Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 13 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 E. Pountim ittdlhi 10 v. Reklamacijo *o poitnino py*sit. Mefranklrana plana *• bi spr»-(maj*. Rokopisi to mtajo, UUorati. laottepaa pttit-vriUn (lirlu 83 mm) sh rakrat SO večkrat pa 20. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 10. marca 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Fiapora>, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Naše časopisje. Stara je resnica, da je delavstvu v boju za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti časopisje najvažnejše orožje. Toda nekatere stare resnice se morajo neprenehoma ponavljati, kajti od spoznanja do uveljavljenja je dolga pot. Resnice, od katerih je odvisna končna zmaga delavstva, pa ne smejo ostati na papirju, ampak morajo dobiti kri in meso in dokler se to ne izvrši popolnoma, se morajo trobiti in ponavljati. Vprašanje socialističnega časopisja je tesno združeno s socializmom samim. Začetek teh vprašanj je ta: Ali je brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva P Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in odločno : Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpre-minjajo oblike delavčevega življenja, ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tisti, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim mosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič druzega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da vstvarjajo drugim nova bogastva, sami sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje. Na eni strani se kopiči bogastvo tako, da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha. Ce bi se to godilo vsled kakšnega skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič druzega, kakor vdati se v božjo voljo in žalostno čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. Nobene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaraditega, ker imajo v svojih rokah delavna sredstva. Dobro vemo, da je delavec v najkrutejši odvisnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo delavno močjo, marveč jo mora prodajati onim, ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rudnike, gozde in polja. In ker nam je znano to, tudi vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delavnih sredstev in vsled tega gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič druzega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premogokopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, v občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske. Ce nam je pa vse to znano, tedaj ne smemo kakor topi fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični zi-stem, in zasije nad njegovimi razvalinami solnce •ocializma. Spomniti se moramo, da je vsak vspeb v človeškem iivljenju odvisen od moti. Potrpežljivost in golo upthje ie ni rodilo nobene zmage; odločevala je vedno moč. Kapitalizem ne vlada «po milosti božji*, temveč po milosti svoje sile. In vladal bo, dokler se Me izkaže, da je proletariat močnejši. Nikjer ni za- pisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega malika ob tla; ampak brez koledarjev in preročanstev je gotovo, da je konec zlatega teleta tisti hip, ko je delavska moč večja od kapitalistične. Kapitalizem brani svoje pozicije kakor jih le more braniti. Delavstvo jih mora torej naskakavati. A s praznimi rokami to ne gre. Dan na dan, uro za uro mora delavstvo zbirati svoje moči, mora brusiti svoje orožje, da more potiskati kapitalizem danes iz ene, jutri iz druge pozicije. Kjerkoli zasači nasprotnika, ga mora prijeti. Na vsako polje mu mora slediti, vsako utrdbo mu mora naskočiti. Kapitalizem gospoduje j fabriki, v plavžu, na stavbi, v rudniku, v kurilnici, na morju. Strokovno mora delavstvo voditi boj proti tej sili. Kapitalizem vlada na trgu; produkte, ki mu jih je izdelal delavec, prodaja delavcu in si računa velikanske dobičke. Na polju konzuma mu mora delavstvo prikrajšati izkoriščevalne profite. Kapitalizem si lasti duievne moči in tlači ljudstvo v nevednost, pot do znanja in spoznanja si morajo odpirati množice. Kapitalizem se je vtaboril v zakonodajnih zborih, v državnih in deželnih parlamentih, v občinskih zasto-pih; politično mu mora stopiti delavsko ljudstvo nasproti, da mu izvije zakonodajno moč iz rok. Z« vse te boje pt potrebuje delavstvo orožja in