ni mogoče videti. Oboroženi s takšnimi raziskovalnimi orodji bodo lahko nekega dne natančno razumeli, kako genska snov odreja, kako se naj obnašajo in kako naj delujejo različne celice v organizmu. Široko vzeto, to pomeni, da se bo raziskovalcem razkrila ena od velikih skrivnosti življenja.
Tobak je tako le postal zares koristna rastlina. In morda bo prav tobak, katerega krivijo za prenekatero bolezen, vključno za nastanek pljučnega raka, pomagal najti pot do zdravila proti tej hudi bolezni.
osnovi podatkov, dobljenih iz njih, odločajo za vzgajanje določenih sort grozdja. Računalniška tehnologija je v kleteh sodobnih kletarjev nepogrešljiva, odloča pa tudi pri številnih drugih zadevah, o katerih so prej odločale izkušnje,
Bo mogoče narediti na hitro vina, ki se bodo lahko kosala s temi na sliki? Fotografija kaže del skrbno varovanega in zaklenjenega dela ptujskega vinskega arhiva, v katerem so shranjena najstarejša slovenska vina. (Foto: MiM)
sreča in ne nazadnje tudi vinogradniški talent. Nekaj tega je mogoče zaslediti v manj dodelanih oblikah tudi pri nas.
Zadnje področje, ki seje vse do nedavnega izogibalo vdoru novih tehnologij, je vinski letnik. Vrhunska tehnologija ni mogla poseči v skrivnostne procese, zaradi katerih je lahko renski rizling, denimo letnika 1980, slabši od renskega rizlinga, pridelanega iz- grozdja istega vinograda in kletarjenega v isti kleti z enakimi načini, vendar letnika 1983. V razvitih vinogradniških deželah se ta nihanja poznajo tudi v vinogradnikovem žepu, saj za dober letnik iztrži tudi do petkrat več ob enaki količini pridelanega vina. Sestavine vina so pač v določenih letnikih nekoliko drugačne in ta drugačnost nagne tehtnico plemenitosti in okusa zdaj gor, zdaj dol.
Toda tudi ta zadnja skrivnost je padla. Strokovnjaki so izdelali napravo, ki z nezmotljivo natančnostjo analizira in pokaž'-molekularno strukturo vin. Tako ne samo lahko odkrije natančno strukturo določenih letnikov, marveč obeta tudi možnost ustvarjanja določenih struktur, kar praktično pomeni, da bi bilo mogoče umetno dodelati vino v vrhunski proizvod ne glede na letnik. Napravi se reče jedrski magnetno-resonančni spektrometer, stane pa zelo veliko zelenih dolarjev — okrog 600.000. Vsaj zaradi tega se ni bati, da bo kaj kmalu odločilno posegla v vinsko dogajanje. Toda legende le padajo.
MiM
(Vir: Newsweek)
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
El
»Saj nisem,« se je sramovala. »Nihče mi še ni rekel tega «
»Ker te še nihče ni videl take. Za mene si najlepša v vsej dolini « Glas mu je zadrhtel. Priprl je oči in strast mu je vz-burkala kri. Počasi se je obrnil, potegnil roke izpod sebe in jih pomolil proti njej. »Pridi!« Nežno jo je potegnil k sebi v posteljo, da je utonila v njegovem objemu. Dvoje teles se je privilo drugo k drugemo in srkalo srečo.
Nič kolikokrat jima je ljubezen pomagala premagovati težave. V začetku je bilo težko, ker Marjeta ni bila vajena kmečkih opravil. Zvečer je na smrt utrujena legala v posteljo.
Matevž ji je vedno stal ob strani in pomagal, da je zdržala. Bila sta nerazdru-žljiva pri vsakem delu, celo v kuhinji ji je pomagal. Domači so se mu posmehovali, kako se je pootročil, odkar je prišla Marjeta na Osoje.
Stari Osojnik se je ob ljubezni mladih dveh kar nekam pomladil. Korak mu je postal lahkotnejši in drža telesa bolj zravnana. Prej se je vozil k maši z zapra-vljičkom, zdaj jo je najraje mahnil peš. Pa tudi dlje časa se je zadrževal v dolini.
Po maši je najraje zavil v Hrastnikovo gostilno. Grabnarjeva gostilna se mu je zmerila, da ni več prestopil njenega praga, odkar je Marjeta prišla na Osoje. V gostilno ni zahajal zavoljo pijače, ampak zaradi novic. Vsedel se je med gospodarje, ki so moževali o kmetovanju, modrovali o notranjih in svetovnih dogodkih.
Prav ta čas je prišla v Zadoljeelektrika in z njo novotarije, da se jim ni mogel načuditi. Najbolj je občudoval radio. Samo gumb obrneš in že poslušaš petje Božo-ta in Miškota ali harmoniko Avgusta Stanka in zveš najnovejše novice, kaj se dogaja po svetu. Neki človek mu je povedal, da bi ga lahko imeli tudi na Osojah, čeprav nimajo elektrike. Samo baterije je treba dokupiti. Ko pa mu je povedal, koliko stanejo taki radijski aparati, se mu je šment zdel predrag.
Pri osojniku je bila že stara navada, da sta bila ob nedeljah in praznikih popoldne na mizi hlebec koruznega kri_-ha in steklenica sadnega mošta. Ob posebnih dnevih pa je bil na mizi boljši kruh in boljši hruškov mošt. Vsak si je lahko odrezal kruha in natočil pijače, kolikor je hotel.
To nedeljo pa je stari Osojnik po kosilu pridržal pri mizi vso družino in pomenjljivo naročil Poloni, naj prinese na mizo hleb belega kruha in hruškov mošt. To je pomenilo nekaj posebnega. Sam je stopil v kamro po bolno ženo Marjano, jo kar prinesel ter udobno namestil na stol.
Ko je Polona prinesla naročeni kruh in mošt na mizo, je pogledal po omizju in poudaril: »Ostanite!« Nekoliko je pomolčal in nato nadaljeval: »Prav je in spodobi se, da je v tem trenutku med nami tudi gospodinja, pa tudi pred vsemi ostalimi nimamo ničesar prikrivati, kose bomo pomenili o tako pomembni zadevi. Kakor vidite, sem postal star in betežen. Vajeti bom moral prepustiti mlajšim.«
V veliki izbi je nastala moreča tihota in na vse je leglo nekaj težkega, morečega.
Ko je dvignil glavo, je odločneje spregovoril: »Taka kmetija, kot je naša, zahteva trdnega, pametnega in odločnega gospodarja. To pa jaz nisem več. Vse to mi je starost iztrgala iz rok. Zadovojen pa sem, ker lahko prepustim vajeti svojemu skrbnemu sinu Matevžu in njegovi pridni ženi Marjeti. Mislim, dasem Osoje prepustil najboljšim ljudem... Lahko bosta srečna na svoji zemlji, čeravno je trda. Vedeti pa morata, Matevž in Marjeta, če želita srečno živeti, morata tudi zemljo imeti rada in jo spoštovati. Le tako vama bo vračala ljubezen in blagostanje.«
Dasiravno je bil Matevž trde narave, je gledal očeta z vlažnimi očmi, Marjeta pa si je z robčkom brisala oči. Tudi ostali niso imeli suhih oči.
Še dolgo so se pogovarjali in poslušali Osojnikove modre nasvete. Dogovorili so se o prenosu lastništva in zagotovitvi Poloninega deleža.
Nazadnje se je Matevž spogledal z Marjeto in ko mu je ta prikimala, je povedal, da se ni bati za Osojnikov rod, ker je naslednik že na poti.
Preden so odšli v dolino prepisat, seje Osojnik spomnil: »Saj je Domovina dober časopis, ali kaj, ko je tednik in vse novice prinese že zastarele en teden ali celo štirinajst dni. Kaj, ko bi zdaj, spotoma. ko gremo prepisovati, kupili še radio in tiste baterije, ki morajo biti zraven, da bi prihajale v našo hišo sveže novice. Še posebno zdaj, ko se toliiko novega dogaja po svetu!«
Matevž se je na široko zasmejal in dejal: »Seveda ga bomo kupili. Še posebno zdaj, ko boste imeli več časa za poslušanje!«
   . ...
POTA Ii\ STJ»?
■s£
Meso in mesar brez pregleda
Navzlic vzorni urejenosti kup nepravilnosti v zasebni mesnici v Bršljinu
dežurni poreko
NOVO MESTO — Nedavna kontrola, ki so jo po nekaterih mesnicah novomeške občine izvedli uslužbenci novomeške Uprave inšpekcijskih služb, je vnovič pokazala, kako potrošniki še zmeraj velikokrat kupujemo mačka v Žaklju. Seveda ne po lastni krivdi. Pregled nekaterih trgov in, predvsem samopostrežnih in marketov, kjer prodajajo tudi meso, je pokazal izredno slabo higiensko stanje, po svoje pa ga ilustrira podatek, da so bili v prav vsaki pregledani prodajalni narejeni vsaj trije do štirje zapisniki o ugotovljenih napakah.
DOMA GROZIL S PRETEPOM — Topliški miličniki so imeli 25. novembra opraviti s 35-letnim Viktorjem Urbančičem iz Dolenjskih Toplic. Možakarje v krepko vinjenem stanju doma razgrajal in grozil s pretepom, tako da sc na pomoč priskočili miličniki in Urbančiča odpeljali v prostor za pridržanje, dokler alkohol ni izpuhtel.
DOTRAJANI DIMNIK KRIV ZA POŽAR
DOBRAVICA — 1. decembra ob
2.45	jeprišlo do požara na stanovanjski hiši 48-letnega Alojza Jenškovca iz Dobravice. Preiskava je pokazala, dav spodnjih prostorih hiše stanuje podnajemnica Andreja Grubar, ki je uporabljata peč na trdo gorivo, dimnik, že močno dotrajan, pa je bil speljan ob okviru lesenih vrat in leseni pregradni steni. Prav dotrajani dimnik je bil vzrok, da seje pregrela lesena stena in pričela tleti, požar pa seje kmalu razširil. Materialno škodo so ocenili na 200 tisočakov. Ogenj so ob prostovoljnih gasilcih iz Šentjerneja in Dobrave pomagali gasiti še člani novomeškega Zavoda za požarno varnost.
TO IN ONO IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
• Minuli torek, 25. novembra, jest-ranka obvestila novomeške inšpektorje o velikem neredu v Mercatorjevem potrošniškem centru na Cesti herojev v Novem mestu. Inšpektorska posadka sije trgovino seveda dodobra ogledala in res našla velik nered ob izložbenih oknih, polito mleko v hladilniku in še kaj, še veliko hujši nered in zmešnjavo pa so odkrili v prostorih, ki so očem potrošnika skriti. Inšpektorji so seveda nemudoma ukrepali, izrekli nekaj mandatnih kazni, zaradi stanja v mesnici pa napisali prijavo sodniku za prekrške.
• Prostori novomeškega Šolskega centra za gostinstvo na Glavnem trgu so po lanskih neljubih dogodkih in zastrupitvi s kremnimi rezinami veliko bolj na očeh inšpektorjev. Tako so te prostore lokala obiskali tudi pred dnevi in jih temeljito pregledali, vendar je njihova beležnica, z izjemo nekaj manjših pripomb v ekspresnem bifeju, ostala prazna.
• In ko smo že pri gostincih, še tole. Minule dni so inšpektorji nadaljevali z obiski zasebnih gostinskih lokalov v novomeški občini. Preveč prostora bi zavzelo naštevanje najdenih napak, za- * pišimo le generalno ugotovitev, da se večina zasebnikov s higieno ne more pohvaliti, predvsem velja to za stanje po kuhinjah. Čeprav je bilo to včasih še utopija, danes še lahko zapišemo, seveda posplošeno, da družbeni sektor na tem področju že prekaša zasebnega.
Najslabše je v prostorih, kamor pogled potrošnika ne seže. Za pulti, v skladiščih in hladilnikih je najti stvari, ob katerih se obrača želodec, najhuje pa je, da vsi dosedanji ukrepi niso ničesar spremenili na bolje. Edina tolažba je vsaj, daje v prodaji po veterinarjih pregledano meso, česar za vse novomeške mesnice ni moč trditi. V mislih imamo nedolgo nazaj odprto prodajalno mesa v Bršljinu, ki je za tamkajšnje krajane nedvomno velika pridobitev. Niti
Ponovno:zgodba o najdbi skeleta je izmišljena
Kako daleč seže človeška domišljija
NOVO MESTO—Že v prejšnji številki našega lista smo na tem mestu spregovorili o neverjetnih govoricah, ki so se pred dnevi spletle v Novem mestu okoli domnevnega odkritja vzidanega trupla med rušenjem stanovanjske hiše v neposredni bližini IMV. Žal se je v pisanje prikrade! tiskarski škrat, saj je zapisal, da smo se o resničnosti teh govoric pozanimali pri odgovornih možeh novomeške IMV. Seveda smo zgodbo preverjali na UNZ Novo mesto, kjer so odkritje kakršnegakoli v hišo vzidanega skeleta odločno zanikati. Ker pa tudi po objavi našega pisanja govorice niso prenehale, naj ponovno poudarimo, daje zgodba, ki ima med občani celo več verzij, v celoti izmišljena. Ob tem pa nemara ne bo odveč zapisati, daje razširjanje zlonamernih govoric po našem kazenskem zakonu kaznivo, zgodbe, kotsmojihnalastnaušesa slišati po Novem mestu, pa imajo s takšnimi govoricami veliko skupnega.
čez higieno in urejenost lokala ni prav nikakršnih pritožb, pa tudi meso je lepega videza. Zapletlo seje, ko so inšpektorji lastnika Mija Cara povprašali o papirjih in poreklu mesnine. Kaj kmalu seje izkazalo, da možakar meso kupuje na svojo pest, brez vsakršnih potrdil in veterinarskih pregledov. Nekaj časa gaje vozil od nekod iz Ozlja, sedaj hodi ponj v Karlovac. Kar trikrat vzelo kratkem času so ga i nšpektorji zalotili pri prodaji nedeklarirancga mesa. Izkazalo se je, da Car kupuje meso po nizki ceni ob raznih črnih ali nujnih zak-olih, dobiva pa ga brez notranjih organov, s pomočjo katerih bi se dalo ugotoviti morebitno okuženost ali oporečnost mesnine. Pa ne !e, da je Car prodajal nepregledano meso, inšpektorji so tudi ugotovili, da niti on sam nima živilskega pregleda, zato so lokal, dokler pač pregleda ni opravil, zaprli. In še nekaj je
• In ko smo že pri mesnicah, omenimo še tisto na Dvoru, last KZ. Stranke pravijo, da je večji del dneva zaprta, mesar pa se ali krepča z vinsko kapljico ali pa spi. Lokal je namreč v njegovi hiši, tam pa ima menda pravico delati, kar se mu zljubi. Mar ne?
potrebno omeniti: stranke so, ker je pač izbira mesa velika, videz pa naravnost vabljiv, na strani zasebnika. Vprašanje je, kakšna bi bila njihova reakcija, če bi zvedele, da se je v
Prekoračili pristojnosti
Kdaj je brezposelna oseba upravičena do odklonitve ponujene zaposlitve in kdaj ne
LJUBLJANA — Pred Ustavnim sodiščem Slovenije je bila konec novembra zanimiva obravnava, v kateri sta bili na tehtnico postavljena ustavnost in zakonitost dveh določb sklepa o enotnih kriterijih za ugotavljanje pravice do denarnega nadomestila in denarne pomoči brezposelnim osebam zaradi neupravičene odklonitve ponujenega dela.
