St. 78.
V Trsta, v sredo 30. septembra 1885.
Tečaj
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•v

»EDINOST« izhaja i trat na teden vsako »rad* tn ubtti o poludne. Cena za vse lato je « glii., za potu leta 3 gld.. za Č6trt\ieia t gld. ftO kr. - Posamezne Ši**vil*e dobivajo nn opravniiivu m ▼ trafikan y Trati po & kr., v Bartol in v Ajdavičlnl no €* kr. — \đroč»i»«. reklamacij« m inaerate prejema Opravnlitv«, vta Terraate, »Nava tltMraa*.
. , V*	a« pošiljajo Uradnlitvu ><ria Tarr«4ta< »Nuov» Tipografla;« vNakmorabttt
traukiran. Hokopiai t>»*7 posebne vrednosti ne n« vračajo. - Jnuratt (nzne vrsta naznani a m poalauieej zaračunijo po pojrodbl - prav e.enć; pri kratkih oglasih z drobnimi f'karai «e plačuje za vsako besedo 2 kr
Vabilo na narocbo.
S 1. oktobrom se začne zopet nova naročbena doba na naš list. — Stare naročnike prosimo, naj ponovć naročnino, dolžnike, naj poravnajo svoj dolg, ker drugače jim list ustavimo, vse druge rodoljube pa, naj listu pridobe še novih naročnikov. — Edinost stane za vse leto f* gld.; za pol leta 3 gld.; za četrt leta gld. 1-50.
Upravništvo.
Naš cesar in zvestoba avstrijskih narodov.
Ko je Nj. veličanstvo nag pre-evitli cesar v avgustu in septembru potoval na Moravsko, da se snide z ruskim carjem, ko je potem bil v Plznu pri vojaSkih vajah, Se kesneje v Celovcu in naposled v Požegi in Brodu , povsod so državljani Čehi, Nemci, Slovenci in Hrvatje delali cesarju ganljive ovacije, povsod se je kazal pravi istinit entuzijazem za posvečeno osobo cesarja in vso cesarsko družino; vse to je bilo kaj lepo videti in slišati in tudi inostranski svet je po svojih zastopnikih pri različnih manevrih videl ter se prepričal z lastnimi očmi, kako ljubijo vsa avstrijska ljudstva svojega cesarja.
Prav je bilo, da je tudi zunanji svet zvedel zato, ker uprav to mu kaže, kako močna in edina je Avstrija, akoprem sestoječa iz raznih narodnosti.
Prav pa je, da se je posebno «daj ta stvar tako demonstrativno pokazala, ko vendar niso več na krmilu oni Velikonemci, ki so vedno po
PODLISTEK.

vsem svetu trobili, da so le oni vla-domožni v Avstriji, da le nemški element sam vdržuje Avstrijo in da Avstrija ne more obstati, ako ni državno krmilo izključljivo v nemSkih rokah.
Ne trdimo, da zdaj nenemški narodi v Avstriji uže počivajo na svojej »Magna charta« ter uživajo v polnej meri svoje pravice, ali uže samo to, da se jih je začelo nekoliko več pripoznavati, napravilo je nek boljSi položaj v Avstriji. Zatirana nenemSka ljudstva pa so od nekdaj pričakovala in še vedno pričakujejo od svojega cesarja ono blagodejno modro posredovanje, ki tako lepo odseva v cesarskih zgodovinskih besedah: storite mir mej mojimi narodu
Pri nas v Avstriji je torej Ji-nastično načelo veliko vefie vrednosti, nego v drugih državah, ono je najboljša vez, katera osko veže avstrijske narode v eno samo državo; zato pa imajo vsi avstrijski narodi enakotežje v lastuej državi. Ali pa bi bilo temu tako, ako bi se bila velika večina vseh nenemških narodov uže davno ponemčila? To je prašanje, na katero najlepše in najboljše odgovarjajo sedanje evropske razmere.
Osnova novih držav na podlagi narodnostnega prava nam na najlepši načini kaže, da Avstrija more le potem obstati in se srečno razvijati, ako so v njej vsi razni narodi enakopravni ter da drŽava za razvitek vseh enako skrbi. — To pa nam tudi kaže, da Avstrija mora taka ostati, kakoršno so ustvarili zgodovinski dogodki, drugače nema svoje prave zgodovinske in etične podlage in ni več Avstrija. V
interesu naie presvitle cesarske hiše je torej jako prav in dobro, da Avstrija obstoji i?. raznih enakopravnih narodnosti; dinastija ima vsled tega poseben interes tudi na tem, da se ti narodi vsi dobro razvijajo po svoje in vrlo napredujejo. — Ovacije vseh avstrijskih ljudstev svojemu cesarju torej tolmačimo mi tako, Ja vsi avstrijski narodi v svojem cesarju vidijo branitelja njih svetih narodnih in zgodovinskih pravi.;, njih običajev in njih vere, — in ker po njegovem posredovanju vso narodi lehko v skupini, ki se zove Avstrija, vresničijo svoje najlepše ideale ter iim jih ni treba nikder drugod iskati.
To so nagibi entuzijazma avstrijskih ljudstev za svojega cesarja, oni so konservativne narave, opravičeni v naravnem in zgo lovinskem razvitku Avstrije.
Uprav te nagibe in uzroke pa bi velikonemška stranka rada uničila, zarad Cesar jo tni smatramo za nemogočo na krmilu Avstrije, dokler budni prvi Avstrijo sestavljajoči činitelji.
Indijska drama KMid£sova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol G laser.
(Dalje). Dvornik.
Komu naj dam biser, ki sem ga očistil v vodi?
Kralj.
Kiratinja, vzemi ga in daj ga v zakladnico.
Služabnica, Kakor gospod zapoveduješ. [Viame biser in odide).
Kralj (dvornikuJ. Latavja! ali veš, čigava je pušica?
Dvornik.
Saj je ime napisano: pa moje oko je preslabo, da bi moglo čitati.
Kralj. No, podaj mi punico.
Vi duša ka. Zakaj tako dolgo premišljuješ ? Kra Ij.
lin* napadnika ti hočem povedati, le poslušaj.
Ta mišica je last Ajuša, ki Ga kralju porodila Urvufti.
Vidušaka [vesel). Slava! Narodil se ti je sin. Kralj.
Ne morem razu ni^ti, kako je to. Samo
ob priliki daritve Najmišove1 s-m s« ločil od ni-, inač s^in bil vdno pri njej in nisem zapazil, da bi bila noseča; odkod t daj ta sin?
Res nekaj dni uže videval sem Na prsih njenih bradavice modre In bledo lice kot lavulin* sad In nje tel6 mlahavo bilo je.
Vidušaka.
*$?.!nis,i da se boginje ravnajo po človeških pravilih: one mogo svoje de-Janje zakrivati.
Kralj.
Mogoče, da je tako, kakor ti pripo-duj s; pa zakaj je skrivala sina? Vidušaka.
Kdo bo pr iskoval skrivnosti bolje?
Dvornik (nastopi). Zmaguj. i:ralj, zmaguj! Puščavnica iz svetega loga Džjavanovega je prišla z detetom in žtdi kralja videti.
Kralj.
Uv^di brez odloga oba.
Dvornik. Kakor z ipov duješ. kralj.
Dvornik
[odide in se vrne s pulČavnico in fantom). Stopi sem, puščavnica.
Vidušaka.
Gotovo nam pripeljejo mladega vojaka, čigar pušica j- zadala orlove prsi. Zelo ti je enak, prijatelj.
Kralj.