kapitalizem sam mu je pokazal, kje ga najde. Organizirati se mora delavstvo. To spoznanje je vstalo iz njegove lastne misli. Strokovno, gospodarsko, kulturno, politično se organizira delavstvo in njegovi nasprotniki so se učili od njega, pa ga posnemajo. Na tem polju je proletariat prekosil kapitaliste. Vendar se ne sme vdati zadovoljnosti, temveč mora neprenehoma izpopolnjevati svoje organizacije, kajti na tem polju izvrši šele tedaj svojo nalogo, kakar spravi zadnjega svojega tovariši v svoje bojne vrste. Toda organizacija je bojna formacija, ne pa še orožje. V boju pa ne more izhajati brez njega. In če hočemo vedeti, kakšno orožje je najmočnejše, nam ni treba nič druzega, kakor pogledati časopisje kapitalistov. Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in rušilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in parobrodov, kakor ne brez brzojava in pošte, kakor ne brez borz in bank. Časopisje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vladar z žezlom in ikrlatom. Odkar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, ima pa kapitalistično časopisje še poseben namen: Zape-ljavati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni preslaba, da je ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega, protikapitalističnega boja. Tam poje navdušene himne narodnosti in slavospeve jeziku in razglaša narodni boj, da sa ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu, Slovenec Slovencu kožo Cez glavo, če more, Kjer se je začelo, delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lot« preslepilo delavce, Sel, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: Proti delavskemu kapitalizmu. Spričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo. HuvoJ naloga časopisja do tiste stopnjo, da bo kos meičanskemn, Je pogoj delavskim vspe-hom ln končni delavski imagl. V svojem časopisju si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko vspeino vihti. Naše časopisje se mora tako izpopolniti, da bo lahko služilo vsom svojim namenom. In teh je mnogo na vse strani. Ali pa je to mogoče? Ne bodimo malodušni, pa si priznajmo, da je. Le dobre, čvrste volje je treba med vsemi sodrugi. Ozrimo se nekoliko: Nemški sodrugi imajo dnevnika «Arbeiter Zeitung* in , na Češkem in na Moravskem snujejo nove dnevnike. Češki sodrugi imajo dnevnike: «Pravo Lidu» v Pragi, cRovnost» v Brnu, «Džlnick£ Listy» na Dunaju; v Plznju se snuje nov češki dnevnik. Za poljske delavce izhaja v Krakovu dnevnik »Naprzod*, hrvatski sodrugi bodo s 1. majnikom izdajali demokratične stranke je, da ga skoraj ni zbora, na katerem ne bi imeli obravnavati o organizaciji. Socialna demokracija ima organizacijsko ogrodje, kakršnega nima nobena druga stranka; v glavnih črtah so ji organizacijske oblike odkazane že z dejstvom, da se opira na delavstvo in da vodi politični boj. Toda stranka, ki bi si paragrafirala organizacijo in bi si hotela tudi iz njene oblike napraviti neiz-premenljivo načelo, ne bi bila živa stranka. Razmere se izpreminjajo in mi moramo tem izpre-membam slediti tako, da jih vedno lahko obvladamo. Že razvoj stranke nas sili na predelavanje in izpopolnjevanje organizacijskih oblik. Ko je bila stranka še v povojih, je zadostovala najprimitiv-nejša oblika; štatuta skoraj treba ni bilo. Čimbolj pa narašča, tembolj prihajajo nova vprašanja, ki se morajo reševati. Za organizacijo nam mora biti predvsem merodajno to, da smo bojevna stranka. Tista oblika je najbolja, ki nam v gotovem času in v gotovih razmerah omogoča največ prostega gibanja, najkrepkejši nastop in največ praktičnih vspehoy. Ker pa ima naša stranka različne naloge in je treba opravljati vse, mora biti delo tako razdeljeno, da se lahko stori vse kar je potrebno. Delitev dela je tem važnejša in resnejša naloga, čimbolj se stranka razvija in čimbolj se množe njene zadače. Pri vsej delitvi pa mora biti delo zistematično; vsak del mora opraviti svoje naloge, cela stranka pa vse in vse delo se mora gibati v čimbolj ravni črti proti cilju. Ce se na enem mestu nakopiči preveč dela, tedaj ni posledica, da bi delo obrodilo toliko več sadov, marveč nastane stagnacija. To nam dokazujejo mnoge izkušnje, ki smo jih imeli v stranki. Organizacija mora biti torej tako izvedena, da pospešuje praktično delo. Statut, ki je predložen današnjemu zboru, ima ta namen. Temelji na delitvi in na zistematičnosti dela, gre pa tudi za