Zveza skupnosti za zaposlovanje je že pred štirimi leti sprejela sklep, po katerem brezposelna oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila, če odkloni zaposlitev na delih in ‘ nalogah, ki zahtevajo nižjo strokovno izobrazbo iste ali sorodne smeri od tiste, ki si jo je delavec pridobil. Zveza je določila šestmesečni rok, po preteku katerega je oseba, ki je iz navedenih razlogov ponujeno delo odklonila, izgubila pravico do denarnega nadomestila. Ustavno sodišče je menilo, daje Zveza skupnosti za zaposlovanje s tem časovnim opredeljevanjem prekoračila svoje
Vezana trgovina z mesom
če hoče priti trgovec do svežega mesa, mora vzeti tudi zmrznjeno — Smo zato gradili hladilnico?
NOVO MESTO — Človek bi povsem upravičeno pričakoval, da bo nedavno odprtje tako potrebne hladilnice na Cikavi ne le obogatilo, pač pa predvsem kvalitetno izboljšalo preskrbo Novega mesta z živili. Žal se dogajanasprotno.
Po novomeških mesnicah, tistih, ki jih oskrbuje kmetijska zadruga. seje po odprtju hladilnice na Cikavi izredno povečala prodaja zamrznjenega mesa. A kakšnega? Novomeški inšpektroji ugotavljajo, da prihaja v prodajo zamrznjeno meso dvomljive kvalitete, ob kosteh neužitno, nemalokrat celo smrdljivo. Višek vsega pa so primeri vezane trgovine, ki sesedaj pojavlja tudi pri mesu. Ob pregledu nekaterih mesnic, kjer je bilo najti oporečno, zamrznjeno meso, je bito pojasnilo odgovornih oseb praviloma enako. Če hočemo
dobiti v trgovini nekaj sveže mesnine. moramo ob njej vzeti tudi ne tako majhne količine zamrznjenega mesa, pravijo prodajalci. In verjamemo jim, da drugega izhoda nimajo. Krajšo ob tem potegnejo trgovci, ne le. ker so tarča nerganj potrošnikov, pač pa tudi, ker jih zaradi prodaje mesa dvomljive kvalitete čakajo kazni. Prejšnji teden so to, denimo, občutili prodajalci v Mercatorjevem potrošniškem centru na Česti herojev.
Če smo hladilnico zgradili zato, da bo postala skladišče zamrznjene mesnine dvomljive kvalitete, ki jo bomo, če drugače ne, z vezano trgovino vsilili potrošniku, potem se bomo kmalu pričeli z nostalgijo spominjati časov, kose je na mestu, kjer stoji danes hladilnica, pasla živina.
B. BUDJA
pristojnosti in je zategadelj sporno določbo tega sklepa tudi razveljavilo.
Druga sporna določba taistega sklepa, o kateri je prav tako razpravljalo Ustavno sodišče, pa je govorila, da brezposelna oseba izgubi pravico do denarne pomoči, če odkloni delo v primerih, ko je kraj zaposlitve oddaljen do 40 kilometrov od mesta stalnega bivališča, a je dosegljiv s sredstvi javnega prevoza. Po mnenju nekaterih postavlja takšen pogoj iskalca zaposlitve v neenakopraven položaj ž ostalimi delavci v združenem delu. Sodišče tokrat predlagateljem sprememb ni pritegnilo, saj je menilo, da je Zveza skupnosti za zaposlovanje povsem umestno med pogoje, ki ne opravičujejo odklonitve ponujenega dela, vnesla tudi oddaljenost in dosegljivost kraja ponujene zaposlitve.
IZGINILO DEVET PAROV SMUČI
NOVO MESTO — Kot pišemo tudi na drugem mestu, je nekdo predpraznične dneve izkoristil za množične tatvine smučarske opreme. Med 26. in 29. novembromjebilonamrečvlomljenov kletne prostore bloka v ulici Nad mlini 41, izginilo pa je večsmuči. Josip Abramovič je ob tri pare smuči z okovjem in palicami, Mojca Vukšinič je prav tako ob troje smuči z okovjem in palicami ter ob tri pare smučarskih čevljev, ob tri pare smuči in par smučarskih čevljev pa je bila tudi Ana Srebrnjak. Zanimivo, da je neznanec vzel le smučarsko opremo, s tatvino pa je lastnike oškodoval za okrogel milijon din.
KDO JE VLAMLJAL V KLETI?
NOVO MESTO — Med 26. in 27. novembrom je neznani storilec obiskal kletne prostore stanovanjskega bloka v ulici Nad mlini, nato pa še kleti bloka na Ljubljanski cesti 14 in 15 ter klet v Slakovi ulici številka 2. Storilec je očitno ljubitelj smučanja, saj je iz kleti izginilo pet parov smuči za odrasle, troje otroških smuči in palice. Lastnikisota-ko oškodovani za 266 tisočakov, o neznancu pa zaenkrat še ni sledi.
njihovem loncu .znašlo tudi meso živali, ki je morala pod nož zaradi te ali one bolezni. Inšpektorji seseveda na pripombe strank niso ozirali, temveč so zoper Mija Cara napisali ' ■ i prijave sodniku za prekrške.
B. BUDJA
ODRASLI SPAT, MLADI NA PLES
KOČEVJE, RIBNICA — Gostinski obrati, ki so namenjeni odraslim, so v občinah Kočevje in Ribnica zaprti v glavnem že ob 23. uri ali celo še prej. Z dopolnitvijo odlokov o obratovalnem času v obeh občinah so lahko bari (ki so tudi namenjeni odraslim) odprti do 4. ure zjutraj, akaj, kobarov v obeh občinah sploh ni. So pa zato disko klubi, ki so namenjeni predvsem mladini, lahko odprti do 2. ure zjutraj v kočevski občini in do 1. ure zjutraj v ribniški. Torej: odrasli spat. mladi pa plesat!
TRI LETA NIČESAR RAZEN ZDRAH
TRŽIŠČE — V krajevni skupnosti Tržišče je bila nekdaj enotnost ljudi, predvsem pa vodstva, gibalo napredka. Krajani zdaj malce otožno, nekateri pa tudi iz zavisti opazujejo, kako v sosednjih krajevnih skupnostih v Mirenski dolini, zlasti v šentjanški, naglo spreminjajo podobo krajev asfaltne preproge na cestah in drugo, v Tržišču pa se zadnja tri leta ni zgodilo nič pomembnega. Pač: za razne zdrahe nekaterim kar ne zmanjka časa in volje...
Čudna »nagrada« sodniku
Kot hlapca Jerneja so ga po 30 letih dela odpustili — Delegati menili, da je to nečloveško
RIBNICA — »Zahtevamo, da nam kadrovska komisija pri MK SZDL Ljubljana razloži, zakaj ni upoštevala mnenja naše kadrovske komisije pri O K SZDL Ribnica (in tudi komisiji pri O K SZDL Kočevje), da ponovno izvoli za sodnika temeljnega sodišča tudi Julija Pluta iz Kočevja. «
Tak sklep je sprejet družbenopolitični zbor občinske skupščine
• Podobno kot v Ribnici so tudi v Kočevju zbori občinske skupščine na sejah 26. in 27. novembra zavrnili sprejem sklepa o izvolitvi sodnikov pri temeljnem sodišču Ljubljana, ker med predlaganimi kandidati ni bilo Julija Pluta, sodnika in vodje kočevske enote temeljnega sodišča Ljubljana. Delegati so poudarili, da je bilo doslej vseh 30 let delo Julija Pluta vedno ocenjeno kot dobro, zato jim ni razumljivo, zakaj je naenkrat iijegsvo delo slabo, Zato zahtevajo o taki odločitvi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane podrobnejšo obrazložitev. S svojim nestrinjanjem bodo seznanili tudi vse ostale občinske skupščine v regiji, ki enakopravno volijo sodnike temeljnega sodišča Ljubljana.
Ribnica 26. novembra. Vutemeljitvi o neimenovanju je bilo namreč poudarjeno, da Julij Plut rešuj e nekatere zadeve tudi po 13 do 15 let, da je vodil slabo kadrovsko poli-
tiko in imel tudi slabe stike s sodiščem v Ljubljani.
Delegati se s takimi razlogi niso strinjali. Poudarili so, da ni pošteno, če bi ostal Julij Plut brez službe, saj gotovo ni bil slab sodnik in delavec, čejebil okoli 30 let predsednik občinskega sodišča v Kočevju oziroma vodja enote temeljnega sodišča Ljubljana v Kočevju. BiI je celo v komisiji za pravosodne izpite.
Poudariti so še, daje sodnik Plut reševal najtežje primere (zemljiška stanja, zapuščinske razprave itd.), ki so pogosto težko rešljivi. Tudi zasedba enote sodišča v Kočevju s sodniki je bila pogosto šibka.
Mnenje ribniških delegatov je gotovo človeško. Ni pravično, če nekoga po 30 letih deta postaviš na cesto. Kaj takega čez 10, 20 let ne želimo niti tistim ljubljanskim pravičnikom, ki so zdaj sprejeli tako odločitev. Ribničanje so povsem človeško poudarili: Če je sodnik Plut naredil kajnarobe, naj bi ga ne imenovali za vodjo enote, za sodnika pa bi ga morali.
K vsemu temu naj dodamo le še, da je sodnik Plut v Kočevju znan tudi kot prizadeven družbenopolitični delavec. Ni sodeloval te pri izvedbi volitev, referendumov itd., ampak je bil dolgo let član občinskega vodstva SZDL in njegovih organov, predsednik SIS za kulturo, predsednik ZKO itd.
 _________________________J. PRIMC J
Usoden je bil sunek ob drevo
Tri leta mladoletniškega zapora za T. A., ki je zakrivil smrt 16-letnega Bogdana ________ Veljaka	— Ukrep strogega nadzora za D. Š.
NOVO MESTO — Minuli četrtek, 27. novembra, so pred senatom novomeškega sodišča dobili epilog tragični dogodki iz letošnjega 16. aprila, ko je bil ob življenje 16-letni dijak 1. letnika elektrotehniške šole v Novem mestu Bogdan Veljak. Na zatožno klop sta sedla mladoletnika, 16-letna T. A. in D. Š.
16. aprila zvečer je v novomeški športni dvorani pod Marofom mlade zabaval ansambel Pankrti, malo po končanem koncertu pa je prišlo do spora med tremi mladoletniki. Že pred športno dvorano je prišlo do obračunavanja, med katerim je T. A udaril Veljaka, vendar je temu uspelo pobegniti mimo prodajalne KZ Krka in bivše Košakove gostilne na Ulici talcev na zelenico pred Jerebovo ulico, kjer pa ga je dohitel D. Š. Slednji je, kot je pokazala preiskava, s oestio udaril Veljaka v trebuh, mu pri tem celo
poškodoval slinavko, tako da se ta ni bil sposoben braniti. Ob tem je do obeh pritekel še T. A., zagrabil Ve-
ljaka in ga sunil ob drevo, pri čemer je Veljaku glava omahnila nazaj, to pa je tudi zakrivilo hude poškodbe hrbtenice ter zmečkanino hrbtnega mozga, kar je bilo za mladeniča usodno.
Na takšnem razvoju dogodkov je temeljila tudi obtožnica zoper oba mladoletnika, le da je namestnik temeljnega javnega tožilca na sami obravnavi D. Š namesto prizadeja-nja lahko obtožil za hudo telesno poškodbo, medtem ko je smrt 16-letnega Bogdana Veljaka zakrivil T.
A.	Senat sodišča je zato slednjega ob upoštevanju določil 78. člena kazenskega zakona SFRJ obsodil na 3 leta mladoletniškega zapora, medtem
ko je D. Š. izrekel ukrep strogega nadzora skrbniškega organa.
Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
Mladoletnik do smrti povozil prijatelja
Za zimo 4700 ton soli
Zimska služba Cestnega podjetja skrbi za ceste devetih dolenjskih občin — Presenečenja ne more biti niti v času praznikov
NOVO MESTO — Pri Cestnem podjetju se je zima že pričela. Za prvi poseg imajo pripravljena štiri Tamova vozila, pregledali so vse pluge, preverili delovanje posipalnih strojev, pripravljeno imajo 4700 ton soli, skratka, do presenečenja ne bi smelo priti. Vse o zimski službi je do potankosti obdelano v zajetni knjigi, ki določa, kako bo potekalo vzdrževanje cest, ulic in parkirišč v času prave zime. S plugi bodo opremili 66 svojih vozil, na pomoč pa jim bo priskočilo še 97 traktorjev za čiščenje lokalnih cest v krajevnih skupnostih.
Cestno podjetje Novo mesto ima s svojimi bazami v Trebnjem, Sevnici, Kočevju, Ribnici, Brežicah, Črnomlju, Krškem in Novem mestu (baze ni v metliški občini) kar 2400 km cest (208 je magistralnih, 604 km regionalnih, 1600 km pa lokalnih). Ob večjem
sneženju, ko zapade več kot 10 cm snega, morajo vsa vozila v akcijo. Najprej morajo poskrbeti za avtocesto Brega-na—Bič, potem pa so na vrsti ostale pomembnejše cestne povezave. »Že nekaj let zapored se dogaja, da nas obilne snežne padavine zalotijo prav v času praznikov. Tudi na takšna presenečenja smo pripravljeni. Nekateri naši delavci v dežurstvu imajo vozila doma, druge pa na akcijo kličemo po radijskih zvezah. Tako lahko zimsko službo izpostavimo prej kot v eni uri. Pri dežuranju nam veliko pomagajo tudi vremenske napovedi,« je povedal Tone Dernovšek, pomočnik direktorja za tehnične zadeve pri Cestnem podjetju v Novem mestu.
Poleg cest skrbijo delavci Cestnega podjetja tudi za ulice, pločnike in mostove. Samo na območju Novega mesta je kar 52 km ulic, po katerih potekajo lokalne ceste, ostale površine pa čistijo delavci Komunale.