Gotćvo, dragi moj, saj moje se Solzi ok6, ko zre z i u j mirno nanj* lladuje dušu »u nad tem prizorom, In srce polno čutov i lutrin je. Zapušča me resnobu, ki pristoja
Preslolni govor
v državnem zboru 26. septembra.
Čestiti gospodje obeh hiš držav, zbora !
Na Moj poklic Ste se v začetku nove dobe Svojega ustavnega delovanja zbrali krog Mojega prestola.
Ko Vas s cesarskim Svojim pozdravom sprejemam in Vam iz srca kličem: dobro iošli; pričakujem v zaupanji na Vsemogočnega, da se ho Vafia delavnost, v teku danes odprte dobe, ugodno in uspešno razvijala, Avstriji i nje narodom v blagostanje.
1 Naj miša se imenuje »veti gozd, v katerem se daritve opravljujo. Kralj pravi, da se je vsled obreda mudil pri daritvi, in da se je sin v času njegove odločnost moral uuroditi.
1 Rastlina, ki pobliže ni znana.
Kraljevskemu stanu: roke tresoče Objeti kopemijo mi zar6d, Ki brez stralui prijazno name zr6.
Dvornik. Žma. stopi sem (Žena in fantek borila, kakor je njima ukazano). Kralj. £ena pozdravljam te.
PuiČavnica Veliki kralj, l>odi opora luninemu zarodu. (Ha se) Če tudi ne pove, to se takoj j pozna, da sta si kralj in deček v rodu. ' (Glasno) Pokloni se očetu, sin. [Deček, lok držeč, roki sklene in se pokloni). Kralj.
Osoda naj ti podeli dolgo življenje. •Deček.
UŽe beseda sumu: „Ti si oče In jaz sem siti", mi vn>la je ljubav, Kak6 še le ljubezen kaže se, Či kdo na krilih staršev v«raste 1 je. Kralj.
Svetnica, povej mi vzrok tvojega prihoda.
PuiČavnica. Poslušaj, Veliki kralj! Urvaši mi je takoj po rojstvu t- ga sina Ajuša oddala zakaj je to storila, tega ne veni. K r je on visokoroden vo:a^k sin, zarad tega je sveti Čjavana obred * rojstvene in druge pri njem opravil; v vednostih in v vo aš-kili umetnostih ga je tudi podučil. Kralj.
To je zares dobra vzgoja!
PuiČavnica. Denes je z sinovi duhovnikov hodil cvetice, drva in travo kuša* zbirat, potoni pa |e n kaj storil, kar je v logu puščav nikov prepovedano.
Vidušana (nemirno). Kaj n ki? Na orla. ki je s»-dć na drevesu žrl meso, nameril je z lokom.
V	tem upanji me potrjuje toliko dokazov domoljubja, udanosti in zvestobe do Moje hiše, s katerimi so Me na Mojih popotovanjih v zadnjih letih vsi Moji narodi v vzajemnem tekmovanji razveseljevali.
S hvaležnim srcem se spominam vseh teb, moč avstrijske državne zavesti doka-zujočih izjav.
V	prihodnjem zasedanji Vas čika rešitev vajnih nalog. Koncu se bliža dob*, za katero se je po dogovoru z državnim zborom dežel ogerske krone določil prinos za pokritje potrebščin skupnega državnega gospodarstva. Pečati se boste morali z novo nagodbo, kakor tudi s carinsko in trgovinsko zvezo, ki se je na novo sklenola v letu 1878 z mojo vlado dežel ogerske krona.
Te za ekonomične razmere obeh državnih polovic tako važne zadeve boste morali zrelo preu iartti in v duhu pravice in primernosti rešiti.
Da se zadosti potrebi popolnitve državne hrambe ne moči, izroči se Vašemu preudarku načrt zakona o črnej vojski. Ta naprava, ki v miru prebivalstvu ne bo nalagala žrtev, omogoči v primerlj iji ozbiljnih dogodeb — kakor je to v drugih državah — razpolaganje nad večjo bojno močjo in s tem trajno poviša brambeno zmožnost in državno moč.
Preskrbovanje udov in sirot vojaSkih osob se ima po zakonu stalno vrediti in s tem zelo čutečej potrebi ustreči.
Pri skrbi za splošno izobraževanje in za ono, katero zahteva poklic, boste podpirali Mojo vlado v njenem prizadevanji, oprtem na prave preudarke skušenj, da se mladina, ki tako mnogoštevilno sili v srednje šole. bolj napotuje v tista obrtniška učilišča, ki so uamenjena za pov-zdigo obrti.
Moja vlada Vam izroči predlog, glede premembe carinskega tarifa, ki je namenjen za to, da se na domaČem trgu zbo-Ijša stanje obrti in poljedelstva.
Tudi se bo Moja vlada pri sklepanji
Vidušaka (pogleduje kralja).
Kralj.
Dalje, dalje.
PuiČavnica.
Ko to Čjavana zve. zaukaže mi: »Vrni UrvaŠijl zastavljeno reč*. Zarad tega želim z Urvašijo govoriti.
Kralj.
Sedi med tem. (PuiČavnica sede na stol, kateri prinese sluga).
Kralj.
Latavja, pokliči UrvaŠijo.
Dvornik.
Dobro, (odide).
Kralj.
Le stopi sem, moj sinko ! Oh kak6
Razveseli očeta sin. če se
Oklene nežno; le bližaj se,
Osreči me, ko luna kamen lunin.1 PuiČavnica.
Stori kar oče želi.
(Deček se bliža kralju in mu noge objame). Kralj (ga objame in na podnoinik posadi).
Brez strahu pozdravi tudi mojega prijatelja. brahmanca
Vidušaka.
Česar naj bi se bal? Niso li znane opice v puščavniškem logu?
Deček (i»uhljaje).
Pozdravljam te.
Vidušaka.
Bodi srečen.
(Potem nastopita Urvaši in dvornik).
* Te reči so pri daritvi potrebne. » baječni žlahtni kamen, ki se rosi, č» padejo lunini žarki nanj.
(Dalje prib J
EDIN
O 3 T
trgovinskih pogodeb prizadevala, za iz-voŽnjo namenjenim pridelkom zunanja trgovišča obraniti in po moči pomuo-h ti.
V soglasji a trgovinsko-političnim i naredbami ho državna uprava popolno pozornost obračala na občila ter s tem sodelovala za povzdigo produktivnega truda in varstvo domačega dela.
Enako ho vlada, ki ima na razpolago mnogozapleteno, važna prometna pota vladajočo državno železniško mrežo, na to mogočno pospešiteljico narodnega blagostanja največjo svojo skrb obračala.
O pravem času Vam se podade primerne predloge, da se lažje izvrže krajne železnice.
Ponavljajoča prizadevanja, da se končajo večji zakoni na polji pravosodja, bodo se zopet nadaljevala, pri tem naj se ne zavlačujejo one prenaredbe obstoječih zakonov, ki so nujne.
Lansko leto so iz anarhističnih namenov izvirajoča hudodelstva zahtevala izjemne nareabe v posamesnih sodnih okrajih.
Da se prevratnim težnjam trden jez postavi in da se tedaj poprej omenjene i2jemne naredbe odpravijo, poda se Vam posebna predloga.
S predrugačbami carinskih in obrt-uiSkih zakonov, sklenenih v zadnjem zasedanji, kakor tudi z napotili za zboljšanje stanja delavskih stanov, storili so se važni koraki za vresničenje velevažnib gospodarskih in socijalnih nalog.