tem, da se izključi vsak dvom in ima vsak del natančen pregled navzgor in navzdol. Vsled tega je tudi štatut mnogo obširnejši nego je bil doslej, kar mu pa gotovo ne bo škodovalo. Nekatere določbe so sev novem štatutu iz praktičnih razlogov izpremeaile. Ker pa bo tudi ta načrt izročen komisiji za redakcijo predlogov in bo poročilo komisije služilo za podlago debati na zboru, se omejujem za sedaj na svoj kratki referat pa priporočam, da se dele-gatje v svoji debati ne spuščajo v posameznosti, o katerih bo prilika govoriti, ko bo zboru predloženo poročilo komisije. Omeniti pa hočem še na kratko, da bo treba tudi skrbeti za pomnoženje strankinih dohodkov. Množe se naloge, s tem pa tudi izdatki. Naravno je, da strankin davek v naših razmerah še za normalne potrebščine ne zadostuje; revščino čutijo krajne in okrajne organizacije, še veliko bolj pa deželne in izvrševalni odbor. Člani zahtevajo od stranke gibčnost, zahtevajo delavnost, hočejo videti vspehe, a za vse to je treba tudi gmotnih sredstev, katerih pa člani ne dajo stranki toliko, da bi mogla izpolnjevati vse svoje naloge. Treba bo gledati, da se strankin davek bolj redno plačuje in da dobi tudi izvrševalni odbor, kar mu gre. Ampak vsi vemo predobro, da to ne more zadostovati. Ustanoviti je treba pri izvrševalnem odboru tajništvo, o katerem se je že sklepalo, pa se doslej sklep še ni izvršil, ker ni bilo nikoli še dosti sredstev za ta namen. Tajništvo je pa nujno potrebno, ker ni mogoče, da bi ljudje* ki so z drugim delom tako preobloženi, da jim ne ostane nobena prosta minuta, opravljali 8e vse tisto delo, ki ga opravka. Od izvrševalnega odbora se vedno zahteva, da naj bo vsak hip na višini razmer; izvrševalni odbor bi gotovo rad ustregel vsem opravičenim zahtevam, ampak tedaj morajo tudi člani stranke vršiti svoje dolžnosti in omogočati akcijsko zmožnost. Priti moramo do tega, da bo imela stranka sklade v gotove namene, tako da je ne bodo mogli presenetiti nobeni dogodki. Doslej je bilo pri nas vedno tako, da so nastale največje skrbi, kadar so se razpisala te ali one volitve. Kajti nikdar ni bilo denarja za boj in šele, ko smo bili že na pragu volitev, se je moralo nabirati za volilni sklad. Tako je tudi z drugimi nameni in tako nabiranje je včasi zelo težavno in ozlovolji posameznike. Za vse potrebščine pa take kolekcije itak ne zadostujejo. Stranka bo morala torej skrbeti, da si odpre nove vire; nekaj bi lahko nesle brošure; kakor pri socialističnih strankah drugih narodov bi kazalo, vpeljati majske znake, strankin kolek, vžigalice i. t. d. Sodruge, ki imajo v tem oziru dobre ideje, bi prosil, da jih ne skrivajo, ampak da nam jih v debati razkrijejo. Statutov načrt pa piiporočam generaliter, špecialna debata naj bi se pa izvršila, ko se načrt vrne iz komisije. (Odobravanje.) S * O Taktiki poroča sodrug dr. Henrik Tama. To poročilo smo že objavili. Predsednik otvori debato o organizaciji in taktiki. ' Petejan (Pulj): V načrtu novega štatuta pogrešam točko, ki je po mojem mnenju zelo važna. Politična stranka se mora opirati na sodruge, ki so v strokovnih organizacijah. Lahko se reče, da so strokovne organizacije tisti rezervoar, iz katerega zajema politična stranka svoje člane. Mi ttidi računamo v mnogih slučajih na strokovne organizacije, katere je ustanovila socialna demokracija. Torej moramo tudi kolikor največ mogoče skrbeti zanje. Ce bodo strokovne organizacije močne, bo gotovo tudi stranka močna. V štatutu naj se torej pove, da mora biti vsak strankin pristaš član svoje strokovne organizacije. Določiti se mora tudi, da mora vsak član stranke priznati strankin program. Ostati moramo na stališču, da smo delavska stranka. Delavce bomo gotovo dobili; delavca pripelje njegov nagon prej-alislej v socialno demokracijo. Ce tudi pride v drugo stranko, mora enkrat spoznati, da tam ni njegov prostor. Nisem pa zato, da bi skušali pridobiti male obrtnike in kmete, ki so glavna ovira proletarski stranki, ker nimajo razrednega zmisla. Naš boj mora biti razredni boj. Anton Kristan (Ljubljana): Sodrug Petejan ima s svojim predlogom gotovo dobre namene, ampak zgrešil je cilj. Naša naloga kot stranka ni skrbeti za strokovne organizacije. Petejan bo gotovo razumel, da me ne vodijo nikakršni nameni proti strokovnim organizacijam; sam sem strokovni tajnik in naravno je, da mi je razvoj strokovnih organizacij zelo pri srcu. Toda danes smo