J. P.
Tragična nesreča na novomeški Cesti herojev
NOVO MESTO — Večerna zabava, ki jo je 30. novembra na svojem domu priredil 14-letni Jože S. iz Novega mesta, seje tragično končala. Jože seje s skupino prijateljev veselo zabavaltja do 24. ure, ko se mu je nenadoma zahotelo vožnje z avtomobilom. Od Jožeta Kebljasije zato sposodil osebni avto, s fičkompasena-to, čeprav brez vozniškega dovoljenja, odpravil na cesto.
Jože S. se je z avtomobilom večkrat zapeljal v krogu po Cesti herojev do Žabje vasi in skozi mestno središče nazaj na Cesto herojev. Prijatelji, ki so vedeli, da Jože nima vozniškega dovoljenja, so ga skušali zaustaviti, zato je tudi 18-letni Marjan Krhač iz Novega mesta opozarjal Jožeta S., da vozilo ustavi. Ko mu to ni uspelo prvič, je poskusil še drugič. Pri ločenskem pokopališču je stopil na sredino vozišča Ceste herojev in poskušal Jožeta ustaviti. Za Krhača je bilo to usodno, saj gaje Jože S. sprednjim delom avtomobila zadel. Krhača je vrglo na pokrov prtljažnika, na katerem seje peljal še nekaj časa, nato pa je mrtev obležal na cesti. Jože S. je ob tem izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je do levega pločnika pa še na desno stran ceste, kjer se je avtomobil prevrnil.
MARJAN DERNOVŠEK: »Dobro organizirana zimska služba nam pobere več kot polovico sredstev, ki bi bila sicer namenjena izboljšanju in posodabljanju naših cest«.
PEŠCA JE ZBIL NA NASIP — 27. novembra ob 17.40 je 51-letni Marko Sluga iz Ljubljane peljal osebni avto po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. V vasi Hrastje je zapeljal v blagi levi ovinek, ker pa je bil v koloni vozil, ni pravi čas opazil, da vozišče prečka 35-letni Vilko Huček izČerušpriMirni peči. Sluga je sicer hotel pešca obvoziti, pa mu to ni uspelo, pač pa gaje zadel in odbil na nasip, kjer je Sluga hudo poškodovan obležal. Poškodovanca so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, kako hud je bil udarec, pa priča podatek, da je na zviti pločevini škode za 150 tisočakov.
Z AVTOM SE JE PREVRNIL — 34-letni Mirko Petek iz Ljubljane seje 28. novembra okoli 17. ure peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Mačkovcu. Ko je pripeljal do čistilne naprave pri Tovarni zdravil Krka v Ločni, je dohitel osebno vozilo, pred katerim se je peljal kolesar. Ko je prvi , avtomobil prehitel kolesarja, je to hotel storiti tudi Petek, takrat pa mu je nasproti pripeljal avtobus. Petek je zato zaviral, zaneslo pa ga je na desno in avto se je prevrnil. Na srečo je voznik ostal nepoškodovan, materialno škodo pa so ocenili na 250 tisočakov.
1
fl
PAPEŽU ZLATO ROGOVO KOLO — Takole je minulo sredo v prostorih Tovarne zdravil Krka v Ljubljani Sandi Papež prejemal zlato Rogovo kolo, priznanje, ki ga za izredne dosežke na domačih cestnih dirkah podeljujeta DO Rogin Avtomagazin. Sandi Papež je zmagal v skupnem seštevku skupaj z Janezom Lampičem, medtem ko je Srečko Glivar v tem točkovanju zasedel peto mesto, Jože Smole pa sedmo. Priznanja sta podelila direktor Roga Vlado Smrekar in novinar Avtomagazina Stojan Žitko. (Foto: B. Budja)
Zlato kolo Sandiju Papežu
Še eno veliko priznanje novomeškemu kolesarstvu
LJUBLJANA — VprostorihTovarne * zdrav il Krka v Ljubljani je bila sredi minulega tedna slovesnost, na kateri so predstavniki Roga, revije Avtomagazin in slovenske kolesarske zveze podelili letošnja Rogova kolesa, priznanje za najboljše kolesarje na domačih cestnih dirkah.
DVAJSET LET KRŠKIH KEGLJAČEV
KRŠKO — Krški kegljaški klub je prav na dan republike proslavil 20-letnico obstoja. V počastitev tega jubileja je pripravil veliko kegljaško revijo, na kateri je nastopila vrsta najboljših jugoslovanskih kegljačev in kegljavk. Še posebej v ženski konkurenci je bila zbrana domala vsa jugoslovanska elita, ki kaj pomeni tudi v svetovnem kega-ljanju. Zmagala je Biserka Perman (Reka) s444 podrtimi keglji, sledita pa Štefica Krištof (Tekstilac) s 439 in Marika Nagy (Konstruktor) s 433 podrtimi keglji. V moški konkurenci je izreden rezultat dosegel član mariborskega Konstruktorja Bojan Pihlar, ki je podrl kar 992 kegljev in s tem seveda postavil nov rekord kegljišča, za katerega je že jasno, da ga zlepa ne bo kdo uspel popraviti. Za Pihlarjem seje z 982 podrtimi keglji uvrstil Darko Bizjak (Gradis), tretji pa je bil Bine Juvančič (Grmoščica) 953 kegljev. Omenimo še, daje ob tej priložnosti predsednik Kegljaške zveze Slovenije Avgust Likovnik krškemu klubu podelil plaketo republiške kegljaške organizacije.
V posebnem točkovanju Avtomagazina si je laskavo priznanje. Rogovo zlato kolo, z izrednimi rezultati v minuli sezoni prikolesaril član novomeške KD Krka Sandi Papež, ob njem pa so organizatorji prisrčno pripravljene prireditve enako priznanje podelili tudi članu kranjske Save Janezu Lampiču. Oba s Papežem sta namrečzbrala po 97 točk, na tretje mesto seje uvrstil Polanc (Sava) 96, četrti je bil Jure Pavlič (Rog) 88, peto mesto je zasedel Novomeščan Šrečko Glivar s 84 točkami, šesto pa Ugrenovič iz Roga s 74. točkami. Vsem naštetim so na slovesnosti podelili priznanja, omenimo pa še, da seje tudi na sedmo mesto uvrstil krkaš. gre za Jožeta Smoleta, ki je zbral 64 točk. Rogova kolesa sta podelila direktor DO Rog Vlado Smrekar in predstavnik Avtomagazina Stojan Žitko.
»Vseskozi sem si želel, da bi šel po stopinjah Čerina in Pavliča, ki Sta doslej že po dvakrat osvojila zlato kolo, končno so se mi želje le uresničile,« je zadovoljen na prireditvi pripovedoval Sandi Papež, ki pa bo zlato Rogovo kolo prejel še enkrat: pred domačim občinstvom mu ga bodo podelili 12. decembra na zaključni prireditvi ob izbiri športnika Novega mesta za leto 1986.
Poplačan dolgoletni boj
Republiška Bloudkova plaketa za Naceta Bukovca
TREBNJE — Minuli teden so bila v Kopru podeljena letošnja najvišja priznanja za delo v telesni kulturi, med dobitniki Bloudkove plakete pa je bil tudi Nace Bukovec iz Trebnjega. V obrazložitvi je bilo zapisano, da prejema Bukovec priznanje za dolgoletno uspešno delo v organizaciji Partizan, za svoje dosežke v šolskem športu in smučanju.
»Nekdaj so rekli otrokom po šolah, da bodo imeli telovadbo, če bodo pridni. Tedaj telesna vzgoja med učitelji ni bila preveč cenjena. Po slovenščini in matematiki dolgo ni bilo nič. šele potem sta bili zgodovina in zemljepis, potem pa spet dolgo nič in čisto nazadnje telovadba. Danes je to seveda precej drugače,« je pred časom v pogovoru za naš list izjavil Nace Bukovec.
Danes je Nace Bukovec že v pokoju, osemintrideset let pa je že tega. kar je jvričel poučevati. Dolgo se je boril za priznanje telesne vzgoje, skupaj z njim šo bili v prvih vrstah tega boja še Smerdu, Glonar, Bavdek in drugi. Ni pa delal Bukovec le v šolskem športu, velik del sebe je vgradil tudi v dolenjsko smučarijo. Spominja se svojega prvega nastopa v tem športu leta 1932. ko jc bil zadnji, zmagal pa je
Niko Šilih. S smučarijo je nadaljeval tudi po vojni, rad se spomni zanosa pri gradnji žičnic in pripravi smučišč v Crmošnjicah, svojčas pa je bil edini izprašani smučarski učitelj.
Tudi dolenjsko plavanje Bukovcu veliko dolguje, navsezadnje je bil dolga leta vodja te dejavnosti v trebanjski šoli v naravi, dela z mladimi pa je naučil mnogo svojih mlajših kolegov. Razumljivo, da njegovo delo in predanost telesni kulturi nista ostala brez priznanj, eno teh je prejel minuli teden v Kopru, zagotovo največje priznanje pa je, da ga usoda telesne kulture ne skrbi več.
V klub po znanje za pretepe?
V večini zadnjih tragičnih obračunov mladih v Novem mestu udeleženi karat-
eisti — Namesto športnikov vzgajamo pretepače_
NOVO MESTO — Zgolj naključje, da seje letos že drugi obračun mladih končal enako tragično? Tako smo se nekateri vprašali pred tedni, ko je v Novem mestu ugasnilo že drugo mlado življenje. Med tistimi, ki so skušali odgovoriti na uvodno vprašanje, so bili tudi člani predsedstev novomeške TKS in ZTKO, ki so se skupaj s predstavniki temeljnega javnega tožilstva, OK SZDL in organa za kaznovanje prekrškov pred tedni zbrali na skupnem sestanku. Kajti dejstvo je, da so bili v veliki večini teh incidentov in fizičnih obračunov bolj ali manj aktivno udeleženi tudi nekateri sedanji ali pa bivši člani novomeških karate klubov.
Ob tem se velja spomniti pretepa na novoletno noč pred leti na novomeškem mostu, incidenta na Krkinem pikniku na Otočcu, daleč najodmevnejša pa sta razumljivo letošnja dogodka, ki sta vzela dvoje mladih življenj. Vnemar ni ob tem podatek, da je ob že omenjenem novoletnem obračunu na mostu novomeško javno tožilstvo o dogodku obvestilo tako OK ZSMS kot tudi karate klub, vendar odgovora slednjih na poslana opozorila ni bilo. Nemarasebo komu zdelo preuranjeno delati kakršnekoli zaključke na podlagi teh nekaj primerov, a tudi poročila novomeške UNZ, sodišča in sodnika za prekrške po svoje dovolj argumentirano dopolnjujejo uvodno podobo. Dejstvo je torej, da obvladovanje tega borilnega športa pri mladih sprošča agresivnost in samozavest v fizičnih obračunih, ki sta glavna krivca za vse posledice, kajti pravih drugih vzrokov za pretepe in obračune v vseh naštetih primerih pravzaprav ni bilo. Enako tudi ni primera, da bi karateist svojo veščino in znanje uporabil v obrambne namene. To pa so zagotovo podatki, ki dajo misliti.
V pravniškem jeziku se poškodbe, prizadejane s karate udarci, štejejo kot poškodbe, povzročene na nevaren način, torej z nevarnim orodjem ali orožjem. Vprašanje je seveda, ali takšni definiciji sledi tu-
di kaznovalna politika, še tehtnejši od tega pa je pomislek, ali se mladi ne vključuje v karate klube zgolj zato, da bi kasneje s svojo veščino dokazovali premoč nad. vrstniki. Ali klubi to preprečujejo, ali kaznujejo tiste/ki pridobljeno znanje
• O novomeškem karate športu je že leta 1982 spregovorila novomeška SZDL. Njeno stališče je bilo, da je treba borilne športe združiti v enem društvu, pod eno streho, ob tem pa poostriti nadzor nad sprejemanjem članstva. Prav tako so zahtevali, da se da večji poudarek na vzgojo mlade osebnosti. In kaj od tega je bilo uresničenega? Nič. Namestošpor-tnikov še naprej zavestno vzgajamo pretepače. Karateju pravijo plemenita veščina, v Novem mestu postaja namesto plemenite nevarna. Nočemo posploševati, zagotovo so med mladimi tudi takšni, ki ne zaslužijo teh očitkov, a naj v interesu vedrejših dni novomeškega karateja oproste.
zlorabljajo, ali je kakšna selekcija pri izbiri članstva? Vse to so vprašanja, na katere bi v klubih morali dati odgovor.
Danes v Novem mestu delujejo trije karate klubi, po podatkih sekretariata za notranje zadeve pri
skupščini občine Novo mesto pa sta registrirana le dva: Društvo za karate Yugokai, ki je bilo ustanovljeno leta 1974, in Karate klub Novo mesto, ki je z delom začel pred devetimi leti. Delo v obeh klubih je slabo, nimajo kvalitetnih in strokovnih trenerjev, docela pa je zanemarjen vzgojni vidik. Klubi med seboj niso povezani, celo nasprotno, prav tako nimajo nikakršnekontroleovedenju članstva. Tudi ob sprejemanju v svoje vrste ne preverjajo, iz kakšnih pobud se kdo odloča za članstvo, kakšna je njegova preteklost, kakšen značaj.
In kakšna so bila stališča udeležencev uvodoma omenjenega sestanka? Karate v Novem mestu se mora organizirati, kot to določajo sklepi OK SZDL izpred štirih let, v nasprotnem bodo društva ostala brez sredstev, ki jim jih danes namenja TKS, prav tako brez vseh družbenih prostorov, ki jih sedaj uporabljajo. Prav tako je potrebno preveriti poslovanje karate društev, ugotoviti, kako porabljajo denar in nenazadnje preveriti, ali imajo za svoje delo ustrezno pedagoško usposobljene kadre. Približno take zahteve pa na novomeške karateiste naslavlja tudi telesnokulturna skupnost. Poleg organiziranja se od njih zahteva še natančen program dela in poudarek na vzgojnih elementih dela z mladimi, zahteva pa se tudi opredelitev kriterijev za sprejem v članstvo, kontrola vadbe, kaznovanje zlorabe naučenih veščin in strokovnih prijemov, da ne naštevamo naprej.
Življenj to ne bo povrnilo, lahko pa, da bo kakšno ohranilo.
BOJAN BUDJA
iM tli lil
rili lili
DIRKA »PO JUGOSLAVIJI«
V NAJVIŠJI KATEGORIJI
BEOGRAD — Na letni konferenci mednarodnega združenja organizatorjev mednarodnih amaterskih kolesarskih prireditev v Bruslju so sprejeli koledar tekmovanj za prihodnje leto, ob tem pa določili tudi, da bo dirka »Po Jugoslaviji« med 14. in 21. junijem ena med štirimi, na katerih se bodo uvrstitve za svetovni pokal točkovale dvojno. Kakšno priznanje je to za našo dirko pove podatek, da so v tej skupini štirih še dirka miru Berlin-Praga-Varšava, dirka Ob Renu in Tre Regioni v Italiji. Mednarodnadirka Alpe Adria je dobila mesto v drugi, B skupini.