Vi se boste pečali z druži mi, vestran-ske interese zadevajočimi predrugačbami oa tem polji. Jaz pričakujem, da boste te predrugačbe, ki izvirajo iz nujnih potreb prebivalstva in v svojej pomenljivosti daleč presegajo raznoličue strankarske boje, temeljito preudarjali in uvaževali.
Pri srečnej rešitvi teh boste si v svesti Moje in prebivalstva zahvale.
Upam, da najprej sprejmete predloge Moje vlade, glede zavarovanja mnogoterih delavskih stanov v primerljajih pone-srečenja in bolezni, potem uredbo razmer bratovskih slad nI p.
Zakonska predloga, ki se Vam pod & glede podedovanja zemljišč srednje velikosti, ima namen, da se ohrani in ojačl za družbinski in gospodarski red važen del prebivalstva.
O razmerah takih kmetij v posameznih deželah se je natanko pozvedalo, in Vi omogočite s kmalu storjenim sklepom o zadevajočej zakonskej predlogi, da bodo mogli deželni zbori na to stroko deželne kult ure posebno svojo pozozornost obračati. Vsled povodenj v zadnjih letih je nastala nujna potreba, da se vrede vode v več deželah, vzlasti v Mojem, po p ovo-dnji večkrat hudo zadetem kraljestvu Galiciji. Vlada se peča s potrebnimi pozved-baini ter Vam po dovršenju teh poda primerne predloge.
Moja vlada se bo neprestano trudila, v zadostitev muogoterih javnih interesov rabiti potrebne poniočke z vednim skrbnim ozirom na stanje državnega denarstva.
Jaz pričakujem, da bo tudi Vas pri preudarjanju raznoterih interesov in želja vodil enak neobhodno potreben ozir na državne dohodke., ki so na razpolaganje, da boste smatrali za Svojo domoljubno dolžnost, krepko podpirati vlado pri prizade-vanju za vredbo državnega gospodarstva.
Naše razmere do zunanjih držav so skoz in skoz ugodne in vsi smo edini v težnji za ohranjenje miru, katerega potrebo mi vsi čutimo.
Čestiti gospodje obeh hiš držav, zbora 1
Nespremenljiva naloga Moje vlade bo. z varovanjem celokupnosti in državne moči. vsem Mojim deželam in Ijndstvom enako skrb obračati pri gojenju duševnih in gospodarskih interesov.
Podporo teh teženj smem od Vas toliko bolj gotovo pričakovati, ker je 2 udeleževanjem zastopnikov vseh Mojih narodov pri ustavnem delu izključeua enostranska obravnava Vašej razsodbi zaupanih prašanj.
Naj Vas pri tem vodi oni duh zmernosti, ki daje najboljše poroštvo blagodejnega delovanja, oni duh natančnega In strogega, ali dejanskega presojanja, ki je sam sposoben, z mirnim i neprestano na-daljujočiui napredovanjem v zakonodaj -
stvu vspehe roditi in ustavnim zakonom stanovitno veljavo zagotoviti.
Vsemogočnega blagoslov bodi pri Vaših delib !
Politični pregled.
Notranji dežele.
Cesarica se 3. oktobra ob devetih pripelje iz Godolo v Miramare in tukaj takoj vkrca na ladijo Miramare, ki odpluje proti vshodu.
Srbska kraljica Natalija je v soboto zapustila Opatijo ter se odpeljala skoz Zagreb in Buaimpešt v Beligrad. Namenjena je bila ostati več časa v Opatiji, ali zarad homatij v Bolgariji se je domu vrnola.
V	seji gosposke \bornic* dne 28. t. m. je kardinal Gangelbauer stavil predlog, naj se na prestolni govor odgovori z adreso i Maj se izvoli odsek 21 udov, ki ima adreso sestaviti. Ta predlog je bil soglasno sprejet; izvolil se je potem odsek in izvolili so se tudi razni drugi odseki. Nazadnje je pre' dlagal načelnik, naj mu zbornica naroči, da v nje imenu čestita cesarju h godu; tudi ta preglog je bil soglasno sprejet.
V	seji poslanske \bornice 28. t. m. je vlada predložila zakon o novačenju za I. 1886. Dr. Rapaport se je odpove ial poslanstvu, ker so mu volilci dali nezaupnico zato, ker je pristopil k nemškej stranki. Naznanili so se potem došli protesti zoper nekoliko volitev. Nato so se izžrebali poslanci v 9 otdelkov. Ti otdelki so se takoj ustanovili in bili so izvoljeni za njih načelnike poslanci: Suess, Rieger Czatoryski, Clam> Rihard, Vidulič, Smolka, Hausner, Gro-cholski in Hohenvart. Volilni spisi so bili po ždrebu izročeni raznim otdelkom. Poslanci Menger in tovariši so predlagali, naj se predrugaći g 75 zakona zastran praznovanja nedelj. Prva prihodnja seja bo v petek.
V	Budimpeštu ste se 2G. t. m. odprli obe zbornici državnega zbora. V poslanske j zbornici sta vprašala Iranyi in Halfy o zunanjej politiki, posebno gled6 krome-riškega shoda in dogodeb v vshodnjej Ru-meliji. Hafy je hotel tudi vedeti, zakaj je obiskal cesar bosniški Brod.
Vnanje dežele.
Z Bolgarskega imamo te le važniše novice: Cantacuzene ostane kakor ruski vojaški pristav v Sofiji. Bolgarski knez je brzojavil ruskemu carju: če je odzvanje ruskih častnikov zoper njega namenjeno, da je za blagost bolgarskega naroda pripravljen krono žrtvovati, če Rusija varuje združenje. Doslej Turki še niso prestopili rumeljskih mej, le bašibožuki se prikazujejo na mejah. V deželi je mir in red; tudi Turki se knezu uklanjajo. Bolgarsko sobranje je uže v petek izvršilo svoj« posle. — Velevlasti se dogovarjajo o bolgarskej zadevi in sprejel se je ruske vlade predlog, naj se snide konferenca v Garj gradu. Francoska vlada je priporočila, naj se na to vpliva, da se na Srbskem, Grškem in Ru-mun*kem vsako gibanje zatrč.
Bolgarska vlada je naznanila d ploma-tičnim opravnikom, da je zaukazala ostre naredbe, da se v Macedoniji ohrani mir. Vladna okrožnica priobčuje kneževo brzojavko, da je na popotovanji ob meji prepovedal 8trelati na turške vojake in čez turško mejo hoditi. Knez je v Plovdivu obiskal glavno mošejo, kder ga je pozdravila muhamedanska duhovščina in turško ljudstvo. Vrhovni muftigaje nagovoril kakor kneza severne in južne Bolgarije.
Na Srbskem se zelo pripravljajo za vojno; vsa vojska se je razdelila v pet čet in za rsako četo se imenoval poveljnik.
Na Grškem je vse v ognji. Vlada je sklenola sklicati državni zbor in mobilizacijo reserve; na mejo se pošiljajo vojaška krdela. Mej grškim prebivalstvom v turških deželah je hudo zavrelo. Čuje se, da se na Kreti pripravlja oklic samostojnosti. Ko se v je nedeljo grški kralj vrnol v Atene, sprejela ga je z burnim navdušenjem velika množina; pred njim so nosili macedonske, teaalske in prapore druzih turških dežel. Kralj je množico s pomolov svoje palače nagovoril, omenjal ozbiljnost dogodeb, rekel, da bo vlada previdno pa odločno delala in pristavil, da bo ljudstvo trpelo veliko, ali domoljubje prinese raiovolino največje
žrtve na oJtar domovine. Kraljev govor diši zelo po strelnem prahu.