tukaj na zboru stranke. In tukaj pravim: Mi bi bili lahko veseli, če bi bila organiza* cija stranke tako čvrsta, kakor je naša strokovna organizacija. Mi imamo v Ljubljani 2600 strokovno organiziranih delavcev. Ti delavci so socialni de* mokratje; to je gotovo. Ampak vprašajte, če so politično tako organizirani kakor bi morali biti. Ce bi vsi slovenski, strokovno organizirani delavci redno plačevali strankin davek, tedaj bi bili lahko zadovoljni. Prepustimo strokovnim organizacijam njihovo delo. Postaviti se moramo na stališče, da je politična organizacija ločena od strokovne. To drugače tudi ne more biti, ker so smotri različni, Praksa je lažja, če ima vsaka svoj delokrog. Naša skrb mora biti zdaj, da ustanovimo politično tajništvo, da pridemo s političnim delom naprej in da izpopolnimo svojo orgrnizacijo; če pridemo do ustanovitve različnih strokovnih listov, mora biti naša politična organizacija tako izvedena, da ne bo čutila udarcev, ampak da jo bo osamosvojitev strokovne organizacije še pospešila. Šuligoj (Gorica): Vsi priznamo važnost strokovne organizacije, vemo pa tudi da strokovna organizacija ne more opravljati nalog, ki jih ima politična organizacija, Druga brez druge ne more biti. nore opraviti le llovek, če nima nobenega drusega Etbin Kristan (Ljubljana): Vpoštevajmo referentovo priporočilo, da se td«j ne vodi specialna debata o strankinem itatutu priloga „Rdečemu praporju" z dne 10. marca 1909. in ne pozabimo, da imamo na razpravi tudi taktiko. To se pravi: Vprašanje, kako nam je v določenih razmerah ravnati, da dosežemo čim več praktičnih .' vspehov kot socialno - demokratična stranka. Brez ozira na časovne razmere mora biti stranka vedno socialno-demokratična in ne sme nikdar puščati Dačela z oči. S tem pa ne pravim, da naj se preveč bavimo s tistim teoretiziranjem, ki išče dlako v jajcu in ki je tudi velikim strankam že dosti škodovalo, dasi so imeli teoretiki najboljše namene. Tudi mi ne bomo izhajali brez teorije in morda je res, da je včasi pri nas toliko teorije premalo, kolikor je n. pr. pri Nemcih ali pri Italijanih preveč. To prihaja seveda največ odtod, ker so vsi, ki se splch bavijo z rečjo, s praktičnim delom tako preobloženi, da jim ne ostane časa za teore-tiko, tudi če imajo za to več zmisla in pogojev v sebi kakor za prakso. Ge bi se v tem oziru dosegla razbremenitev, bi bilo gotovo koristno, ker končno vondar ne smemo pozabiti, da se socialno-demokratična stranka opira na znanost, tudi če se zavrže izraz »znanstvena stranka*. Ako se izvrši reorganizacija, se bo gotovo tudi na tem polju kaj izboljšalo. Priznati pa moram, da ne želim danes prav preveč teorije o vprašanju strokovne organizacije. Tako debato sem doživel na zadnjem zboru italijanske socialne demokracije in reči moram, da se mi ni zdela kdove kako plodna. Že davno velja v Avstriji sploh na vzajemnih sklepih utemeljena navada, da priporoča strokovna organizacija svojim članom politično, politična pa strokovno. Več se pa ne more zahtevati, ker bi vsak drug sklep ostal na papirju. Ge bi statutarično zavezali člane političnih organizacij, da morajo biti vpisani v strokovnih, tedaj bi dosledno tudi strokovna organizacija morala od svojih članov zahtevati, da bodo politično organizirani. Tega pa že z ozirom na naše reakcionarne zakone ne more. Da pridobiva strokovna organižacija lažje redne člane, je umevno. Ona pomeni za delavce vsakdanji kruh. Politična stranka pa mora imeti cilje bodočnosti pred očmi. Spoznanje teh ciljev je pa težje. Zanje ne zadostuje čut, ampak razumevanje. Samo na to se ne smemo zanašati, da se bodo strokovno organizirani delavci že tudi politično organizirali. Saj ne zadostuje, da dobimo od ljudi strankin davek, ampak stranka se mora zanašati na zavednost svojih članov, katera je le tedaj gotova, če sloni na po-Polnem razumevanju socialističnih ciljev. Da bo stranka krepka, je treba, da vsak njen član natančno ve in lahko sebi in nasprotniku dokaže, da za delavca ni rešitve brez .ocializma. Taktika je za nas tudi vprašanje vzgoje. Omenjam, da se je napravil v Ljubljani važen korak z ustanovitvijo delavske šole. V prvi vrsti je pa taktika vprašanje boja. (Govorniku se dovoli še 10 minut.) To vprašanje dobiva za nas vedno več važnosti, ko se množe naši boji na vseh koncih in krajih. Omenjam lo različne volitve v občinah, v deželah, za državni zbor, za avtonomne institucije