VISOKA ZMAGA TREBANJSKIH KEGLJAČEV
IVANČNA GORICA — V zadnjem, 6. koludolenjskekegljaškeligeje vrsta trebanjskega Mercatorja presenetljivo visoko ugnala ekipo Novega mesta, člana druge slovenske lige, z rezultatom 4.896:4.732. Med gostitelji se je še posebej izkazal Stane Zakrajšek, ki je podrl kar 862 kegljev, kar je njegov osebni rekord, medtem koje pri Novomeščanih najboljši rezultat postavil Jože Blažič z 843 podrtimi keglji. V srečanju ženskih vrst so Trebanjice zmagale s 50:0. saj Novomeščank ni bilo na igrišče, to paje bilo tudi dovolj, da so igralke Mercatorja osvojile naslov dolenjskih prvakinj.
Pri dekletih Slovenija
Lep uspeh mladih namiznoteniških igralk Slovenije v Novem mestu — Mladinci nekoliko razočarali
Nace Bukovec: Minuli leden je v Kopru prejel republiško Bloudkovo plaketo za dolgoletno uspešno delo v organizaciji Partizan, šolskem športu in smučanju.
Kdo bo športnik leta?
Odgovor bo dan 12. decembra na veliki športno-zabavni prireditvi v novomeški športni dvorani — _____________Vstopnice	že v predprodaji____________
NOVO MESTO — V torek je minil zadnji rok za oddajo vaših glasovnic, s pomočjo katerih bomo po daljšem zatišju v Novem mestu vnovič izbrali najboljšega športnika, športnico in ekipo za leto 1986. Kot smo že zapisali, bo svečana proglasitev najboljših na športno-zabavni prireditvi 13.de eembraob 19. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom.
Da si bo prireditev, katere izkupiček bo namenjen razvoju invalidskega športa v novomeški občini, zares veljajo ogledati, povedo še imena sodelujočih. Za razvedrilo bodo namreč skrbeli ansambel GU-GU, Tone Fornezzi-Tof in Janez Hočevar-Rifle, Mateja Koležnik, Toni Gašperič. prireditev, ki jo bosta povezovala in vodila Miša Molk in Marjan Lah, pabopopestrila še gala modna revija dolenjskih proizvajalcev tekstila Novoteksa, Laboda in Beti. Vmes bodo seveda pogovori z najboljšimi novomeškimi športniki, tudi takimi, javnosti manj znanimi, vrhunec prireditve pa bo zagotovo proglasitev športnikov leta po izbiri bralcev Dolenjskega lista.
Organizatorja prireditve, novomeške TKS in ZTKO, pa sta pripravila nekaj presenečenj tudi za
gledalce. Omenimo le žrebanje vstopnice za lepe nagrade, med katerimi so vikend paket v Šmarjeških Toplicah, izlet v tujino, paketa Beti in Novotehne, darilo Novole-A
% —S'
sa. in še kaj. Ker bo število vstopnic omejeno, naproša organizator, da si le-te zagotovite že v predprodaji, bodisi prek sindikalnih organizacij bodisi v poslovalnicah Globtoura in Mladinske turistične zveze, kjer so vstopnice od včeraj že v prodaji.
NOVO MESTO — Kot pišemo žena drugem mestu, je dvodnevni turnir mladinskih reprezentanc republik in pokrajin v namiznem tenisu za fantein dekleta, ki je bil v novomeški športni dvorani pod Marofom, lepo uspel. A ne le zaradi brezhibne organizacije, pač pa tudi po tekmovalni strani, saj je bilo v soboto in nedeljo v športni dvorani obilo kvalitetnega tenisa, h kateremu je ne tako majhen delež prispevala tudi reprezentanca Slovenije.
Poglejmo najprej k mladinkam, kjer je vrsta Slovenije prepričljivo opravila z vsemi nasprotnicami in zasluženo zmagala. Ob tem pa velja omeniti, da je bil ženski del turnirja oslabljen, saj so morale predstavnice Bosne in Hercegovine, ki imajo v svojih vrstah obetavne Fazličevo, Kujandžičevo in Isanovičevo. zaradi bolezni predčasno odpotovati domov. Poglejmo rezultate slovenske vrste: Slovenija — Hrvatska 3:1, Slovenija — Vojvodina 3:2. Slovenija — Kosovo 3:0, vrstni red: 1. Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Vojvodina, 4. Kosovo, 5. Srbija, 6. Črna gora, 7. Makedonija.
Pri fantih so slovenski mladinci nekoliko razočarali, še posebej vsrečanju z ekipo BIH, ki bi ga lahko odločili v svoj prid, vendar je trema pri Marjanu Hribarju, kije nastopil pred domačimi gledalci, pustila očitne sledove. Sicer paje slovenska vrsta najprej ugnala Vojvodino s 3:1, nato pa v odločilnih srečanjih izgubila z Bosno in Hercegovino z 1:3 in nato še v boju za 3. mesto s Hr-vatsko z 0:3. Vrstni red je bil ob koncu
ŠAH V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
SEVNICA — Krajevna skupnost Šentjanž in ŠK Milan Majcen iz Sevnice sta prejšnji teden v prostorih KS Šentjanž pripravila ekipni in posamični hitropotezni šahovski turnir v počastitev sevniškega občinskega praznika za pokal KS. Tekmovanja se je udeležilo 33 posamezikov iz osmih ekip, v moštvenem,seštevku pajezma-ga pripadla ekipi ŠK Milan Majcen I, druga je bila vrsta ŠK Milan Majcen II, tretji pa ŠK Mokronog. V posamičnem seštevku je zmagal Ivan Levičar pred Štimcem in Rudijem Blasom.
J. B.
ELMA TREBNJE — PARTIZAN MIRNA 96:101 (40:54)
TREBNJE — V lokalnem derbiju prvenstva 11. republiške košarkarske jjge — zahod so bili igralci Trebnjega na svojem igrišču poraženi od razigranih gostov z Mirne. Mirenčani so bili boljši nasprotnik, vodili so že z 20 koši prednosti, le odličnemu Buncu se imajo Trebanjci zahvaliti, da so v zadnjih minutah srečanja rezultat znižali, za kaj več pajimjezmanjkalomoči. Pri Mirenčanih velja pohvaliti vse igralce.
tak: 1. Vojvodina, 2. Bosna in Hercegovina, 3. Hrvatska, 4. Slovenija, 5. Srbija, 6. Črna gora, 7. Makedonija, 8. Kosovo.
Iskra v finalu rokometnega pokala
Zmaga nad drugoligaši-cami iz Velenja s 25:21 (11:11)
ŠENTJERNEJ — Rokometašice šentjernejske Iskre so minuli teden dosegle svoj zanesljivo največji uspeh doslej: v polfinalu rokometnega pokala Slovenije so namreč po odlični igri presenetljivo ugnale ekipo Velenja, članice II. zvezne lige, in se tako prebile v finale, kjer mlado in obetavno vrsto trenerja Evgena Pungerčarja čaka vrsta Belinka Olimpije, eden najmočnejših ženskih rokometnih kolektivov v Jugoslaviji.
Republiške iigašice so srečanje, ki si ga je v športni dvorani šentjernejske osnovne šole ogledalo kakih 100 gledalcev, pričele izredno poletno, brez treme in spoštovanja na papirju daleč močnejših nasprotnic. Gostje so prekašale v vseh elementih rokometne igre, še posebej to velja za drugi polčas, ki je tudi odločil zmagovalca. V prvem delu sta se namreč ekipi vseskozi menjavali v vodstvu, nato pa so izredno borbene gostiteljice v nadaljevanju predvsem po zaslugi razigranih Ran-gusove in Videtove rezultat obrnile sebi v prid. Končni izid pove vse: Iskra— Velenje 25:12 (11:11). Brez dvoma bo ta rezultat po nekaj slabih igrah v jesenskem delu prvenstva v republiški ligi vlil Šentjernejčankam novih moči pred nadaljevanjem spomladanskih bojev za točke.
V TUJINO ZA KRUHOM?
KOČEVJE — Pred kratkim je odšel na začasno delo v Nemčijo znani športni strokovnjak in sekretar OO ZK v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju Jože Koleta. Kot mladinec je bil državni prvak v skoku s palico. Uspešno je igral tudi tenis, v glavnem na edinem zasebnem igrišču v Kočevju, ker družbenega kar ne morejo in ne morejo dokončati. Zvedeli smo, da bo v Nemčiji pravzaprav trener tenisa.
I
MLADINCI NA KONCU ČETRTI —Čepravso mladinci Slovenije premagali kasnejšega zmagovalca, ekipo Vojvodine, so se morali na dvodnevnem namiznoteniškem turnirju republiških in pokrajinskih reprezentanc zadovoljiti les četrtim mestom. Posnetek je z odločilnega srečanja za prvo mesto v skupini med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, v kateri je Novomeščan Marjan Hribar(levo) ostal praznih rok, to paje tudi pomenilo poraz slovenske vrste. (Foto: B. Budja)
Turnir, darilo prazniku
V Novem mestu turnir mladinskih reprezentanc republik in pokrajin v namiznem tenisu
NOVO MESTO — Minulo soboto in nedeljo je novomeška športna dvorana pod Marofom gostila udeležence tradicionalnega turnirja mladinskih republiških in pokrajinskih reprezentanc v namiznem tenisu za fante in dekleta. Za prizadevne člane novomeškega namiznoteniškega kluba, ki mu je na pomoč pri organizaciji tekmovanja priskočila še medregijska zveza v Ljubljani, je bilo to vsekakor veliko priznanje.
»Kak mesec in pol je tega, kar smo izvedeli, da so organizacijo tega turnirja zaupali Novemu mestu in razumljivo je. da smo s pripravami začeli domala še isti dan,« se spominja Egon Žabkar, trener novomeških igralcev in eden glavnih stebrov organizacijskega odbora, na čelu katerega je bil predsednik kluba Jakob Medle.
»Očitno je, da rezultati naših igralcev, še posebej Marjana Hribarja, ki je v vrhu jugoslovanskega mladinskega namiznega tenisa, niso ostali brez odmeva, upati je le, da bo to tekmovanje še povečalo zanimanje mladih za ta šport. Ocene vseh udeležencev so, da je turnir imenitno us pel. zahvalaza to
pa gre poleg članom organizacijskega odbora še delovnim kolektivom Krke, Pionirja, Gorenja, Novotehne, Novoteksa, 1MV in Novolesa, ki so nam res veliko pomagali. Ob tem velja omeniti, daje bil v času turnirja organiziran tudi sodniški seminar, po končanih zaključnih izpitih pa je postal novomeški namizni tenis bogatejši za osem sodnikov,« je zadovoljno zaključil Egon Žabkar, ki mu je novomeška športna dvorana že nekaj let drugi dom.
B. B.
/l
Egon Žabkar: »Vsi udeleženci so bili enotni, daje turnir imenitno uspel.«
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
RAZPISUJE
javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev
Izklicna cena
400.000,— 4.000.000.—
1.
2.
Avtobus TAM 110 — 26 sedežev letnik 1977 — vozen Kamion TATRA 148 — S 3 letnik 1979, nevozen, poškodovan
3. 3 traktorji IMT 558
letniki 1977 — 1980	500.000	—	700.000.—
4. 2 kombija ZASTAVA	250.000.—
letnik 1981	300.000.—
5. 3 kombiji IMV 1600	od	250.000.—
letniki 1973,1978,1981 — vozni	do	300.000,—
6. Osebni avto ZASTAVA 850
letnik 1981, vozen	300.000.—
7. Traktorski vitel RIKO — 6 ton,
hidravlični'	120.000.—
8. Dvigalo Jonsereds E	1.600.000,—
9. Motor FAP — 200 KM, okvarjen	100.000.—
10. Kompresorska mašina PK-95, okvarjena 50.000.—
11. Prikolica za osebni avto	25.000.—
Licitacija bo dne 11. 12.1986 ob 9. uri natesalnici GG v Straži pri Novem mestu.
Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije.
Pred pričetkom licitacije je treba položiti 10-odst. varščino.
Nakup vozil »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec plača kupnino takoj ali najkasneje v 7 dneh po licitaciji.
1010/49-86
1______
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SRS — STROKOVNA SLUŽBA
objavlja za Območno delovno enoto Novo mesto prosta dela in naloge
SAMOSTOJNO REŠEVANJE ZAHTEVKOV TER DAJANJE INFORMACIJ IN PRAVNE POMOČI
Pogoji:
— višja izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne smeri,
— tri leta delovnih izkušenj,
— aktivno znanje slovenskega jezika,
— poznavanje osnov AOP.
Zaposlitev je za določen čas, za dobo 1 leta. Prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v 8 dneh na naslov: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, Strokovna služba — Območna delovna enota Novo mesto, Prešernov trg 9.
1005/49-86
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE PRAVNIH ZADEV
2. KLJUČAVNIČAR
3. KOVAČ
Pogoji:
pod tč. 1: diplomirani pravnik 2: ključavničar 3: kovač
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi za opravljanje del in nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa, in sicer na naslov:
ŽTO-TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, Novo mesto, Ljubljanska 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
1009/49-86
DO DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118
Odborza delovna razmerja objavljaprostadelain naloge na DE Brežice, Cesta bratov Cerjak 38:
sortlrec in skladiščni delavec
— 1 delavec
Pogoji: kvalificiran delavec kovinarske ali metalurške stroke ali priučen delavec; poskusno delo 2 meseca; 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana-TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, v 15 dneh po objavi.
1002/49-86
Gorenje SOZD DO Gorenje SERVIS, p. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja oglaša
prosta dela in naloge:
REFERENT SPREJEMA REKLAMACIJ
v servisni enoti Gorenje Novo mesto
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. KV administrator ali KV prodajalec (IV. stop.),
2. 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas nadomeščanja delavke, ki je na porodniškem dopustu.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DSSP Sektor kadrovskih zadev, kadrovski oddelek, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE. Prijave brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tiste, kine bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
1007/49-86
m
KRKA
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
OBJAVLJA prosta dela in naloge
1. RECEPTORJA v PE Zdravilišča Dolenjske Toplice
2. VADITELJA JAHANJA na Strugi v PE Hotel Grad Otočec,
3. GASILCA v službi varstva pri delu v kadrovsko-splošnem sektorju
Na objavljena dela se lahko prijavijo kandidati, ki imajo: pod 1: končano V. stopnjo strokovne izobrazbe družboslovne, ekonomske ali gostinsko-turističnesmeri in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj; zaželjeno jetudi aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika; pod 2: poleg zaključene osnovnošolske obveznosti tudi opravljen tečaj za vaditelja jahanja; pod 3: končano IV. stopnjo strokovne izobrazbe kovinskopredelovalne ali elektro smeri in 1 leto delovni h izkušenj. Delavec za gasilca se bo moral izobraževati na poklicni šoli za gasilce v Ljubljani. Izobraževanje jeorga-nizirano iz dela in traja 6 mesecev.	*
Vse, ki izpolnjujejo pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo pisne ponudbe v kadrovski službi KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45, v8dneh po dnevu objave.