Grškej vladi so na predlog francoska vlade priporočile velevlasti, naj mirniše postopa; enako priporočilo se da tudi dru gim vladam na Balkanu,
Nemiko-ipanjsiega ra;pora je menda konec. Kopica slame je pogorela,pa je ogenj naglo ugasnol. Zirad razžaljenja nemškega prapora so bili odstavljeni policijski načelnik v Madridu in policijski organi v Valenciji ter se je zoper nje in drugih Šestnajst nemirn-Žev začela sodnja preiskava, s čemer se je nemška vlada zado-volila. Zadeva o karolinških otocih pa se v razsodbo izročila papežu, ki je dotično prošnjo sprejel.
V	Amsterdamu je 28. t. m. vstala ra-buka vsled obsojenja necega socijalnega demokrata zarad razžalitve veličanstva. Policija je rabila orožje in ranila več osob; Štirji nemirneži so bili zaprti. Bati se je tiovih nemirov.
Na Turikem se je zopet premenilo mininterstvo in trdi se, da je miroljubno,
V	Braziliji se je odpravilo robstvo.
DOPISI.
Trat, 29. septembra 1885. — {Trst in njega bodočnost, — Reka, — Opatija, — Trialka Opatija. — Kralj petrolja Nobel, — Jstershi teran, — Slapenska vinarska iola, — Dober svet vladi in okoličanom, — Bolgarska).
Reka — Opatija in Trsti
Kaj je bila še pred 15 leti Reka, kaj Trst I Niti primere. Še denes ni Reka to, kar je Trst in Še dolgo ne bode. Ali Reka strašno hitro napreduje, Trst ne v istej primeri. Vse kaže, da Reka vz ime sčasoma dobro polovico trgovine Trstu. Vse železnice najbrže Trstu ne pomagajo toliko, da bi postal to, kar se je o njem sodilo Se pred 20 leti. Trstu ostane pač lep del trgovine se zapadno Nemčijo, ali velik del trgovine na Balkanu nase po-tegn6 druge luke. Čakajmo, da se Dalmacija ožje zveŽe po železnicah z Balkanom, in bomo videli, kako se zač< 6 dvigati ondotne luke, posebno pa„Splet. Naj si potem Avstrija prisvoji še Solun, kar Be Sčasoma mora zgoditi, koliko trgovine ostane potem Trstu.
To so naravni nastopkl gospodarskega napredka Avstrije sploh, kajti žalostno je in bi ostalo za Avstrijo v gospodarskem obziru, ko bi za vse čase Trst ostal edina luka, posredujoča domačo iti svetovno trgovino; zato pa je treba, da se Trst bavi ne le s posredovalnim, temuč tudi z direktnim delom, z ohrtnijo, da vsaj sam iz sebe postane važen gospodarski činitelj. Pa naši milijonarji Imajo, žal, premalo pojma o tein; trebalo bo druge, bolj omikane in skučene generacije za kaj tacega. Nijveča škoda za Tist pa je politična kriza mesta, v katt-rej se nahaja uže mnogo let. — Terorizem ultra — italijanske stranke je Trstu spodmaknol prava tla zdravega ekonomičnega napredki. Ali tudi to krizo prebije Trst, in želeti je, da hitro, kajti, kolikor več časa bo trajalo to stanje, toliko veča škoda za mesto. Kar velj 1 za Avstrijo v velikem, to velja za Trst v malem; tukaj bi moral prej nego kje drugej ponehati narodni prepir in kakor vlada verska, vladati bi m°rala tudi toleranca giede na narodnostni čut Tržaških prebivalcev. —. Osobito pa bi morala nehati ona oholost, vcepliena Tržaškemu »mobu« od neukih in brezvestnih žurnalistov, 車, da okoličani žive od milo-lč ne meščanov in da vsak tržaški postopač je več, nego okol ški kmet. O da bi s-3 le tem napuhneŽem pogledalo pod zgomio obleko, v posteljo in v louec, pa v čepi no, videlo bi se k malu, kedo bi imel več uzroka biti ponosen pred drugim: okoličan, ali pi mestni gizdalin. Pa pustimo to; zlati časi za Trst so mi-noli iu se ne vrnejo več; v Tr-tu ho Še zmerom življenje in zaslužek, ali na lehko bogatiti, kakor se je to godilo pred 30—41) leti, ti časi se ne vrnejo. Ali še neka) sem hotel omeniti. V Trstu se je dosti zidalo in storilo, r.a najvažnejše stvari pa se ni mislilo. Zadosti dobre pitne o ie nemarno in Bog ve, kedai je dobomo.
Dosedanje študije nekaterih komisij so bile goli »bumbug«, in skoro ni bilo potrebno, da so se Berkini toliko potezali zx Bistrico, slabi jeziki hočejo vedeti, da naši mestni očetje ne vzamejo Bistrice in tudi ko bi jo Čisto zastoi j dobili. Ali ne man|ka nam le vode, ampak tudi lepih morskih kopelj nemamo, akoprem smo na morju.— Govorilo se je sicer, da se je uže ustanovilo neko društvo, ki v Bar-kovljah napravi take kopel j i; to He vsako leto ponavlja, ali dosedaj |e še vedno pri besedah ostalo, in menda je pri nas za taka podjetja vse premalo razuma.*
• Vendar «e ie te dni osnovalo društvo za kopelii v Barkovijah, ali kapital 70 000 gold. ne obeča kaj posebnega.	Ured.
In vendar imamo blizo Trsta, uprav v onem kotiču za Miramarom tudi mi Tržačani svojo Opatijo, uprav tam, kder je stal uekdai stir samostan in je zdaj posestvo grofa Prandi-a. Tam bi se dalo-kaj tacega, ali vsa| podobnega napraviti,
kar je južna železnica napravila v Opatiji.
•
• •
Toda Opatija v Liburniji je vendar še vse kaj druz-ga; rajsko leži v libur-nizkem zalivu Opatija, pravi in edini biser Istre. Kedor Istro od liste strani vidi, ne veruje več na tužoo Istro, katera sploh ne bi bila tužna, da tam ni karnjelskih begov in nekaterih kaimakamov.
Liburnski zaliv je veliko romantič-nejši od našega, vegetacija je tam tudi buinejša in klimatične razmere so pozimi in poleti tam take, da si boljših misliti ne moremo. Pozimi rti nikoli burje in mraza, poleti pa povsol prijetna senca in ugodni hladilni vetrovi od morja, zrak najboljši in čistejši, akoprem ne prelehak. Za bolnike, kaj posebnega. Pisec teh vrstic je imel priliko pred nekaterimi meseci v Gorici priti skupaj z nekim imenitnim gospodom, ki je, ker jako bogat in Še bolj zbirčljiv, zelo omikan in svetovno Izobražen. Ta mož ni nobeden drug, nego Nobel iz Stokholma, brat in trgovinski drug imenitnega Nohel-a, kateri ima v Batum-u vse nolno izvirkov nafte in več velikanskih rafinerij za izdelovanje petrolja in druzega mineralnega olja.
Poznal je natančno razmere Trsta ter ml pravil, kako je njegov brat iznašel takozvane •cisterne« za prevažanje petrolja, s čem se mnogo prihrani na troS-kih; rekel mi je, da bode v kratkem začelo petrolje v »cisternah« dohajati tudi v Trst, zarad česar so vsi oni kameniti moli za izkrcevanje petrolja skoro da nepotrebni. Petrolje po Nobelovem sistemu pripeljano ni treba nego pumpati na suho, kamor koli; zadostovalo bode torej, »ko se dotična ladija ustavi v morju pred Sv. Savo ; moglo se bode v ondotne magazine pumpati v sode ali pa v druge • cisterne«.