delavstva. Tu si moramo biti na jasnem, kakšna je naloga socialne demokracije. Ali smemo biti oportunisti? Ge se smatra oportunizem tako, da storimo vse, kar je z ozirom na naša nepremična načela najbolje, da nam pomaga do vspeha, tedaj sem tudi jaz oportunist. Toda če je oportunizem samo ob-zir na časovni vspeh, tedaj socialist sploh ne more biti oportunist. Tudi slovenski socialisti bi lahko imeli že različne mandate, če bi hoteli biti taki oportunisti; bolje da jih nimamo za tako ceno. Ge bi se imela smatrati Bernsteinova beseda »Ziel ist nichts, Bevvegung ist alles* tako, da je cilj za socialiste samo prazna beseda, tedaj bi obrnil rek in bi dejal »Bewegung ist nichts, ždoa laž. Človek, ki je v javnem življenju, mora sicer ignoriraj marsikatero laž, ker bi se drugače lahko zgodilo, da mu ob samem dementiranju in popravljanju ne bi ostalo časa za njegove prave naloge. Toda zadnjo nedeljo ste Vi, gospod doktor, na shodu v Rojanu ponovili očitanje, ki je v Vaših ustih zvenelo tako, da Vam je najbrž večina poslušalcev verjela in smatrala Vašo trditev za avtentično. Ker ne morem verjeti, do bi Vi, g. doktor, namenoma razširjali laži, le da bi škodovali političnemu nasprotniku, Vas pozivam, da mi naznanite, iz katerega vira ste zajeli vest, ki naj bi dokazala mojo intervencijo pri ministru Marchetu proti podržavljenju slovenske ljudske šole v Trstu. Pozivam Vas na to, ker bi se moral držati Vas, dokler ne izvem, kdo je Vas informiral. Menim namreč, da ste bili mistificirani in da ste omenjeno neresnico razširjali bona fide. Toda to morate dokazati. Če Vam je bivši učni minister Marchet povedal kaj takega, tedaj seveda niste odgovorni Vi, namreč on. Tedaj imam opraviti ž njim in vem, kaj mi je storiti. Gotovo pa razumete, da je Vaša dolžnost, pojasniti stvar, v kateri ste prevzeli vlogo. Vaša dolžnost je to tembolj, ker trdim, da je vest, ki ste jo kolportirali na svojem shodu, od konca flo kraja zlagana. V zadevi večkrat omenjene šole sem govoril z enim edinim ministrom, namreč s tedanjim ministrskim predsednikom baronom B ec k o m, kateremu sem dejal, ne le da ne nasprotujemo podržavljenju, temveč da ga priporočamo. Kakor vidite, je torej med Vašo in mojo trditvijo diametralno nasprotje. Gotovo torej ne dvomite, da je Vaša neizogibna naloga, podati za svojo obdolžitev dokaz, odnosno to, kar ste smatrali za dokaz. Prepričan sem, da izvršite moje vabilo, pa čakam, da poveste, od kod ste dobili svoje napačne informacije. Valentin Plttonl, državnozborski poslanec. Pozori VažnoI Volitev v VI. razredu zavarovalnice zoper nezgode je razveljavljena. 31. t. m. bo zopet volitev. Delavstvo kandidira sledeča sodruga: Andreja Baudelja, delavca r papirnici v Podgori, in Antona Kmeta, mlinarja v Idriji. — Prosimo vse zaupnike, naj skrbe, da «e volitve takoj izvrše; povsod (v mlinih, strojamah, papirnicah) morajo dati gospodarji delavcem volilni listek, da ga izvoljeni zaupnik podpise v imenu delavstva s svojim podpisom ter da nanj napiše izvoljena kandidata. Poior tore}!! Zaupniki, na delo! Shodi. Zidani moiL V četrtek, 11. t. m. ob 8. zvečer predava sodrug Etbin Kristan o predmetu «Cerkev in delavstvo*. Sodrugi se vabijo na mnogoštevilno udeležbo. Celje. V petek, 12. t. m. predavanje. Dnevni red: Delavski cilji m socializem. Predava sodrug Etbia Kristan. Pragersko. V soboto, 13. t. m. predava sodrug Etbin Kristan o socializmu. PtttJ. V nedeljo 14. t. m. je predavanje o razmerju med delavstvom in cerkvami. Predavatelj sodrug Etbin Kristan. Nabrežina. V nedeljo popoldne smo imeli v salonu Grudnove gostilne shod, ki nas vse navdaja z velikim veseljem. Udeležba na tem shodu je bila, zlasti z ozirom na zimski čas, zelo velika. Posebno nas pa mora zadovoljevati, da so prišli udeleženci iz vse okolice, iz Sempolaja, iz Sv. Križa, iz Prapora i. t. d. Bilo je slabo šteto 400 oseb. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Prijatelj, za zapisnikarja sodrug Marica. Na dnevnem redu je bil politični položaj v Avstriji, o katerem je poročal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane v obširnem, živem in poljudnem govoru na veliko zadovoljstvo vseh poslušalcev. Govornik je omenil in razložil vse važnejše politične dogodke od prvega sestanka novega parlamenta pa do njegovega zaključenja in do vojnih homatij ter je pojasnil položaj in nalogo delavstva v sedanji dobi. Končal je svoje poročilo ob burnem odobravanju vsega shoda, udeleženci so pa izražali Željo, da bi imeli kmalu zopet tak shod. Oorloa. V nedeljo, 21. svečana je bil v velik dvorani pri Kateriniju velik shod, ki sta ga priredili jugoslovanska in italijanska socialno-demo-kratična stranka. Na dnevnem redu je bilo zaklju-čenje državnega zbora. V italijanskem jeziku je poročal državni poslanec S c a b a r, v slovenskem pa sodrug dr. H. Tuma. Po izbornih referatih se je sprejela sledeča resolucija: 1. Zbrano delavstvo protestira proti zaklju-čitvi državnega zbora in s tem proti onemogočenju izvršitve socialnih reform, posebno zavarovanja delavstva za starost, zakona proti kartelom, zakona proti podraženju živil in zakona za omejitev militarizma ter proti onemogočenju, da bi se potom parlamenta pravilno nadzorovala in rešila državna kriza radi aneksije Bosne in Hercegovine. 2. Delavstvo obsoja postopanje meščanskih itrank in posebno nemške in češke nacionalne, poljske aristokratske in klerikalne krščansko-socialne stranke, ki so odklonile predlog sodruga Seligerja radi pomirjenja avstrijskih narodnosti in tako vzdržujejo še za naprej šovinizem, dema-goštvo in protekcionizem. 3. Delavstvo poziva vlado, da nemudoma otvori državni zbor in obenem sestavi tako ministrstvo, ki odgovarja parlamentarnim načelom in demokratičnemu parlamentu, sestavljenemu na podlagi splošne in enake volilne pravice. 4. Poziva se delavstvo, da nastopa solidarno in internacionalno za volilno pravico za državni zbor, za deželne zbore in za vsa javna zastopstva in da zahteva nemudoma rešitev vprašanja splošne in narodnostne avtonomije. Domače vesti. 0 napredovanju nemštva v Istri piše vse slovensko in hrvatsko časopisje po puljskem »Omnibusu" približno sledeče: „Zadnji čas se opaža zopet sistematično prodiranje nemštva na jug. To prodiranje podpira tudi vlada. — Glavno sredstvo prodiranja so razni „Kurorli“ in podpiranje prometa tujcev, kar ima za posledico priseljevanje in zahteve teh priseljencev po šolah in drugih sredstvih njihovega širjenja. Zadnji čas postaja delovanje intenzivnejše s pomočjo dveh nemških društev: Schulvereina in Siidmarke. Siidmarka že deluje v Opatiji, Lovrani, Cigalah, Porto Rose, Pulju in drugod, a zdaj je začel Schulverein, ki je nedavno osnoval podružnice v Pulju, Opatiji in Lovrani. Nemci so že razsuli po Istri svoje oaze z raznimi hospici, kopališči, „Kurorti“ in sličnim, in zdaj gredo naprej. Vsi vemo, kako so prišli v Opatijo in v kakšni nevarnosti za nas je ta kraj. Brioni so njihovi, zdaj so obrnili pozornost na Cigale in Lovrano, a že segajo tudi v Medolin, Sustjepan in Porto Rose. Ampak oni se tudi zavedajo svoje moči in ne taje svojih načrtov, ampak jasno pravijo, da morajo postati gospodarji na našem morju. Država pa jim gre v vsem na roko. V Pulju jim vzdržuje ljudsko šolo z 12 razredi in ženska šola se je otvorila to leto, poleg tega gimnazijo in realko, ne računajoč na mornarične šole. V Opatiji je ljudska šola Schulvereina, in država plačuje učitelje, ki delujejo na tej šoli. Za nas pa nima dovolj učiteljev, ampak jih mora nameščati in plačevati naša družba, kakor se je to zgodilo v Lovrani. V Lovrani se otvarja šola in učiteljski nemški dom. Za te šole pa hoče država namestiti zdaj posebnega šolskega nadzornika.* — Tako je. Ampak še lani so se istrski narodnjakarji družili politično z Nemci in še danes favorizirajo mornarico, ki bolj pospešuje nemštvo kakor vsi „Kurorti\ Puljski »Narodni Dom“ je bil zavetišče germani-zatorjev in »Omnibus* je objavljal oklice na starše, naj vpisujejo otroke v nemško šolo. In ko so socialni demokratje že pred leti opozarjali na napake te samomorilne politike, so jih narodnjakarji imenovali narodne izdajalce. Kadar je prepozno, pa kriče. Za ljubljanskega podžupana je bil na zadnji seji občinskega sveta izvoljen dr. Ivan Tavčar. V upravni ivet „Mestne hranilnice* v Ljubljani je zopet izvoljen dr. O raž en. Deželnozborske volitve na Štajerskem so zdaj uradno razpisane. Ker je razpis datiran z dne 28. svečana, bodo imeli v splošni kuriji vsi tisti volilno pravico, ki so 28. februarja že eno leto prebivali v enem kraju in ki so bili takrat že 24 let stari. Volilni dnevi so sledeči: 7. maja splošna kurija; ožje volitve 14. maja; kmečke občine 17. maja; ožje volitve pa 22. maja eventuelno 27. maja; pri dveh mandatih so namreč mogoče dvojne ožje volitve; trgi in