1011/49-86
Za boljši televizijski in radijski sprejem
Postavitev anten za televizijski in radijski sprejem predstavlja vedno določen problem.
Glede na to, da je na Trdinovem vrhu začel obratovati pretvornik za prvi program TV Ljubljana (kasneje še drugi program K-48) smo vam pripravili kratek nasvet.
Antenski drog na katerega bomo montirali sprejemne antene postavimo na najugodnejše mesto na strehi, ki je na nasprotni strani od ceste, Severno od dimnika in ne blizu električne napeljave. Antenski drog naj bo ozemljen. V spodnjih skicah so prikazani trije sistemi in sicer: sistem 1. TV Plus in logaritemska antena sistem 2. TV Plus in klasične kanalne antene sistem 3. TV klasik in klasične kanalne antene Na področju, kjer je TV in RA signal slabši uporabljamo ojačevalce (TPO — K ...) iz sistema TV plus po kanalih pri močnejših signalih pafiltreTPF K ... Prisistemu 1 jemožnoz dvema antenama sprejemati 3 televizijske programe, vendar mora biti smer VHF in UHF kanala iz iste smeri. Sistem 2 je predvsem namenjen področju s slabšimi pogoji sprejemanja. Oba sistema napajamo z usmernikom N EO 2212 —12 V, ki ga postavimo pri televizorju.
Module TV Plusa montiramo čim bližjesprejemnih anten naletvicoTPLin tonasuhemmestu. Prednostisistemal in2 so v tem, da dopušča možnost kasnejšega dograjevanja pri
TLP 4514 RA 0207 LJI UKV
gorenje
Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov n. sol. o. Gornja Radgona
SISTEM-3
UKV	ant. RA 0207
ZG I	ant. TV 3008 K 9
ZG II	ant. TV 4043
LJ I	ant. TV 4023
TKF 2653 — 9,28,35 UKV (48) TKO 2074 NEO 2202 A Kel 75/5/173 P 2503
možnosti sprejemanja več TV kanalov. Če je na vašem področju možno sprejemati še TV Koper ali kateri drugi program je potrebno dodati pri TV plusu samo modul za sprejemni kanal in TV anteno.
Iz enega sistema TV plusa je možno napajati od enega do štirih televizorjev z dodatno montažo delilnika (TPR). Sistem 31. i. TV klasik je prav tako priročen in tudi nekoliko cenejši.
Pri nakupu navedete samo željene sprejemne kanale. Pri zelo dobrih sprejemnih pogojih je možno uporabiti samo TKF brez ojačevalca TKO 2074 in usmernika NEO 2202 —A.
Celoten sistem pa povežemo s koaksialnim kablom KEL 75/5/173.
Dolžina kabla je odvisna od velikosti zgradbe in oddaljenosti TV sprejemnika od anten.
Za vse dodatne informacije se obrnite na GORENJE -ELRAD, Gornja Radgona, tel. 069 — 74-831.
TV 5043
RA 0207 TV 3008 UKV ZG I
TV 4043 ZG II
TV 4023 LJ I
TLP 3516 ZG I.II
[.
1|]P^
[ 3 P46
P 520
TV 3008 TV4043 LJ I ZG!
 ITPL
TP..	-	TP....	-	TP...	—	TP...
K9		K 28		K 35		UKV
]
SISTEM-1
P48
)P47
ant.
ant.
R TV
|eo| vtičnica P 2503
SISTEM 1
UKV ZG I ZG II LJ I TP.. K 9 TP.. K 28 TP.. K 35 TP.. UKV TPL
NEO 2212 P 520 P 46
Kel 75/5/173 P 2503
RA 0207 TLP 3516
ant. TLP 4514
[.
TV 4023
RA 0207 TV 5043 UKV, k-HL
TV KLASIK
I
TKO 2074
20V«*
SISTEM 3
 -jool vtičnica
^TVP2503
TP..	—	TP..	-	TP_.	—	TP.	r~--| JI 1 i TP. ..;
K35		K9 *“i—r		K28 h—r		UKV hr	! K48 | k-V
P48
22QV/
[]P46
0
R TV
vtičnica P 2503
r-r-i
L-lJ
I
I
r1-!
SISTEM 2
SISTEM-2
UKV ZG I ZG II LJ I TP.. K 9 TP.. K 28 TP.. K 35 TP.. UKV TPL
NEO 2212 Kel 75/5/173 P 2503
ant. RA 0207 ant. TV 3008 k 9 ant. TV 4043 ant. TV 4023
SSs^lss&i
:šmmm
X< %&•'*’-
®S®sy&
NOVOLES
Tozd SIGMAT
1961 1986
BRESTANICA
y25
%‘et
NOVOLES Lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD Sigmat Brestanica
Delavski svet TOZD Sigmat razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija 4 leta)
VODJA OSKRBE TOZD
Pogoji:
— višja izobrazba strojne ali druge ustrezne stroke in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— pasivno znanje nemškega jezika,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— poskusno delo 90 dni
Kandidati naj pošljejo pisne vlogezdokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, TOZD Sigmat, Cesta prvih borcev 20,68280 Brestanica. Kandidate bomo pismeno obvestili o imenovanju v 60 dneh po poteku roka za prijavo.
1008/49-86
ramisjina
NOVO MESTO
GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD gradbeni sektor KRŠKO
Avto-moto društvo Krško
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila Zastava 101 C, letnik izdelave 1980, izklicna cena 400.000 din.
Licitacija bo v soboto, 6. 12. 1986, ob 8. uri pred stadionom Matije Gubca v Krškem.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino.
1003/49-86
NOV ZOBOZDRAVSTVENI LABORATORIJ
KOSTANJEVICA — Odkar je bila v Kostanjevici zgrajena nova zdravstvena postaja, se je kvaliteta zdravstvenega varstva močno izboljšala. Vendar postaja ni imela potrebne opreme za zobozdravstveni laboratorij, ki ga dve zobozdravstveni ekipi nujno potrebujeta. Zato so si krajani KS Kostanjevica zelo prizadevali, da bi zbrali denar za opremo. Akcija je v celoti uspela ob pomoči Zdravstvenega doma Krško in Krke, tovarne zdravil. Novi zobozdravstveni laboratorij je bil predan namenu preteklo sredo tudi v počastitev dneva republike. V imenu zdravstvenih delavcev se je za pomoč pri zbiranju sredstev za zobotehnični laboratorij zahvalil predsednik KPO Zdravstvenega doma Krško dr. Matjaž Zupančič.
BODEČA NEŽA UNČIKUJE
METLIKA — Če je že vsaka stvar za nekaj dobra, je dosegla svoj cilj tudi bodeča ne ža, kijo je prejel vrli Golf turist za nazadovanje belokranjskega turizma v zadnjih nekaj letih. Ne boste verjeli, toda kmalu po prejetju nečastnega priznanja so se pojavili v metliškem hotelu »Bela krajina-mojstri, ki so si dali veliko opravka z lepšanjem prostora pri šanku. Tudi počene stopnice, dohod v hotel Bela krajina, so popravili. Pričakovati jele še sestanek turističnega društva in sejo občinske skupščine, posvečeno turizmu na sončni strani Gorjancev. Pa res vrag ne bo več tako črn, kol ga sicer stikajo!
T. G.
Q novoles
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža
Komisija za delovna razmerja TOZD Lipa objavlja prosta dela in naloge:
1. čuvaj — kurjač — 1 delavec
m jr, Pogoji:
— končana OS
— odslužen vojaški rok
— tečaj iz varstva pri delu
— triizmensko delo
— poskusno delo 60 dni
2. čistilka — 1 delavka
Pogoji:
— končana OS
— popoldansko delo
— poskusno delo 45 dni
Prijave sprejema splošna služba TOZD Lipa Kostanjevica 8 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Komisija za delovna razmerja TOZD 2aga Straža objavlja prosta dela in naloge:
1. manipulacija z decimiranim lesom za obrat Ruperč vrh — 5 delavcev
2. manipulacija z decimiranim lesom v Straži — 5 delavcev
Pogoji: končana osnovna šola delo poteka v dveh izmenah poskusno delo 45 dni
Prijave sprejema kadrovsko-socialnaslužba Novoles, lesni kombinat Straža, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju vlog. Komisija za delovna razmerja TOZD TG Dvor objavlja prosta dela in naloge:
1. elektrikar
Pogoji:
— končana IV. stopnja elektro smeri
— eno leto delovnih izkušenj
— izpit za dela na S napravah
Prijave sprejema splošna služba TOZDTG Dvor8dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju vlog.
Istočasno vabimo k sodelovanju tehnike (strojne, lesne, elektro) za opravljanje različnih del in nalog v TOZDTG Dvor. Kandidati naj oddajo vloge v splošni službi TOZD TG Dvor ali kadrovsko-socialni službi DO Novoles.
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
1.	samostojni strokovni sodelavec — elektro Pogoji:
— dipl. elektroing.
— štiri leta delovnih izkušenj
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili v 8 dneh po objavi v kadrovsko-socialni službi Novoles, lesni kombinat Straža. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju vlog.
1006/49-86
Obnovili dom in kupilili cisterno
Cirniški gasilci med najbolj zavzetimi
VELIKI C1RN1K — V zadnjih treh letih so marljivi gasilci na Velikem Cirniku temeljito obnovili svoj gasilski dom in ga povečali skoraj za polovico. Zdaj imajo prostora dovolj še za dve garaži in sanitarije.
»Ni nas stalo veliko, saj smo skoraj vse sami naredili. Se pesek smo nakopali v naših peskokopih, za ostrešje pa je vsak gasilec prispeval smreko. Lani smo nabavili ob pomoči občinske gasilske zveze iz Sevnice kombi. Veliko sta nam pomagala Tone Šeško in Jože Jeke, ki
SPODBUDA — Po mnenju predsednika gasilskega društva Veliki Cirnik, Staneta Krnca (na sliki ob novi cisterni in pred obnovljenim gasilskim domom), bodo pridobitve še povečale aktivnost in voljo članstva. (Foto: P. Perc)
sta se izkazala tudi pri zelo pomembni pridobitvi za letošnji občinski praznik, pri nakupu nove 3.300-litrske cisterne. Kupiti smo jo z izkupičkom prodaje bivše cerkvene hiše ter posojilom občinske gasilske zveze in Zavarovalne skupnosti Triglav Krško. Predsednik sveta krajevneskupno-sti Šentjanž Janez Šušteršič je tudi »kriv« za naše veselje. Zdaj primanjkuje le še nekaj opreme za cisterno. Predvsem rabimo cevi večjega profila, tako imenovane B-cevi, saj smo doslej lahko uporabljali le C-cevi,« zadovoljno pripoveduje mladi predsednik GD Veliki Cirnik Stane Krnc.
Društvo šteje že nad 50 članov in ima svojo pionirsko desetino, cirniški gasilci pa spadajo med naj-prizadevnejše v sevnišici občini.
P. P.
\ j
SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ UL. MILKE ŠOBAR 30, NOVO MESTO, TEL.: (068)25-207
Svet srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
— ravnatelja — predsednika kolegijskega poslovodnega organa
Kandidati za navedena dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— končana visoka šola
— pedagoško-andragoška izobrazba
— 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojnoizobraže-valnega dela
— aktivnost na samoupravnem in družbenopolitičnem področju
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto, Ulica Milke Šobar 30 (za razpisno komisijo).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
1013/49-86
Prodaja na
JAVNI DRAŽBI
dne 6.12.1986 v Sarajevu
za 6 montažnih barak tip JELOVICA, izklicna cena 50 000.000,00 din
Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti kavcijo 10%od izklicne cene.
Licitacija bo ob 12. uri v Sarajevu — Dobrinje.
1012/49-86
NOV ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ — Ob prispevku sevniškega Zdravstvenega doma v višini štirih milijonov ter velikem razumevanju krmeljske krajevne skupnosti, Metalne, Lisce in obrtnikov, ki so primaknili še okrog 3 'milijone dinarjev, so sredi novembra v zdravstveni postaji Krmelj le prišli do prepotrebnega sodobnega zobotehničnega laboratorija (na sliki: zobotehnica Alenka Malus med delom v novem laboratoriju). Izboljšala se bo kakovost in hitrost storitev in ljudem ne bo treba za vsako malenkost v Sevnico. (Foto: P. P.)
obvestila
* rt 111
iny
IBS
Četrtek, 4. decembra — Barbara Petek, 5. decembra — Savo Sobota, 6. decembra — Miklavž Nedelja, 7. decembra — Ambrož Ponedeljek, 8. decembra — Marija Torek, 9. decembra — Valerija Sreda, 10. decembra — Smiljan Četrtek, 11. decembra — Danijel
LUNINE MENE
8. decembra ob 9.03 — prvi krajec
iim novo mesto glODtOlir ® 25-125, 25-789
BREŽICE: 5. in 6. 12. nemški erotični film Cesarica Katarina. 7. in 8. 12. ameriški fantastični film Iskanje v vesolju. 9. in 10. 12. ameriška komedija Baby love — zelena ljubezen.
ČRNOMELJ: 4. 12. ameriški film Nevaren posel. 5. 12. italijanska lju-
bezenska drama Ključ. 7. 12. (17. in 20. uri) ameriški kriminalni film Brazgo-tinec. 9. 12. angleški film Nož za prostitutke. 11. 12. ameriška komedija Norosti v kampu.
KRŠKO: 7. 12. ameriški film Izgubljeni Arthur. 9. 12. ameriški film Poročna zveza. 10. 12. francoski film Hoja v senci. 11. 12. ameriški film Boter.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 4. 12. filmsko gledališče — ameriška akcijska grozljivka Napad na policijsko postajo št. 13. Od 5. do 7.12. (ob 16. uri) ameriški pustolovski film Tarzan, gospodar džungle, ter (ob 18. in 20. uri) mehiški pustolovski film Zaklad Amazonke. 8. in 9. 12.bocuanska komedija Bogovi so padli na glavo. 10. in 11. 12. (ob 19.30) gostovanje gledališča Jazavac.