Razložil mi je potem konstrukcijo' pamikov s tako-zvanimi »cisternami« (Šterna-vodnjak). V sredini ladije pride iz posebnega z neko emajlu podobno maso prevlečen badanj (tina) okrogel ali voglat, kakor se boljše prileze konstrukciji paruika; v ta badanj »kalajo« petrolje iz tovarne in kedar je polen, odide ladija. Kadar pride na mesto, kamor je petrolje namenjeno, se zopet s posebno pumpo •izkala« ali izpumpa na suho. Prihrani se s tem velikansko na troških.
Nobel pa ima prav, ako pravi, da za petrolje ni treba posebnega dražega mola; nego samo magazine ne daleč od morja. V daljšem razgovoru smo prišli na pogovor o Gorici. Tožil je gospod, da tam ni nobenega pravega komforti; da Gorica kakor klimatično zdravilni kraj nema prihod-njosti; ali najlepšo prihodnjost da ima Opatija (Abbaziaj. — On da je bil po vsem svetu; ali tako pripravnega, lepega in v resnici klimatično ugodnega kraja še ni videl, kakor Opatijo. — Ako bode znala juŽua železnica to izkoristiti, postane Sčasoma Opatija celo mesto, naseljeno od samih tujcev. — Kar na Želodcu bolnim in po kataru mučenim bolnikom še posebno dobro de, to je istrski teran, ki je prijetna pijača in po analizi resnično zdrava iu koristna. Nobel sam in drugi gospodje s j to poskusili na sebi ter se prepričali, da ima iBtrski teran uprav zdra-vilno moč.
Mož je konečno rekel: kaj Meran, kaj Benetke, vse to mora propast', ako znajo Opatijo izkoristiti. To vse je jakozai imivo za naše kraje in zato sem hotel priobčiti moj pogovor z evropsko celebriteto. Na moje in nekega prijatelja prigovarjanje se je g. Nobel drugi dan peljal v Vipavo na Slapensko Šolo in tam kupil mnogo starega vina vboteljkah. Rizlinga, Burgundca in cesarskega vina, in ker so se mu tudi sparglji omenjene šole dopadli, dal si je poslati tudi v20—30 kilogr. Špargljev v Stockholm. Sparglji in vino, vse se je v Stokholmu izvrstno dopadlo m Bog zna, ako se t-lipen kemu vinu „tam ne odpre posebno ugodna trgovina. Skoda da ga je le malo,
*
• •
In ker smo pri Slap^nskej Šoli in vemo, koliko denarja zametuje kmetijska družba Tržaška, prašimo, ali ne bi bilo dobro, da bi okoličani pros li direktno ministerstvo, naj razpiše 3—4 štipendije po f. 120 za okoličane, (la se bodo hodili učit vinarstva in sadj irstva na omenjeno vinarsko šolo. Evidentno je, da bi onih f. 360 okolici več koristilo, nego f. 3600 izročenih kmetijskemu društvu tržaškemu. Na Slapu dobi dijak za 120 gll. na leto dobro stanovanie, hrano in praktičen poduk. Morda ne bi bdo slabo, da bi odbor Edinosti enako prošnjo pivcej napravil na ministerstvo?
« *
•
Ali tudi na to naj bi se ne pozabilo, da ima namreč tudi Trst svojo Opatijo, tam v mirnem zalivu, kder najboljši Pro-sekar raste in od koder se ima pred seboji uprav magični grad Mirarnar. Omenjeni zaliv je v tihem k>ajii, niti hu'je se ni treba bat'. Oj, da bi Tržtčani imeli več
EDIN08 T
razuma in srca za svojo domovino! Ali kaj hočemo, patrijotizma je malo — već
je egoizma in neumnosti!
*
• •
Ali kaj bi se menili o mirnem poljedelstvu. Čujte bor, vojaške tforabel Haji v Bolgarijo! Tisoč mladeničev Tržaškiti je uže pripravljenih, da se popeljejo v Bolgarijo na pomoč bratom. Vadijo se už^ ▼ orožju, ali nobeden ne ve kde. — Ali »Trlesterca«, dohrotljiva naša tetka, uže ve, kde In kako. On i |e videla srbski pro-klam! Srbi namreč pomagajo zdaj Bolgarom, da si zadnji osvoje tudi Maoedonijo. Morda tudi Grki?
Poljak Koščelski bode poveljnik tržaške čete, Longinus Dobernlgggg pa njega adjutant. Tako se morda res vzne-bimo enega ali dveh ■nebodijutreba«. L* to je škoda, ker sta tako bogata. Bog zna, kde shranita svoje milijone, ali pa tudi tiste neseta Bolgarom. Srečni Bolgari J Žalostna majka Trstu, dokler so ga celo »Chevalier aventuriers« hočejo učiti patrijotizma.
• •
Za denes zadosti na tem. Ali oglasi se še na krafikej skali zdihujočl :
Jeremija.
Iz tržaške okolice 26. sept. (Surovost Vrtovčanov v Vipavi). Ni mogoče niti misliti, da v sedanjem razsvetljenem Času človek ni varen po nekaterih vaseh prelepe Vipavske doline po noči hoditi. Ni davno ko smo čitali v •Eiinosti«, da v Lozicah so bili nekateri napadani. Če je res, potem so ta napad zanikali.
Resnično pa je to le: 22. t. m. oh 9 In pol uri zvečer sta dva Slovenci gg. P. in S. iz tržaške okolice šla iz Ustja v Smanje, ko dospeta v vas Vrtovče, začne jih neka surova drhal (5 fantalinov) z debe litni kameni lučati, ter ni pomagala ne prošnja niti milost, ampak teči sta bila primorana četrt ure. K sreči, da jih ni kamenje zadelo. Trudna, spehana in prestrašena pred tako divjimi razbojniki sta dospela v Šmarje, kder so se vsi čudili nad nezaslišano surovostjo divjakov iz Vrtovč, tudi so sklenoll reč sodišču objaviti.—
Taki napadi so v navadi le pri divjih narodih, ne pa v civilizlranej Vipavi. Upati je, da si. c. k. žandarmerija pride na sled hudobnim in surovim napadni-kom, da bodo kaznovani, ter s tem hode rešena čast ostalim poštenim Vrtovčanom. Napadena gospoda sta pripravljena pred sodiščem, ako vdobi hudobneže, stvar natančno razložiti.
Od »v. Ivana 27. septembra. Početkom prihodnjega meseca se prično ljudske šole tudi v našej okolici. Iz goto vega vira sem čul, da se hočejo v našej Šoli uvesti mešani razredi. Kake razloge ima za to gospod voditelj, ne znam, to pa znam gotovo, da je ljudstvo hilc in je Še protivno raešanej šoli. Dotične šolske oblasti toraj jako ustrego stariŠem in njih otrokom, ako ukaŽejo, da ostane pri starem v našej šoli, t. j. da se dečki posehe in deklice posebe podučuj<*jo. Uzrokov mi pač ni potreba navajati. Ce deklice v Šolo ali iz šole grede mnogokrat nemajo miru pred hudobnimi dečki, kakoršnih posebno dandanas nikder ne manjka, kaj bo pa še v šoli? Mar mislite, da so zdaj otroci boljši, nego so bili poprej? Ne, ne, ampak hudobnejŠi so, česar se vsakdo lahko prepriča.