mesta 24. maja; ožje volitve 28. maja in 2. junija. Čudne razmere. Tovarnar Žabkar v Ljubljani misli, da bo vse kar tako še v naprej ostalo kakor doslej, vkljub temu, da *mo morali že pisati o stranišču v njegovi tovarni. Nekdaj, to je pa že dolgo, smo morali pisati o straniščih pri Tflnniesu in,sedaj je tam vsaj čednost. Ker pa hoče gosp. Žabkar, da javnost še kaj izve, povemo danes, da morajo delavci hoditi po lestvi in tudi skozi okno v stranišče — vrata so sneta in leže na tleh v luži nesnage. Če je to lepo in častno, potem priskrbimo kolajno za nesnago g. Žabkarju. Zahtevamo pa, da ne bo še v naprej neki R. opravljal potrebe v delavniških prostorih, da mora vajenec nositi v stranišče in izpirati posodo. Vajenec naj ima slučajno rane ali opraske na roki, kar se pri ključarskem delu hitro dobi, tista posoda je pa železna in zarjavela, pa nastane lahko krvno zastrupljenje. Za dožoluozborske volitve na Koroškem so kandidati« slovenskih narodnjakov; V krnečih sku-l injh: 1. Velikovec D>hilava*t grebinjski župan Fl. Elersdorfer v Ravžu; 2. PMitrk-Zclezna-kapli Fr. Grafenauer, drž. poslanec inpo-estnk na Brdu, event. Val Podgorc vCalovcu; 3 Be ljak-Paternion-Rož^k: J m. V oš p e rni V, poses nik v Zg. Jezercih pri Vrh. 4. Trbiž-Po JhlosU'r: J Škrbina, p. d. Kazin, posestnik in ?.ivino?.ilravnilt v Hudih Dolih pri Vrata h. — 5 C ;!ov Opominjala sem, da vendar ni nič storil. Bakaj je dejal: «Vem, da je nedolžen, ampak težko, da se bo dalo kaj napraviti.* Dva dni pozneje pa je bil svak vendar na prostem. Bakaj mu je bil dal nekoliko povsem enostavnih vprašanj in ga je potem odpustil. Mene je Bakaj vprašal, kako mi je v celici. Pritožila sem se, da sem z oseminštiridesetimi osebami skupaj v mali celi. Bakaj je dal takoj nalog, da sem prišla v drugo celico, dočim je sicer potrebna prošnja na gubernatorja za to. Na drugem zasliševanju mi je zaradi premnogih opravkov predložil formular z vprašanji, da naj sama zapišem odgovore. Dolgo sem premišljevala kaj bi zapisala. Bakaj me je vprašal: «Kaj pa premišljujete P in mi je dal navodila, kako naj odgovorim na vprašanja. Svetoval mi je, naj se zapišem za pevko in mi je dejal: »Prosim Vas, ne bojte se me. Povsem privatno govorim z Vami.* Najprej mu nisem zaupala, potem sem pa slušala njegov svet. Vem tudi za tri diuge obtoženke, ki so bile z menoj v eni celi, s katerimi je bil prijazen, tako da so vprašale kakšen čuden človek ie to, ki jim daje tako lahka vprašanja. Po šestin tednih sem bila izpuščena, dasi mi je bil odvetnik dr. Patek dejal, da moram biti pripravljena na šest mesecev ječe. Šla sem trikrat k »Ohrani* po svoje reči, ki so mi bile od' vzete pri reviziji. Bakaj me je vprašal: Kaj name ravate zdaj? Odgovorila sem mu: »Ne vem let nimam dokumentov pri sebi. Krivo potnico, > katero sem bila prišla sem, so mi vzeli*. Tedaj mi je dejal Bakaj: »Ge Vam smem svetovati, glejte da pridete čimprej čez mejo, zakaj zgodi se, da človeka danes izpuste, pa ga v par dneh zopet zapro.» Nato sera dejala v šali: «Ce bi le dobila svojo potnico!* Dva dni pozneje mi je res poslal potnico in napisal na listku: »Morda še ni prepozno, da odpotujef.ete. Želim Vam srečno pot.* Tudi mojega brata so zaprli in čakalo ga je več let ječe. Obrnila sem se do Bakaja z vprašanjem, če ne ve, kdo da vodi preiskavo. Bakaj mi je povedal in ko sem se poslovila, sem mu hotela dati roko, pa sem jo spet odtegnila, ker sem si mislila: Uradniku «Ohrane» se ne daje roka. Bakaj mi je na to rekel: »Gospodična, morda se boste še spomnili, da ste govorili »s človekom». Tedaj sem mu dala roko in sem odšla. Enkrat, ko sem bila konfron-tirana s svojim bratom, ga je Bakaj vprašal, kako se mu godi. Brat je odgovoril, da slafjo; niti cigaret si ne more kupiti. Bakaj mi je *hotel posoditi denarja, pa sem mu odgovorila, da ni treba, ker imam sama. Nato je Bakaj dejal: »Obdržite svoj denar morda ga boste še sami potrebovali.* Izmed ostalih izpovedb je važna še ona drja. Bobrowskega, ki pravi, da je doma našel popis oseb, katerim je priskrbel potnice. Iz tega popisa je razvidno, da je dal Borowski dne 3, marca 1906 potnico, katero je dobil šele dne 5. aprila nazaj. S tem je bilo dokazovalno postopanje končano. Porotnikom se je predložilo dvoje vprašanj: 1. Ali je obtoženec Emil Heker kriv, da je z inkrimiranim člankom »Špion* v »Naprzodu* in sicer z mestom: »Kako je mogoče razložiti psihologijo take grdobije, kako je razumeti, da je napravila na listi zapisana Janina Borowska, avstrijska državljanka in slušateljica na krakovski univerzi, iz sebe vohunko ruske pojicije P* obdolžil tožiteljico zaničljivih lastnosti ter jo izpostavil javnemu zasramovanju? 