SEVNICA: 4. 12. kriminalni film Vrnitev Džedaja. 5. in 6. 12. akcijski film Karate Kid. 7. in 8. 12. kriminalni film Vojna za ogenj. 10. in 11.12. kriminalni film Pajčevina smrti.
službo dobi
TAKOJ zaposlimo dekleti za strežbo in kuhinjo v gostilni Lampič, Vrhnika. Informacije po telefonu (061) J^l-381. (16-49-MO)
ZAPOSLIM pohištvene mizarje. Stanovanje s posebnim vhodom brezplačno. Osebni dohodek 1.000 din na uro. Mizarstvo »STRUNA«, Tržaška 539, Ljubljana, tel. (061) 653-202. (18-49-MO)
stanovanja
SAMSKI zdravnik išče sobo ali garsonjero oziroma enosobno stanovanje. Ponudbe: Splošna bolnišnica Novo mesto, ORL oddelek, Vukašin. (14-49-MO)
MLAD, miren, resen zaposlen poročen par brez otrok zelo nujno išče stanovanje z vodo v Novem mestu ali najbližji okolici. Nudiva delno predplačilo in pomoč. Ponudbe pod šifro: »POMAGAJTE DO SREČE«. (11-49-MO)
GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem v Krškem. Šifra: »MOŽNOST PREDPLAČILA«. (58-49-MO)
UREJENA in resna mamica s sinom išče sobo v Novem mestu,Trebnjem ali širši okolici. Naslov v upravi lista (64-49-MO)
motorna vozila
1MV kombi 220 D, letnik 1978, prodam. Peter Humek, tel. 24-496. (P49-8MO)
GOLF diesel, letnik 1979, prodam. Tel. 52-306. popoldne. (P49-7MO).
PRODAM osebni avto ZASTAVA 125 PZ, letnik 1973, v celoti obnovljen za leto 1986/87, registriran septembra, za ceno 45000 din. Slavko Smerdel, Tr-dinova 7, 68270 Krško. (P49-9MO)
ZASTAVO 101, letnik 1976. registrirano, vozno, motor odličen, gume nove, potrebno popravilo karoserije, prodam. Cena 35 SM. Cankarjeva 3/a številka 16, Krško. (P49-10 MO) JETTO, letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu 58-607. (2-50-MO) ZASTAVO. 101, letnik 1982, prodam. Tel. 32-234, popoldne. (76-49-MO)
Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Tel. 85-992. (75-49-MO)
R 4, letnik 1981, prodam. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan. (63-49-MO) ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon 23-866. (60-49-MO)
P 126, 1980, ZASTAVO 750, 1976, TOMOS 14 TL, avtomatik 3, večji radiokasetofon — prodam. Telefon 49-154, od 17. do 20. ure. (71-49-MO)
Z 750, letnik december 1978, prodam. Paderšičeva 21, Novo mesto. (67-49-MO)
Z 101 comfort, letnik 1979 november, prodam. Tel. 26-747. (59-49-MO)
126 P, letnik 1982, prodam. Košmrlj, Stopiče 2 a, telefon 43-741. (54-49-MO) RENAULT 4 GTLJ, letnik 1984, rdeče barve, prevoženih 33000 km, prodam. Tel. 24-934. (55-49-MO) ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1982, prodam. Škrbec, Mestne njive 5. (56-49-MO)
GOLF, letnik 1978, 62000 km, prodam. Jože Strojin, Mihovica 17, Šentjernej, tel. 26-693. (57-49-MO) ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 85-168. (41-49-MO) FIAT 1300, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Telefon 28-023, zvečer. (66-49-MO)
KOMBI Zastava 850 AT/kamionet, letnik 1982, prevoženih 34500 km, prodam. Simo Selakovič, Marin dol 30, Adlešiči, telefon 57-725. (44-49-MO) GOLF diesel S paket, letnik 1985, prodam. Gabrijel, Gor. Dobrava 1, Trebnje. (45-49-MO)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam za
1,55	M. Medic, Birčna vas 42. (47-49-MO)
UGODNO prodam ohranjeno ZASTAVO 101 L, letnik 1978. Lampret, Zagrebška 8/a, Novo mesto. (51-49-MO)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev ali 50 DM (oz. druga valuta v tej vrednosti).
TEKOČI RAČUN prfSDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1.000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, novinarskega servisa 23-610, ekonomske propagande, mali h oglasov in naročniškega oddelka 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 750. letnik 1983, prodam. Tel. 47-404, Mirna. (40-49-MO)
126 P, letnik 1977, prodam. Šmihel 22, Novo mesto. (49-49-MO)
Z 750 S, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 32-487. (21-49-MO)
FIAT 750, letnik 1971, školjka 1977, prodam. Pelko, tel. 85-007. (2-49-MO) GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Cena 250 SM. Telefon 56-270, cd 20. do 22. ure. (8-49-MO)
ZA UVOZNIKE S CARINSKIM DOVOLJENJEM v Stuttgartu ugodno prodajam tehnično neoporečni tovorni avto MAN 15162 kiper (8,5 tone), registriran, na prvi in zadnji pogon, letnik 1974, za 7500 DM. Informacije na telefon 071822643 ali od 24. decembra do 5. januarja na telefon (068) 85-190. (49/MO)
PRODAM prage, robnike za ZASTAVO 750 in še motor, menjalnik. Jože Rozman, Gor. Straža 163. (28-49-MO)
Z 750 LC, letnik 1979, Drodam. Alojz Hočevar, Jelendol 7, Škocjan. (36-49-MO)
kmetijski stroji
PRODAM nov traktor Univerzal 445, pogon na vsa štiri kolesa, s kabino, novo peč za centralno 35 in nov voz za vprego 14 col. Tone Rozman. Rdeči kal, Dobrnič. (53-49-MO)
PRODAM traktor Steier (18 KS), novi tip. Informacije na tel. 21-326. (42-49-MO)
PRODAM 6 mesecev star traktor Torpedo 60 KM, 150 ur. Tel. (068) 22-895. (61-49-MO)
PRODAM traktor Štore 402. Franc Jakoš, Šentrupert 3. (70-49-MO)
OBRAČALNIK za seno, nov, za traktor Tomo Vinkovič prodam. Anton Maver, Slepšek pri Mokronogu. (3-49-MO)
TRAKTOR IMT 560 prodam. Anton Poreber, Selišče 2, Dolenjske Toplice. (4-49-MO)
PRODAM traktorsko prikolico domače izdelave (nosilnost 4 tone) in diatonično harmoniko Cis, Fis, H. Jure Bevc, Kostanjek 26, Zdole. (P 49-1MO)
PRODAM traktorsko kabino za ferguson 35 za polovično ceno. (Tel. (068) 56-620. (P 49-4MO) MOTOKULTIVATOR Goldoni (8 KS) s frezo in nastavkom za pluge prodam. Telefon 27-113. (37-49-MO) TRAKTOR Univerzal (35 KM) po delih ali v celoti prodam. Ogled v popoldanskem času. Franc Hočevar, Stara vas 30, Škocjan. (38-49-MO) TRAKTOR TV 730 s kabino, dvob-razdnim plugom in frezo ugodno prodam. Vlado Bokan, Črmošnjice 19, Semič. (27-49-MO)
PRODAM dvobrazdni traktorski plug znamke Slavonec. Jože Turk, Dol. Lakovnice 5, 68000 Novo mesto. (26-49-MO)
prodam
SILVESTROVANJA na morju in planinah
ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam. Telefon 24-982. (30-49-MO) PRODAM rjave jarkice, odlične ne-snice. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (32-49-MO)
PRODAM zvočnike FISHER STE 90 ( (2 x 150 W) in kasetar TENSAI TEL 819 v garanciji. Informacije po telefonu (061) 851-077. (33-49-MO) PRODAM barvni televizor ISKRA AZUR. Cveto Šali, Lebanova 41, Novo mesto, telefon 25-901, dopoldne. (25-49-MO)
HARMONIKO Tosca, 96-basno, prodam. Informacije od 20. — 22. ure na telefon 20-488. (34-49-MO)
NOV štedilnik Kueppersbusch s pečico (51 cm) inželeznebalkonskeog-raje prodam. Tel. 26-435, popoldne. (69-49-MO)
PRODAM 2 m3 hrastovih desk, 32 mm. Kulovec, tel. 22-531, dopoldne, 85-723, popoldne.
PRODAM 200 1 hladilnik Gorenje. Tel. 23-143. (65-49-MO)
PRODAM etažno centralno EMO CENTRAL 23, rabljeno eno sezono. Milan Modic, Mirna peč 151. (68-49-MO)
PRODAM APN 6 (20 M) in radiokasetofon Toshiba RT 7025 (10 M). Tel. 84-802, po 18. uri. Avsenik, Drga-nja sela 39. (52-49-MO)
betonsko strešno opeko, rabljeno. Tel. 26-883. (50-49-MO)
PRODAM črnobeli televizor z daljinskim upravljanjem, star eno leto. Tel. 24-932. (48-49-MO)
PRODAM novo diatonično harmoniko B E As. Telefon 52-306, popoldne. (P49-7MO)
razno
IZGUBIL se je pes pasme špringer španjel, bele barve. Na levi strani glave ima eno, na hrbtu padverjavi lisi. Sliši na ime ARI. V ušesu ima vtisnjeno št. 60409. Kdor bi ga videl, naj sporoči na bližjo postajo milice ali na tel. (068) 21-990. (72-49-MO)
IŠČEMO monterja TV antene z ojačevalcem. Tel. 89-124. (P49-5MO) INŠTRUKTORJA matematike za 3. letnik srednje šole iščem. Tel. 85-428. (31-49MO)
čestitke
ZELO poceni prodam omaro za hodnik. Telefon 24-794. (22-49-MO) KOTNO sedežno garnituro z raztegljivo posteljo in omare za dnevno sobo prodam. Tel. (068) 23-742. popoldne. (20-49-MO)
PRODAM velik komplet bobnov Yamaha s činelami. Informacije na tel. 21-397. (5-49-MO)
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Informacije na telefon 22-662. (7-49-MO)
SPALNICO Lili, še zapakirano, prodam. Telefon 56-270, od 20. do 22. ure. (8-49-MO)
MLADOVNO KRAVO prodam. Jakše, Rakovnik 1, Novo mesto. (23-49-MO)
KOSTANJEVO KOLJE prodam. Gole, Veliki kal 13, Mirna peč. (9-49-MO)
ŽREBICO, brejo 7 mesecev, pregledano, mirno, 600 kg, Norik, prodam. Gorenja vas 25, 68233 Mirna. (12-49-MO)
SPALNICO, staro eno leto, prodam. Tel. 24-461. (13-49-MO) SMUČI (170-190) z opremo prodam. Pavlin, Potov vrh 43, Novo mesto. (14-49-MO)
SINGER, šivalni stroj, nov, s kovčkom prodam. Telefon (061) 558-130. (7503/48-MO)
PHILIPS barvni TV, nov (45 cm, daljinsko vodenje), prodam. Tel. (061) 452-146. (7503/48-MO)
KRAVO, večjo, brejo 5 mesecev, z drugim teletom, prodam. Ponudbena telefon (068) 84-037, Bela cerkev 8. (17-49-MO)
ŠIVALNI STROJ Višnja prodam za 11 SM. Alenka Miklavčič, Cesta herojev 9, Novo mesto. (19-49-MO) HLADILNIK z zamrzovalnikom, raztegljiv kavč, in dVa fotelja, malo rabljeno, prodam. Hrovat, Kotarjeva 2, Novo mesto. (1-49-MO)
PRODAMO pevsko ozvočenje MO-NTARBO 200 W, LESLIE-DBS-1S0 W, HOHNER orgaphane 60 W, bas MONTARBO 60 W, polakustično ritem kitaro DIAMANT, bas kitaro EKO, ritem mašino DDM 110. Tel. (068) 67-173, (068) 33-238. (35-49-MO)
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Z datumom 27. november je izšla 21. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA KRŠKO
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000 in osnutka sprememb družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990
Sklep o spremembi Poslovnika skupščine občine Krško OBČINA NOVO MESTO
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Mrzla dolina I
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Dolenjske Toplice — Na kamenju Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Cikava — sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno individualno stanovanjsko gradnjo na Selih pri Dolenjskih Toplicah Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno individualno stanovanjsko in obrtno gradnjo na Selih pri Dolenjskih Toplicah Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjo vrstnih in individualnih stanovanjskih hiš Straža — Gmajna v Straži Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno gradnjo za potrebe obrtno-servisnih dejavnosti — Brod v Novem mestu Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno individualno stanovanjsko in obrtno gradnjo — Irča vas v Novem mestu Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš — Volčičeva ulica v Novem mestu Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, predvidenem za kompleksno družbeno usmerjeno blokovno gradnjo v Šentjerneju — Center v Šentjerneju Odlok ospremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto
Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva zoper delovno skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto
Ugotovitev rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v obdobju I—IX ter ocena rasti sredstev za osebne dohodke v obdobju I—Xll/1986
OBČINA RIBNICA
Odredba o obveznem izvajanju veterinarsko-sanitarnih pregledov mesa zaklanih prašičev.
V 20. številki SDL, ki je izšla 20. novembra, je bil pod objavami občine Trebnje objavljen tudi sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Štefan, ki ni bil vključen v najavo v 47. številki DL.
Z datumom 4. december je izšla22. številka skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1986
MEDOBČINSKA OBJAVA
Samoupravni sporazum o ustanovitvi območneskupnos-ti gozdno gospodarskega območja Brežice
OBČINA TREBNJE
Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev
AVTOSERVIS ZASTAVA, FIAT, LADA — Cenjene stranke obveščam, da sem z 2. decembrom spremenil delovni čas: delamo vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah zaprto. Se priporočam! JANEZ MOLEK, Gradac v Beli krajini, tel. (068) 56-707. (39-49-MO)
HITRO, poceni in z garancijo popravljam gospodinjske stroje. Naročila sprejemam po avtomatskem telefonu številka 25-393 NON-STOP.
TONIJU BRODARIČU iz Metlike želijo ob 40-letnici mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva mama, oče in brat Tinko. (24-49-MO)
MARIJI in LOJZU AVBARJU, Danila Bučarja, in BOJANI GAZVODA iz Brusnic želi obilo veselja in sreče ob rojstnih dnevih Rozi. (29-49-MO)
Dragemu FRANCU BERKOPCU
želimo vse najlepše za rojstni dan in god vsi, ki ga imamo radi. (43-49-MO) Ljubi mami, stari mami FRANČIŠKI KRKOVIČ iz Dul pri Bučki za 93. rojstni dan iskrene čestitke, predvsem pa zdravja v krogu svojih želijo vsi njeni, ki jo imajo radi. (46-49-MO)
TUDI BELOKRANJCI V STANOVANJSKI ZADRUGI ŠENTRUPERT
NOVO MESTO — Skupščina Stanovanjske zadruge Šentrupert je 27. novembra "sklenila razširiti svoje poslovanje še na Belo krajino, ker je v črnomaljski in metliški občini vse več zanimanja za družbeno usmerjeno gradnjo. Občinskim konferencam SZDL v Novem mestu, Sevnici in Trebnjem bodo dali pobudo, naj podprejo prizadevanja, da bi tudi v Sloveniji končno le prišli do ustanovitve, Zvezestanovanjskih zadrug. Okoli 80 stanovanjskih zadrug v naši republiki je doslej zaman poskušalo doseči ustanovitev te zveze, ki jih že poznajo v drugih republikah in na zvezni ravni, ker seje temu vedno upirala Stanovanjska skupnost Slovenije-
PODPORA ZASNOVI ZA NOV HOTEL
SEVNICA — Sevniški občinski izvršni svet je tokrat zasedal v Jutranjki, kjer so se seznanili z dosežki tega 1500-članskega delovnega kolektiva, ki izvaža že 35 odst. proizvodnje. Člani izvršnega sveta so si ogledali proizvodneprostorein skladišče tega največjega jugoslovanskega proizvajalca otroške konfekcije. Na seji so obravnavali med drugim tudi osnutek občinske resolucije za leto 1987. Izvršni svet je podprl načrte, da bi v Sevnici zgradili nov hotel, za katerega naj bi polovico sredstev prispeval sozd ABC Pomurka, preostali del pa sevniško gospodarstvo.