Ako se hoče sploh kaj novegt uvesti v našej šoli, naj se uvede narodno in c-rkveno petje vsaj pri dečkih. To željo je ljudstvo uže večkrat izjavilo in nedavno tudi očitno v »Edinosti«. Hic Rbodus, hic salta 1
Skedenj. 23. septenibra 1885. — Kakor mnoge je tudi nas Škedenjce letos zadela marsikakšua bridkost, tuoi nas je letos obiskal Gospod se svojimi kaznimi. Nedvomno je, da so marsikakŠnemu znane nezgode, katere so zadele več vasi Tržaške okolice to leto.
Tika nezgoda je tudi nas Škedenjce v z god njej pomladi zadela, meseca maja namreč, ko je toča napadla mej drugimi tudi naša polja in nam lepdel poljskih pridelkov uničila, a to ni bilo dovolj, ker avgusta meseca je napadla zopet naša
J »olja m storila konec skoraj vsemu, kar e bilo na njih! Kraj, ki je pred bil edina uada, edino veselje delavnega kmeta, kraj, kl ni u je poprej toliko dobrega obečal, spremenjen je, in namesto veselja rodi kmetu bridkost, namesto upanja grozno obupnostl Hud, prehud je bil ta udarec za \se vaščanel Toda človek ne sme nikdar v nesreči obupati, saj vsakdanje skušnje ga uče, da v vseh nadlogah in nesrečah zadobi vendar sladko tolažbo, ki mu po-lajša dušno trpenje, in ga odtegne obup-nosti. Ta istinitost se je tudi nam poka zala. hvala Večnemu, kajti v svojej nesreči naui je Bog o.iločil tolažnika, kateri je blag odej no lajšal uaše uo>je. In tega tolažnik i smo našli v našem preč. go spodil župniku Petru Martelancu. — Kuialo potem, ko nas je nezgoda zadela, govoril nam je preč. gospod z lece, kakor po na-vad1, tako tolaiilno, tako osrčevalno, na
ja v*ak, o I nesreče zadet poslušalec veliko polajšanje svoje srčne tu^e dosegel. 14 ijegovih ust je govoril milostljivi Bog «am. da nas ni hotel z ono nesrečo ugonobiti, ampak hotel je. nas iz spanja naših zmot predramiti. Vsi smo tisti dan zapustili sveti hram z nujvečo tolažbo v srcu in s prepričanjem, da nebeški Oče nikoli ne zapusti otrok, ki vanj zaupajo.
V svojej nesreči smo bili po tem takem vendar srečni, ker nas je duhovni pastir pti vsakej priliki tolažil, ki nam je bi celih deset let neutrudljiv oznanjevalec svete vere in tolažnik v vseh naših bridkostih.
P. Č. gosp. Peter Martelanc je bil naš duhovni pomočnik osem let; se svojo do-brotljivostjo, Ijubezni|o in požrtovalnostjo proti našim vaščanom si je pridobil koj vsa njihova srca; ljubili so ga vsi z največjo iskrenostjo in zvestobo ves čas njegovega bivanja mej nami. Ko je gospod bil premeščen v Tržaško faro Starega sv. Antona v duhovnega pomočnika, pokazalo se je jasno, kako ga vsi l|ubiio in spoštujejo. Vsi so obžalovali preveliko zgubo, vsak je iskal otešila v tem, da je željuo gledal tja v dneve prihodnjosti, ki so nam tolažilno ohečali vrnitev odhajajočega našega ljubljenca. In prevarjem nismo bili v svoj mu upanji [ Zvesta ljubezen do njega ni ugasnola v ljubečih naših srcih, spremljala nas je marveč to priliČnega Časa, ko nam je bila priložnost daua, i zprositi si izpolnitve naše želje.
Ko nam je Bog leta 1874. odtegnol duhovno pastirovanje prč. našega župnika rajnkega Jak. Komana, prosili so Skede-njcl, da bi se jim nekdanji tukajšnji kaplan g. Martelanc župnikom imenoval. In glej! Dobrotljivemu Bogu je dopada neopeŠana udanost m goreča l|u-bezen do našega dobrotnika, ushšal je našo molitev, spolnil našo željo in meseca februvarja 1. 1875. so luštaiirali g. P. Martelanca v Škedenjskega župnika. Veselje in zadovoljnost, ki ste vladali v naš^j vasi pri takej svečanosti, bili ste nepo-pisljivi. Solze ganenja in veselja so igrale v očeh ljudstva, da je bilo zopet jasno videti, kako je gospod še vedno v našej vasi spoštovan in ljubljen. — Obdan od tako zvesto unetih src je živel pČ. g. v našej fari polnih oeset let.
Njegovo neutrudljivo delovanje na cerkvenem polji je bilo ves čas duhovito, uspešno, vestno in doseglo je občno priznavanje. On nam je bil pravi dušni pastir, ki je brez Izjeme skrbel za blagost svojh ovčic; bil nam je pravi sejalec bož|ih naukov, ker se je neutrudljivo prizadeval, da bi s krepkimi besedami in z modrimi opomini vzbudil rast v naših srcih iri jih požlahnol v gospodove vinograde. Kazal nam je vedno z lepim izgledom, kako mora hiti živenje pravičnega. Bil nam je pravi oče, brat, prijatelj, naš zvest deležitelj v veseiji in žalosti.
Al pa sovražna osoda zavidala nam je celo srečo, da imamo v nadlogah blagega tolažnika; napade nas v tretje, a ta napad nam več stane od vsakega druzega I Nebo se je nad nami omračilo, pokazali so se na njem Črni oblaki, oznanjevalci nevihte. Ne dolgo — vsula se je na nas toča, katero bomo pomnili vse žive dnil»C7. župnik nas zapustit; te besede so se slišale iz vseh ust naših vašČanov in te besede so bile toda, ki nas je v tretje, a najhujše zadela in pokončala v naših srcih vsako veselje I Marsikateri je od začetka o tem dvomil, a prepričal se je kmalo, da je to resnica in da je naš veMjubljeni gospod župnik premeščen v Tižtško fno Starega sv. Antona. Velika bridkost se nas je s to novico polastila in žilovanje za tako zgubo je splošno. To edino nas toinii, da gospod s tem premeŠčenj-Mii pride na boljše, za kar se mu je tudi od vseh strani srčno čestitalo.
S tužnim srcem smo pričakovali dne slovesa, kateri je prekinalo napočil. Bil je nraznik presladkega Marijinega imena. Potrte so se napotile f,iranske ovčice in mrio^o druzih pobižnih kristijanov iz okolice k popoldanske) službi btžjij, da slišijo zadnje opomine in bridko slovo svo lega velez isluž'iega duhovnega pastirja. Cerkev je bila nrepolna, ko se je gospod prikazal na prižniei. Ganjeno ljudstvo ie uže na prvem pogledu na gosp. župnika začelo jokati.
Govor je bil, kakor so po navadi vse njegove pridige in nauki, izboren in ganljiv.
Priporočal nam je z žalostno — pro-sečiin glasom marsikaj, posebno pohož nost do Matere Božje, katere je bil vedno poseben častilec. Govoril je pč. g. tako navdušeno in duhovito, da so morale njegove besede celo v kamenitem srcu vzbuditi čut pobožnostl.
A sedaj obrne gospod svoj govor na besede slovesa. S tresočim glasom pove, da je premeščen v faro sv. Antona starega, da je primoran torej nas zapustiti.