2. Dodatno vprašanje: Ali je obtoženec dokazal taka nečastna dejanja tožiteljice, ki opravičujejo to očitanje? Na to je govoril zastopnik tožbe dr. Lewicki ki je zahteval obsodbo. Drugi dan sta govorila zagovornik dr. Heskv in obtoženec Heker, ki sta naglašala, da v porotni, dvorani ne sme odločati sentimentalnost ampak pravica. Pravorek porotnikov in sodbo na mesec dni smo že objavili. Oboje je splošno presenetilo. Obsojeni jo vložil pritožbo ničnosti. :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo!! Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnou‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—4 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najuovejše mode. Krasne .peče1 vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celollold-ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene. Q7£XJl2-3r=Jrx^lr=ilrs=Jr=Jr=cJr3jrzczJh=z]n=Jr=ziK=Jd±A 5 C letni velik JJ3Z& nspeb! ^ 68—16 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtie telesa se doseže, »ko se uporablja mno-===== gokrat odlikovano ------ želodčno tinkturo lekarna Pioooltja Ljubljana, Dunajska cesta. St( klenica 20 v. Naročila po povzetju. BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim blagu, t krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno optaro, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Naj-finejše otročje kapice, klobučke, plaičke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in droge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija JUL Krištofič-Bučar” Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—16 P.'.V\NA č&olniAi. Materi &rti/o /»O CWtiTA», wn<*sl/iu0-potovaU /wJrwnM rSimcnJFe/tmefeiz* &G>ioAt>arwk+ Talufon iti 177 L Tomažič zaloga piva v Spodnji lilki pri Ljubljani. Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaško In :: češko pivo 62—28 mm m i ni li! i Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode t Idnbjjana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—42 Nizke cenel Velika snknena zaloga! Priporočljiva slovenska in žensko blago pri trgovina za moško 52-17 sv. Cirilu in Metodu Cjnbljani, £i#jarj » 80 . Od 88 litrov naprej io oaneje. Za pristnost vina se jamči. Za obilen obisk se priporoča 10—2 Leonardo Galante gostilničar pri »panju*. Dobi se tudi tu- in inozemska vina v steklenicah Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone io plošč* s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi t« prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, velike prometa 1 Cenike pošiljam zastoni in poštnine prosto! 52—17 isf HHHHn po najnižjih cenah. Velika in moderna : zaloga oblek: = za gospode, dečke in otroke sss A. KUNC LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3 :: (na vogalu Zidovske ulice) :: Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki, po nizkih, stalnih, na vsakem predmetu ozna-:: Šenih cenah. 24—9 Naročila po meri točno in priznano dobro. Nova Cenasi 6 Gerkman Nova sinka trgmiH Ljubljana lnt,lngorjevlb vi Ho priporoča za pomlad in jjoletje 'i n 24-4 Cono solidne In postrežbautočna. GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove nUce štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—10 obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, šakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. A i \ #h A A A A St M Sf V M SP Največja zaloga, £ čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po '/„ ‘/«t */« in 1 kg. 104—26 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voiilla, itedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. ljia In uajoeuejta tvrdka mm. evanje osir, nakupovanje t Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejsih. Adolf Hauptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, iirnežev, lakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno I. 1S32. * A A ti t i 4s t s A A SP \* M St \ f St T«I«lon 108 družba združenih plvovaren Žalec In Laški v Cjubljani Telefon itev. 168. priporo«* tvoj« izborno pivo v sodcih In steklenicah. ZALOGA V SPODNJI SlSKL 51—9 iidijiMj ii idimvK mn m rv«» »im Tiri« Iv, Pr, Uapnt v Kravjo.