ZASEBNI TRGOVEC KOT POSTRANSKI POKLIC?
PEČICE—KRIŽE — Prebivalci te krajevne skupnosti so se znašli v veliki zadregi. Zasebna trgovina za vsakdanjo preskrbo je tu še iz predvojnih časov. Vodi jo Lojze Penič, vendar bijo zdaj izgubili, ker bo šel v pokoj. Kot upokojenec namreč ne bi mogel več opravljati te dejavnosti kot postranski poklic.
Krajevna skupnost seje zaradi tega obrnila na občinsko skupščino, ki jena seji 27. decembra popravila odlok tako, da v tem kraju trgovine nebi zaprli. Trgovske organizacije v občini namreč niso zainteresirane za to, da bi odprle prodajalno v odročnem hribovskem kraju, ker bi jim prinašala izgubo. Edina možnost je torej zasebna trgovina, za katero pa razen Peniča ni drugih interesentov.
ČAKANJE KRAJŠE
BREŽICE — Za reševalno vozilo je v primeru nesreče ali ob drugih nujnih klicih za prevoz bolnikov v bolnišnico oziroma za prevoz pacientov iz tukajšnje bolnišnice v drugo zdravstveno ustanovo včasih treba dolgo čakati. Zgodi se, daje voznik odsoten po štiri ali celo sedem ur in da tisti čas drugega reševalca ni na voljo. Na pobudo začasnega kolegijskega organa v tozdu Zdravstveni dom naj bi to službo vendarle izboljšali z uvedbo stalne pripravljenosti na domu. Predlagajo da bi stalno pripravljenost vpeljali za rezervnega voznika reševalnega avtomobila in za medicinsko sestro, saj je v nujnih primerih pogosto potrebno spremstvo. Za uvedbo stalne pripravljenosti bi se stroški povečali za 3 do 4 milijone dinarjev. Občani bodo zagotovo veseli izboljšav v reševalni službi, ki jih napovedujejo ‘za prihodnje leto.
TUDI REŽIJO POD LUPO
SEVNICA — Aktiv komunistov delavcev v neposredni proizvodnji je posvetil vso pozornost konkretnim izkušnjam nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Delavke v konfekciji, ki so normirane po evropskih merilih in tudi presegajo te normative, se ne morejo sprijazniti s sorazmerno nizkimi osebnimi dohodki. Bolje bi morali ovrednotiti živo delo in odpraviti nasprotje med proizvodnim in režijskim delom. Režijec, ki slabo dela, bi to moral občutiti na žepu tako kot proizvodni delavec!
Delo, skrb, žalost in trpljenje,	ko s tabo bilo je lepo živeti?
to tvoje bilo je življenje.	Odkar, ljuba mama, tebe ni,
Zakaj si morala nam umreti,	je doma potno solz in žalosti.	’
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila naša ljuba mama, žena, teta, babica in prababica
TEREZIJA ŠTEPEC
iz Velikega Gabra
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki stenam v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakorkoli pomagali, nam izrekli tolažilne besede, pokojni mami darovali cvetje, vence, dali denar v dobre namene namesto vencev in jo spremljali na zadnji poti v tako velikem številu. Prav lepo se zahvaljujemo obema župnikoma za tako lepo opravljeni obred in za tolažilne besede in besede sožalja. Enako se zahvaljujemo pevskemu zboru in zdravstvenemu osebju.
Žalujoči: mož Lorene, sin Ludvik z družino, hčerka Vida in Joži z družinama
Veliki Gaber, 18. 11.1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
VINKA ČRNIČA
gozdarja iz Sel pri Dol. Toplicah
V soboto, 15. novembra 1986, nam je usoda iznenada za vedno vzela komaj 54-letnega sina, moža, očeta in dedka. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom Viktorju Ferku, Ani Turk in Ani Pušič. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem DO Bor Dol. Toplice, posebno Cilki Pršina, za nudeno pomoč. Iskrena hvala GG Podturn, tov. Klančičarju za poslovilne besede. Najtopleje se zahvaljujemo njegovim delavcem za podarjeno cvetje in vso pomoč. Hvala delavcem in tozdu Krke Kozmetike ter nosilcema praporov, pevcem in duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem Še enkrat iskrena hvala za podarjene cvetje in nesebično pomoč.
Žalujoči: oče Jože, žena Valentina, sin Vinko in hči Anita z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
JOŽEPANGERC
iz Velike Loke 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ZB in Društvu upokojencev Velika Loka, nadzorništvu proge Trebnje, DO Dana Mirna, Mercator mesna industrija Ljubljana, SDK Novo mesto, Domu Majde Sile, IMV Novo mesto—DSSS in TOK Gozdarstvo Trebnje. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati, dedi, sin in brat
BRANKO CIZELJ
Vsem, ki ste nam pomagali in se od njega poslovili, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
FRANCKA HERCOG
roj. TRATAR
iz Slepška
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in Antonu Mavru za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož in stric
ALOJZ GAČNIK
z Mlake pri Kočevju
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, posebno pa vaščanom, ki so bili z menoj v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Miillarjevi za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Štefka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša sestra in teta	V/
A.	,?£■..:	.
MARIJA ERLAH
iz Sntolenje vasi
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izkazano pomoč. Hvala p. Felicijanu za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
na 30. november, ko so žalostno zapeli zvonovi v slovo našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu in stricu
ANTONU MEŠIČKU
iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici Vsi njegovi
V SPOMIN
FRANCU PRELOGARJU
iz Gabrijel
2.	decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Franci. Za nami je leto, polno bridkosti in solza. Čeprav je minilo že leto dni, odkar te ni, se ne moremo navaditi na tvojo odsotnost, moj dragi sin. Tega se ne da povedati, kako te pogrešam. Moje srce je polno bolečine in žalosti, kisejihneda izbrisati. Zavedno boš ostal v mojem srcu in mojih mislih, saj si del mojega življenja. Hvala vsem, ki prinašate cvetje in sveče na njegov prerani grob.
Žalujoča mama Julka
V SPOMIN
9.	10. 1979 — 9. 12. 1976
JOŽE in MARIJA KRŠTINC
iz Dragomlje vasi
Sedem let je minilo od smrti očeta in deset let od smrti drage mame. Hvala vsem, ki prižigate sveče na njunem mnogo preranem grobu.
Otroci z družinami
V našem domu je praznina, a v srcih huda bolečina.
V SPOMIN
6.	decembra bo minilo žalostno leto, odkar nam je kruta usoda iztrgala dragega moža, očeta, starega očeta
JOŽETA HRIBARJA
iz Dolnje Težke vode 22
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila dobra sestra in teta
JEŽEFA JANKELJ
s Krke
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč in darovano cvetje, duhovniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Mercator Standard Novo mesto Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. namestnika poslovodje mešane živilske stroke
2. več prodajalcev
Pogoji:
Pod 1: VKV trgovski delavec V. stopnje zahtevnosti ter 5 let delovnih izkušenj
Pod 2: KV trgovski delavci IV. stopnje zahtevnosti ter 3 leta delovnih izkušenj.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom, dosedanjih delovnih izkušenj pošljejov15dneh po objavi’ na naslov:
Mercator Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15dneh po končanem zbiranju prijav.
1004/49-86
DRUGIČ JU JE POROČIL PREDSEDNIK — Zlatoporočenca Frankova iz Hrastja je v drugo poročil predsednik skupščine občine Novo mesto Boštjan Kovačič. (Foto: J. Pavlin)
Odlikovanjem dodala zlato
Zlata poroka Jožeta in Frančiške Franko iz Hrastja
OTOČEC — Zlatih porok v novomeški občini ni veliko.zatoje vsaka deležna pozornosti. Zaradi zaslug, ki sta jih imela zlatoporočenca Jože in Francka Franko iz Hrastja pri Šentjerneju, ju je minuli petek v otoškem gradu poročil predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič.
TABORNIKI ZA PRAZNIK REPUBLIKE
V počastitev praznika republikesmo taborniki Odreda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta in Odreda zelene Krke iz Straže izvedli na območju starega dela mestaigro »Ilegalec«. 130 tabornikov je strnilo obroč od hotela Metropol mimo Doma kulture, Jakčevega doma, po Bregu proti kapitlju do Šanc, da bi onemogočili šestim ilegalcem preboj iz obroča. Iznajdljivi ilegalci so se kljub obroču v dogovorjenem času prebili do cilja, vhoda v muzej NOB. Straški tabornik Boštjan je prenesel ilegalko iz smeri Glavnega trga skozi obroč kar v velikem nahrbtniku. Po končani akciji smo se vsi taborniki zbrali na razglasitvi rezultatov. Branilci skoraj niso mogli verjeti, da so tako lahko spustili ilegalce skozi obroč. Napovedali so ponovno merjenje znanja in spretnosti, ko bomo spomladi strnili obroč okoli Grma.
Vsem občanom, ki smo jih taborniki med akcijo zmotili na njihovi poti, se zahvaljujemo za razumevanje.
Taborniki OGT Novo mesto
Frankova sta svojo pripadnost delavskemu gibanju potrdila v najtežjih trenutkih naše zgodovine. Jože je že leta 1941 začel z aktivnim in organiziranim delom za narodnoosvobodilno gibanje. Leto kasneje je odšel med borce Gorjanskega bataljona, zatem pa seje priključil brigadi Ivana Cankarja.
Sodeloval je pri organizaciji prve ljudske oblasti in 2. oktobra 1944 postal predsednik izvršnega narodnoosvobodilnega odbora novomeškega okrožja, po osvoboditvi pa tudi podpredsednik okrožnega izvršnega odbora Novo mesto. Za svoje revolucionarno in družbenopolitično delo je prejel vrsto odlikovanj: medaljo za hrabrost, red zaslug za narod, red bratstva in enotnosti, priznanje OF slovenskega naroda in priznanje OO ZZB NOV Novo mesto. Njegova življenjska sopotnica Francka mu je bila pri delu najbolj zaupna tovarišica.
Poleg tega, da je prevzela tudi njegov del pri skrbi za osem otrok, seje tudi sama že 1942 vključila v narodnoosvobodilno gibanje in postala predsednica rajonskega odbora AFŽ v Orehovici. Tudi njen prispevek v NOV je nagrajen z medaljo zaslug za narod.
J. P.
( ^
Bajaga v
Novem
mestu
Jutri nastop priljubljenega pevca
Bo tretja bodeča neža „ dovolj pikala?
Klavrno širokoustenje o turistični pomoči
Namreč tretja zapovrstjo v enem samem letu. V Kanalu jo je sprejet, celoletno bodečo nežo. Valentin Papež, in to v imenu delovne organizacije Golfturist. Za slabo razvil in nazadujoč turizem v Beli krajini. Papež je v kratkem razgovoru pred televizijskimi kamerami obljubil, da bo v prihodnje boljše, da se stvari razvijajo in da nekaj načrtov je. Škoda, da ni prišel po bodečo nežo nihče iz Ljubljane. nihče od tistih, ki so pred petnajstimi in morda več leti obljubljali, kaj vse bodo zgradili v Beli krajini za rac vet turizma..
Stanje kaže, da so se obljube raz počile kot milni mehurček, Belokranjci so ostali praznih rok in že nič kolikokrat spoznali, da bi bilo še naj bolje naslonili se na lastne moči. da jim nebo prav nič darovano. Škoda, da je prišlo to spoznanje tako pozno, da se j" toliko tega zamudilo, da je ostala Bela krajina turistično zaostala. Pa imamo toliko lepega pokazati ljudem!
Vendar so postali gostje z leti zahtevni. Ne zadovoljijo se več z nasmihanjem belo oblečenih deklic, s »ogledom na belo brezo ali z namakanjem v Kolpi. Hočejo lepe hotelske sobe. restavracije z dobro kuhinjo, urejene avto kampe in še kaj. Tega pa nimamo, tudi športnih objektov ne.
Čakati smo na strice od drugod, zanašali smo se na njihovo širokoustenje. kako bo postala Bela krajina z njihovim nalaganjem in z njihovo pomočjo turistični raj. Ob podelitvi bodeče ne že v Kanalu pa je neusmiljena kamera kazala žalostna kopališča, zastarele gostinsk e obje k t e. ki so sicer r jasti Gol/turista, napol odpadle tablice na vratih n ecejev, papir, ki ga raznaša veter naokoli...
Črnomaljskemu direktorju Valentinu Papežu je bilo nerodno, to sc je videlo tudi na ekranih, vendar je nuli l o premalo, dahi la h k o kdor k oli opravičil tri bodeče neže. ki so odsev resničnega stanja belokranjskega turizma. Upati je je. da bodo bodice dovolj vztrajno zbadale.
TON! G AŠ P ERIČ
JOŽICA	VR
0
1 0
%
I
**
0
0
0
0
0
0
V
‘1
0
0
0
0
0
0
0
0
t
\
0
0
0
;
0
' Spomladi je minilo trideset let, kar se je takrat rosno mlada, komaj 19-letna Jožica Vraničar z Otoka zaposlila v črnomaljski Belokranjki, ki se je kmalu zatem preselila v' Metliko in se preimenovala v Belokranjsko trikotažno industrijo, krajše imenovano Beti. Takrat je Beti štela 107 zaposlenih, danes jih je nad 2.000. In v vseh tridesetih letih se ni niti enkrat zgodilo, da bi šla Jožica na delo z nejevoljo in odporom. Čeprav se v službo že ves čas vozi, najprej z Otoka, po poroki pa iz Gradca, je v vsem
1 •	J:i	-	-	....	»
tem času na aeto zamuaua sumu enkrat, zaspala je in v službo prišla uro kasneje. »Ne morem povedati, kako me je bilo sram zaradi tega. Občutek sem imela, kot da me vsi gledajo in obsojajo,« še danes ne more pozabiti.