NaglaŠuje v svojem predavanji razne, glavne točke njegovega v Škednji prebitega živenja; izrazi se pohvalno o vsem. omenjaje da ga je vendar marsikatera liridk >st zadela, da pa vsem njegovim raz-žaljivcem hlagosrčno odpušča t otem nas /.auotovlja, da se o1 nas jako neradloči, sklenovši, Ja je po B'žjej volji premeščen
Gospod se nam naposled iskreno zahvaljuje za vso udauosi, ljubezen, katere
smo mu skazali, prosi za daljni spomin do njega in priporoči se nam v molitvah. Nadalje zagotavlji nam, da bo vedno t duhu sklenen z nami in da nas bo vedno dalje ljubil kakor nas je do sedaj. Poslovil se je še z ganljivim »Z Bogom« katerega je posameznim obrač ti od zapuščenih uaov do nedolžne dece. Ta »Z Bogom«, vzbudilo je v cerkvi največe sočutje. Jok se je na glas razlegal po cerkvi; gospod župnik sam bii je ž.vo ganjen in moral je svoj govor večkrat pretrgati. Z ipustil je na to ieco, zapustil jo je, ah njegove besede slovesa pa so gloiioko utisuene v naših srcih in oni »Z Bogom« ne mine nam več iz spomina I
Dan pred njegovim odhodom je počastil velečestiga gospoda pevski cerkveni zbor kakor tudi domača godba s podoknico.
Prišel je pa tudi dan odhoda. Vsa vas je biia zbrana pred farovžem. Ob. 4. j« zapustil g. svoje stanovanje in šel v cerkev, spremljan od zbrane množice svojih ovč c. Tu je opravil kratko molitev in se slednjič poslovil od cerkve sv. Lovrenca, katerej |e toliko let zvesto služboval. — Spremljali smo gospoda do meje uaše fare, tu je jako ganeu stopil v voz in se odpeljal, zapustivši svojo čedo vtop-Ijeno v največej žalosti.
Mi pa, veleljubljenl naš dobrotnik, pošiljamo še enkrat Vam presrČeu »Z .bogom«. Odpustite nam, milo prosimo, vsa naša razžaljenja, odpustite našo zanemu-rienost do vaših blagih naukov, o ipustite nam nehvaležnost, če smo jo ke laj uo Vas imeli. Naša hvaležnost bode pa v bodoče živa v našem s.cu, naše molitve Vas bodo vedno spremljale.
Naša poslednja prošnja je še, da naui tudi Vi, premih gospod, ne odtegnete svoje ljubezni; prosimo Vas, spomnite se nas pri svetej daritvi s tisto ljubeznijo, katero boste gojili za novo izročeno Vam čedo! Bog Vas blagoslovi in potrdi v novej iari, da boste tudi tu neutrudljivo delali Bogu v čast in v blagost svojih vernih.
Iz Bo I ca v 27. dan septembra. (Izv. dop.) (Jonko in pravda » Slov. Naroda). Čestitim Čitateljem cenjene -Edinosti« bode gotovo Še živo v spominu, da smo se uže od zadnje deželnozborske volitve kaj hudo in trpko zaletavali z ostrim peresom v neko osobo, koja je prilezla sem gori na Bolško pred Kacimi 28 leti v »popolno ubožnem stanu«, nabrala si tukaj mnogo »stotisoČakov« ter se pred ovemu letoma se svojim terorizmom vsilila celo v deželni zbor Goriški. Jonko — tako se namreč iinehuje ta »pozlačena ničla« — j« dandanes kaj zanimiva osoba, o kojej se govori po vsem svetu, kamor le zalazi slovensko časopisje. Jonko je oni možakar, koji je izmolzel iz slehernega Bolčana (skoraj vsega BolŠltega sodniškega okraja) na vse dovoljene iu nedovoljene načine skoraj zadnji krajcar! Jonko je ona vele-zanimiva oseba, koja si je se svojim terorizmom uprav tiranski, samosiluiški podvrgla ves okraj, da je skoraj ves okraj neusmiljeno hlapčevul brezsrčnemu, btez-stidnemu bankirju!
»Edinost« je bila prva, ki je počela to znamenito »solnce« osvitljevati ter se potezati za občno blagost našega ljudstva, za njegovo rešitev izpod krutega mu tiranskega jarma. Drug list, ki nosi »moralo« vedno na jezici, ta se nam je vedno izgovarjal: »PoČikajmo boljše prilike!« itd. H grehu molčati — tuj greh, to bi si morala ona gospoda vender le zapomniti, če je njej blagostanje ljudstva res «resna« misel.
Nu! »Edinost« je počela, a »Sloven. Narod« je dokončal. Cenjeni Čitatelji se gotovo Še spommjo dopisa »Od slovenske meje« v »Slov. Narodu« od 15. jan. t. 1. ki vsa brezstidna, nesramna, nečloveška, tiranska dejanja nekega Matije uprav fotografski slika. Dopis je datovan »O I slovenske meje«, človek,o kojem se govori, je Matija, in vender je Jonko izvohal iz dopisa, da je ta »slovenska meja« le Boleč, a Matija njegova osoba. Nos ima tedaj naš »Človekoljub« vender le prav fin in dober, da je koj pravo iztakuol, da mu je pa k temu pripomogla vest, o kojej je »Slov. Narod« pravil, da je jako kosmata, o tem pa uže ue smemo dvomiti.
Nu! naj bo kakor hoče: Matija je zavohal v omenjenem dopisu svojo visokost in »svoja« — dejanja. Da si je bil napadom uže jako vajen, vender se mu je zdel omenjeni dopis tako-le malo prehud, in tu se je zatekel k svojemu »svetniku« k tukajŠnemu višjemu »namestniku božjemu«, ki je bil z Matijo iste misli: daje dupis v resnici hud ter mu svetuje: naj tozi uredništvo »Slov. Naroda« radi razžaljenja česti.
Matija teče v Gorico, kder pa ne dobi zagovornika, ki bi se upal spraviti na Matljevo umazano perilo. Ej I vedeli so, koliko je ura. Matija gre celo v Liubljano, kder je našel Bvojega zagovorniki v osobi dr. Suppana, ki je zagovorništvo spreiel najbrže jedino le za to, ker je Jonko odločen »narodnjak, kakor dr. Suppan, a »Slov. Narod« glasilo ljubljanskih »taj-Čarjev ?!«
Ko se je Matiji posrečilo dobiti na tak način zagovornika, domišljeval si je, da je uŽe uredniki, dopisovalca, priče, sploh da je uže vse svoje nasprotnike vtaknol v »kajho«, kder se bodo pokorili za svojo predrznost.
S prva je bil na ta svoj odločen korak kaj ponosen ter se vedno lepenčil na lice svojih »vazalov«, češ: »sedaj jih imam, la-Čenpergerje! Bil sem v Ljubljani in videl sem, ua so bili pod onim dopisom štirje podpisani. O! ubogi njih otročiči, ko bodo morali njih očetje po več let in mesecev v »kajho«. Glejte, izmej onih Štirih je jeden slep, drugi gluh, tretji ČotaBt-hrom, a četrti pukljast-gobast«.
Tako in jednako je be«edi£il, da si je miril a tem svojo vest. Napram svojim nasprotnikom, t. j. političnim nasprotnikom vedel se je čedalje brezobzirneje. čedalje huje, a »Slov. Narod« m nehal obdelovati njegove osobe, t. j. ostudnih njegovih dejanj, marveč prinašal je Še mnogo, mnogo drug h dopisov, ki so bili veliko huji od toženega dopisa — in vsi ti dopisi so bili datovani: Iz Bolca v dan . . . Mogočni naš Matija pa je k vsemu molčal, češ: saj je še prvega preveč 1
Določilo se je bilo, oa hode konečna obravnava pred ljubljanskimi porotniki v dan 15. maja t.l. Takrat se pa Še ni vedelo, da bode vsa pravda velikanska in bi bilo treba pivje še predpreiskave prič, zategadelj se |e preložila glavna in konečna obravnava na dan 21. t. m., ki se je tuli izvišila v korist in Čast »Sloven. Narodu«.