Začela je, kot so takrat rekli, kot navadna delavka. Pa takrat dekleta niso delale samo za ple-tilskimi stroji. »V začetku smo delali v bivšem metliškem dijaškem internatu, ki smo ga sproti sami tudi preurejali. Dekleta smo takrat delale vse. k-rampale, mešale malto, stregle zidarjem, ponoči pa tudi čuvale gradbišče. Tako sem v Beti res dala skozi vse, od krampa, prek pletilje, mojstrice v krojilnici do modelarke, kar sem sedaj. Ve-
liko smo prestali, več hudega kot dobrega, pa sem še pri življenju, vesela in dobre volj e. Trideset let je dolga doba, kaj vse se je v tem času zgodilo, prej mlado dekle, danes že stara mama. Minilo je pa tako hitro...«
Čeprav so bila prva leta Beti najtežja, se jih Jožica najraje spominja. »Bili smo kot ena družina, delavna, složna, skromna in zadovoljna. Kako smo bila dekleta takrat Srečna, da smo dobile službo! Pri nas je bila moja plača edini denar pri hiši, doma na Otoku smo imeli pa eno
i\—*...• ut
njivico.« uanasnju rniuumu, n. prihaja v Beti, pravi Jožica, ne more razumeti ali pa sploh ne verjame, da so takrat res živeli tako trdo in da so bili tako zadovoljni in predani. S prizanesljivim smehljajem, ne obtožujoče, pove drobec iz njej nedoumljivega odnosa mladih do dela. Ko je bila mojstrica v krojilnici, je bilo treba pomesti delavnico, to je bilo delo mladih deklet, ki so komaj prišle. Pa jo je ena teh poprosila: »Mojstrica, hojte vi po metlo, mene je sram.« »Sram jo je bilo, da bi jo kdo videl z metlo, se smeje, »vsaka ženska vendar vsak dan pometa. Nas pa ni bilo nič sram, ko smo karjole vozile po Metliki kot gradbeni delavci. Nam na misel ni prišlo, da bi se pritoževale nad plačami, danes pa plača zaniko-gar ni dovolj visoka, več ko ima, več bi rad. Mi, starejši, na katerih plečih je vse zraslo, ki smo delali in živeli najtrše in za to dali najlepša leta življenja, smo še danes najbolj zadovoljni in Beti z nami nima nobenih težav. V tridesetih letih nisem bila niti enkrat na zagovoru zaradi slabega ali nevestnega dela, kaj šele zaradi kakšnih prekrškov.«
Čez največ štiri leta bo imela Vraničarjeva leta za polno pokojnino, a na pokoj sploh noče pomisliti. »Bojim se, da mi bo dolgčas brez Beti, da mi bo nekaj manjkalo- Še sedaj tako rada hodim v službo, da ne morem povedati. V tem času sem v Beti preživela več kot doma, ko grem v službo, grem od doma domov.«
A. BARTEU
*
*
*
N
*
N
S
S
*
5
5
%
*
v
*
*
*
1
S
S
%
s
h
N
N
N
*
I
t«
Dobra hrana in lep razgled
Za konec tedna vabi Grmada nad Ortnekom
Prijeli mlada vlomilca
Kdo bi vedel za vse repiške samoupravne sporazume, dogovore, statute, zakone, sklepe in tako naprej, ki ščitijo delovnega človeka? Pa ne samo to: ne smemo pozabiti na socialne delavce, pravnike, branilce samoupravljanja, na sindikat, na delavske kontrole, potrošniške svete. Vsa ta vojska predpisov in ljudi skrbi, da mi ne bi kdo skrivil lasu.
Pred dnevi sem moral plačati soudeležbo za družbeno stanovanje. Odgovorni in plačani za to so mi dali v roke nakaznico, na
kateri je pisalo: 770.000dinarjev. Vzrojil sem, ker se mi je to zdelo le malce preveč. Sprva so me debelo in užaljeno gledali, nato so še enkrat prebrali pravilnik in priznali svojo zmoto. Po pošti sem jim nakazal izračunano vsoto: sto tisočakov.
Vselil sem se 2. oktobra. Petega v mesecu sem že dobil natipkano nakaznico, da moram plačati stanovanje od 15. septembra. Če bi molčal, bi tako tudi bilo. Pa sem telefoniral na sise. Rekli so mi, da so se zmotili. Ta njihova zmota bi me veljala 8.000 dinarjev.
V trgovini s pohištvom sem se pozanimal, koliko stane otroška soba Boby.
— Natanko štiristo petdeset tisočakov.
Že sem jo hotel vzeti, ko mi je žena šepnila:
— Greva še pogledat v Zgornjo Repičevo drago.
Za Bobyja, do pičice enakega, sva odštela več kot polovico manj.
Ko se m to povedal t rgo vcu, pri katerem sem se najprej pozanimal, je slcbmignil z rameni:
— Motiti se je človeško.
Meni pa ni bilo težko izračunati, da je vredna ta zmota petindvajset starih milijonov.
Blagajničarka v trgovini je na blagajni odštepala osem stvari, ki naj bi jih kupil.
— Preštejte, sedem jih je!
— Saj res. Zmotila sem se. Oprostite.
In žeje računala drugemu. Po zaslugi teh izkušenj sem spoznal: če si tiho, te odrejo kot mačko, in to kljub vsem samoupravnim sporazumom, dogovorom, statutom, sklepom...
TONIGAŠPERIČ
Naprošamo vse, ki bi kaj vedeli, kako je prišlo do tragičnega dogodka, v katerem je izgubila življenje naša draga hčerka, Anica Praznik, rojena Brajer, iz Ornuške vasi št. 10. Dne26.septembra 1986jeokoli 13.30 ure odšla iz uprave Dolenjke v Novem mestu na Glavnem trgu št. 28, kjer je bila zaposlena. Šla naj bi bila, po njenih besedah, k svojemu možu v Novoterm v Bršljin. od koder naj bi ji bil on pred tem telefoniral.
Najdena je bila utopljena 1. oktobra okrog 10. ure dopoldan v Krki v Novem mestu pod Bregom. Zdravniška ugotovitev je pokazala, da je bila 10 ur v vodi. Smrt naj bi bila torej nastopila 30. septembra ob 24. uri. Zanima nas, kje seje nahajala od časa odhoda z delovnega mesta, to je v petek, 26. septembra, ob 13.30 pa do uradno ugotovljenega nastopa smrti. Kdor bi v tem času Anico videl ali pa vedel, kje in pri kom seje nahajala ali pa kako in s kom je odšla takrat z delovnega mesta, prosimo, da to sporoči pisno ali ustno izključno na naslov: Družina Brajer, Ornuška vas 4, Trebelno.
V________________________________
novo MESTO — Redke so priložnosti, ko se največje zvezde jugoslovanske zabavne glasbe v trenutkih svoje največje slave ustavijo tudi v Novem mestu. Sploh so kojjcerti najpopularnejših jugoslovanskih umetnikov tega žanra na Dolenjskem sila redki. Da pa se ta dolgčas vsaj malo prežene, bo v petek, 4. decembra, ob 20. uri poskrbel beograjski avtor, pevec in kitarist Momčilo Bajagič-Bajaga s svojimi Instruktori, glasbenik, kije v zadnjih dobrih dveh letih prodal kar okrog 700 tisoč LP plošč! V sklopu jugoslovanske turneje bodo tako Bajagini veliki hiti — Zažmu-ri, Dobro jutro, džezeri, 300 km na sat, Vidi što sam ti uradio, Berlin itd. — v živo odzvanjali tudi v Novem mestu na velikem prednovoletnem plesnem koncertu. Naj povemo še, da bo predvsem pri dekletih priljubljeni pevec ta dan delil avtograme v poslovalnici Mladinske knjige v Novem mestu med 17. in 18. uro. Predprodaja vstopnic je pri poslovalnici Kompasa. (Tekst in foto: D. Vovk)
TIHEGA	TE	ODREJO
ORTNEK — Dom na Grmadi, 887 m, last turističnega društva Velike Poljane, je. edini tak objekt v ribniški občini, ki vsak vikend sprejema in gosti številne izletnike in ljubitelje narave. Ob lepem vremenu je od tam lep razgled do Ljubljanske kotline, Triglava, Snežnika, Gorskega kotorja in Suhe krajine.
K nam prihaja od vsepovsod vedno več planincev, posebno še, odkar je primerna cesta vsedo Vrha, od koder je do našega doma le še dobrih 100 m hoje navkreber,« nam je povedala Nežka Dejak, kuharica v domu, katere domačo hrano cenijo vsi obiskovalci. De-jakovi iz Lazov pri Ribnici so prevzeli upravljanje doma pred letom dni. Kadar je več obiska, poprimejo vsi, poleg Nežke še mož France, hči, sin in snaha.
»vnvi nnivfFVi«
"l 1	f	t vy Lr	. »■
Skupina Novi odmevi iz Črnomlja, ki jo sestavljajo Anton Bezek, Marjan Metelko, Vili Jaklevič, Mirko Lamut, Albin Metelko in Silvo Vlašič, zabava ljudi po vsej Dolenjski, za njirti pa je tudi že. prenekateri nastop onkraj Kolpe. Šestorica je pripravljena igrati za ljudi do zgodnjih jutranjih ur, pri tem pa ne pozabljajo na kakovost. Fantje se želijo predstaviti tudi na kakšnem glasbenem festivalu, kjer bi se tudi lahko pomerili z drugim i glasbeniki. Upajo, da jim bo uspelo osvojiti s tako glasbo širšo javnost.
R. VRLINIČ D. RADOJČIČ
Kdo kaj ve o njej?
»Rada delam in lepo je biti med ljudmi. Najbolj sem vesela, če so gostje zadovoljni. Pred kratkim se mi je z razglednico zahvalila skupina Avstrijcev in hkrati sporočila, da nas bo kmalu obiskala večja skupina ljudi iz njihovega kraja. Najboljši gostje pa so
Nežka Dejak pripravlja v turističnem domu na Grmadi okusno domačo hrano.
domačini, Poljanci in ljudje iz Ribniške doline,« pravi Nežka, ki pripravi največ krvavic, pečenic, domačih zajcev, kranjskih, žgancev z zeljem in juh, seveda vse po zmernih cenah.
M. GLAVONJIČ
VELIKO ZANIMANJE ZA ŽIVALI
OHRANIMO NARAVO
16-letni A. M. in 18-letni M. A. sta osumljena večjega števila vlomov — Izginilo za 2 milijona din zlatnine
AVTOMOBILSKA SEMANJSKA GNEČA
METLIKA — Ob semanjih dnevih, sobotah in še kdaj jena metliških trgih velika gneča, ki pa je ne povzročajo pešci. marveč avtomobilisti. Marsikdo je že razmišljal o tem, da ne bi bilo neumno, če ne bi vsaj ob dnevih, koso tam trgovci s svojo robo, zaprli trge za promet, saj res ni pretežko priti peš od parkirnega prostora v spodnjem delu mesta do trgov.
■kozerija■
KRALJA REK — V ponedeljek, 24. novembra, je Franc Tičar v Krki pri jezu v Soteski ujel 110 cm dolgega in 10,70 kgtežkega sulca. Ribiška sreča in znanjesta šla istega dne na roko tudi Boštjanu Primcu, v Radešici je uplenil 97cm dolgega in 8 kg težkega kralja rek. Letos so domači ribiči in gostje v Krki ujeli 8 sulcev. Gostov iz tujine je bilo že 70. En dan lova na sulca stane tujega gosta 22.000din, v primeru uspeha pa mora plačati tudi plen, kapitalni sulec stane več kot 300.000 din. Na sliki: Tičar (levo) in Primc s plenom.
NOVO MESTO — Društvo ljubiteljev malih živali iz Novega mesta je minulo soboto in nedeljo v mali dvorani novomeške športne dvorane pod Marofom pripravilo zanimivo razstavo. Številnim obiskovalcem so prikazali veliko število malih živali, največ zanimanja pa je vzbudil zlati fazan, poleg njega pa še številni kožuharji, od kuncev do morskih prašičev.
Pred kratkim nas je na šoli obiskal tovariš Šavelj iz Novega mesta. Pripovedoval nam je o varstvu narave in o tem, kako globoko je človek že posegel vanjo. S seboj je imel tudi priprave za merjenje hrupa in onesnaženosti vode in zraka. Rekel pa je, da ne bomo dosegli veliko z raznimi meritvami, če si za čisto in zdravo naravo ne bomo prizadevali prav vsi in povsod.
IRENA GRABNAR, 6.b OŠ Mirna peč
NOVO MESTO — Uslužbenci novomeške UNZ so 26. novembra prijeli mladoletnika, 16-letnega A. M. iz Novega mesta, ki je osumljen večjega števila vlomov.
Po podatkih kriminalistov naj bi bil A. M. 18. novembra vlomil v stanovanjsko hišo Novomeščana Alojza Puclja in ga oškodoval za 160
tisočakov. Vzel naj bi mu bil več zlatega nakita, podobno kot 25. novembra Janezu Bulcu, prav tako iz Novega mesta. Iz hiše, kamor naj bi bil vlomil, naj bi bil odnesel za kar 2 milijona din raznih zlatih predmetov. Za zlatnino zaenkrat še ni sledi.
Le dva dni kasneje so kriminalisti novomeške UNZ prijeli še 18-letnega M. A., ki je prav tako utemeljeno osumljen storitve več kaz-novih dejanj. Skupaj z A. M. naj bi namreč imela na vesti več vlomov v stanovanjske hiše, avtomobile, osnovne šole, vrtce in gostinske lokale na območju novomeške občine. Oba osumljenca so seveda privedli tudi preiskovalnemu sodniku, ki jezanju že odredil pripor.
Od prejšnjega tedna je lestvica doživela pravo malo revolucijo, ki je pometla skoraj polovico starih skladb in prinesla cel kup novih. Kaže, dase z novim letom bližajo nove melodije, stare pa se z letom vred poslavljajo. Lestvica je zdaj takšna:
1. Notorious — DURAN DURAN
2. In theamrynow —STATUS QUO
3. Tipical male —T. TURNER
4. You can call me Al — P. SIMON
5. True blue — MADONNA
6. Take my breath away — BERLIN (novost)
7. True colors — C. LAUPER (novost)
8. Don’t leave me this way — COMMUNARDS
9. Walk like an Egyptian — BANGLES (novost)
1.0. Human — HUMAN LEAGUE (novost)
Žreb je pomešal vaše predloge in med njimi izbral kartico, ki jo je poslal UROŠ F1FOLT iz Dolenjskih Toplic. Nagrada, to je posnetek lestvice ha kvalitetni tuji kaseti, je torej ta teden njegova. Potruditese, pošljitesvoje predloge za sestavo naše in vaše lestvice, da bo odražala, kaj Dolenjci, Posavci in Belokranjci radi poslušajo v popularni glasbi. Predloge pošljite na naslov: Glasbena zadruga. Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto, s pripisom TOP LESTVICA.