Meseca julija t.l.je prišel iz Tolmina kot preiskovalni sodnilc gospod G.tbri|elčič, ki je vodil vso preiskavo v lepej slovenščini. PresliŠauih je bilo 18 prič, ki so do-nesle toliko umazanih dejanj, ki so nekoliko slična odrtiji goljufiji, slepariji.
Da ne bodem u vsem tem še na dolgo in široko besedici!, naj povem, da je bila konečna obravnava v 21. dan t. m., ki je trajala cele tri dni — na stroške našega bankirja. Jonko je propadel, lcedor le inore, ta naj bere »Slov. Narod«, ki uprav sedaj donaša celo obravnavo, iz kojo se vidi, koliko je pretrpel ubogi Bolian
Jonko je p*del v brezno, iz kojega ga ne izvleč-jo nikou več njegovi »stotiso-čaki«, niti tisto spričevalo poštenosti, dobrodelnosti, itd., ko|e je podpisal c. k. notar Rozman, dekan Cumar it i. Prašarn: kako morejo to le gornji potrditi, da si je Jonko pridobil svoje premoženje na lepe načine? In cel6 dekan, koji je nekdaj veliko govoril zoper Jonka, bil mu velik nasprotnik, — a se danes pottgujt tanj celd v cerkvi. Videli bomo, da li se Jonko odpo\ć častem, katere zavzitna. Kaj poreko poslanci ? Občinarji! kaj pa mislite Vi!
A^Sa^A . LačeDPer«er-
Podfrradskejra okraja 23.
sept. Uže nekaterekrati smo morali ua naše veliko začudenje poslušati trpke besede, s katerimi so naši kmetje označevali način, kako da posluje ž njimi nek gospod. In danes zopet! Ker poznamo do-tičnega gospoda kot jako mirnega, nikakor si ne moremo razlagati, kaj bi ga k takim nepremišljenostim zapeljavalo. Ako bi se tako vedel kak uezrel , otročji ruder kar, imela bi stvar drugo lice — ali da nas psuje z besedami: »koša parle menjal-.ka pogodba, mi no kapiŠo kvel ščavo«, da take naš narodni Čut žaleča besede izusti reseu mož, ki mora poznati svoj položaj, to nam je nerazumljivo. Mi si vsaj mislimo, da mu nikakor ne hi bilo prijetno, ako hi izzivani z enako grobostjo odgovarjal. I<i malo je manjkalo baš danes do tega. Pravo bi iinel. Ako si »inteligenten« človek dovoljuje grdo grobost, ne more se zameriti »neomikaneuiu« trpinu, ako se je posluži v še veČjej meri. da brani svojo svetinjo.
Navajeni smo trpet1, potrpimo še to ! in zadovoljimo se z rahlim svarilom. Ako bi to ue koristilo, onda bode treba strogo in hrez obzira postopati: klin s klinom. Ime zamolčimo in stan za zdaj, a v prihodnje ne več. Slovani smo mehki iu to je naša nesreči, to je nekoliko uzrok, da nas zovejo »ščave« (sužnje) naši ljubeznivi Italijani in njihovi pomagači. d.>-si smo , sinovi slavnih Slavov in svobodni državljani velike, mogočne Avstrije — vsaj ' bolj svobodni nego oni sami.
Pri vsej mehkobi tedaj tacega zaničevanja in izzivanja nikakor prenašali ne ' bomo. A upajmo, da bodo te vrstice za-, dostovale. Vsaj lahko živimo vkup v miru in prijaznosti. Mi ne zahtevamo Bog ve ' kaj, a na svojej \emlji hočemo, da se nas , vsaj spi/Štuje, kakor je spodobno. To je , tukaj dolžnost — v tuj ni je uljudnost.
Izpod Ciftbrka dne 25. septembra. Čital se m dopis iz Divače v Edinosti broj i 76, govoreč o namenu priskrbenja cerkve-i nih orgelj. Bes lepo je slišati veličastno , doneč- cerkveoe orgije pri bcžjej službi, zatoraj čast divaškim faranom, ker si hočejo oskrbeti cerkvene orgije in so toliko požrtvovalni.
Pa hrez zamere, dragi farani, ako vprašam: Kai je potrebniŠe vaŠej farnej cerkvici /'kapeli), orgelj ali treh lepe ubranih zvonov, ker sedanji zvončiči so uie
EDINOST
t«ko obrabljeni, da skoraj nemajo niti glasov več (posebno mula dva), in stavim, da vsi trije ne tehtajo niti 11 star'h centov.
Toraj premislite se in obrnite najprej na zvonarja. Zi to vam bode marsiK to bolj hvaležen, nego da si napravite prei orgije, tudi meni bi se lepS« zdelo, ker potujoč skozi Divačo si moram večkrat ušesa mašiti, ko slišim tako žalostno zvo-nenje Iz divaškega cerkvenega zvonika.
Domače in razne vesti.
Imenik porotnikov. Tržaški magistrat priobčuje zakonove določbe elede sestavljanje imenika porotnikov. Prvotni imenik, ki |e podlaga za sestav-Ijenje imenika za leto 1H86. ležal bode od 30. t. m. do 7. oktobra t. I. v dvorani <lruzega nadstropja mestne hiše od devetih dopoludne do dveh popoludue, da ga lahko vsak pregleda in mej to dobo ugovnr vloži. Porotniki morajo imeti najmanj 30 let, hiti pristojni v kako občino dežel, zastopanih v državnem zboru, morajo plačevati najmanj 20 gld. neposrednjih davkov. ali pa biti odvetniki, profesorji, učitelji na velikih ali srednjih Šolah, ali pa diplomirani doktorji katerega domačega vseučilišča.
Slovanska Čitalnica v Trstu
Po prebitij neznosnej vročini se oživljajo družtva. Čujemo iz verodostojnoga vira, da se začno v tržaftkej čitalnici v soboto 3. oktobra zopet pevske vaje in da «?e letos uvedo tudi prekorhtna predavanja. Da id le res bilo! Kadar kaj več zvemo, poročimo svojim čitateljem. Z i d »ne* moramo samo toliko reči, da v čitalnici pogrešamo uže nekoliko let predavanj in prav h koncertov, posebno pa glediSčnih iger.
fl«l«c »Sokola* v Dekani, prvo trdnjavo tužne Istre, ostane vsem vhle-iencem v spominu. Uže po poti so nas povsod pozdravliali in nam klicali »Živijo Sokoli«. Ko srno prestopili mejo mej Trstom in Istro, razlegal se je rog trobentača veselo nam naznanujoČ, da Rrnr, sedaj v onej zemlji, koj<> treba priboriti zopet našemu narodu. Mi pa smo v dubu Boga prosil', da bi nam podelil inoč, da bi mogli vstrajati v tem silovitem boji.
Dospevši dober četrt ure pred vis. ufe se nam prikaže velika množica ljuli z godbo, z i-tavo pred temi najprvi je stal g. nadžupan J. Griion. Srč io n is )e pozdravil iu nam zagotovil, da smo njegovej celej nadžupaniii neprecenjeni gosti. Niš podstarosta g. J. B. se na to v jedrnatih, navdušljivih besedah zahvali za tako lep vsprejem. kojega se nismo nadejali. G)dbi svira »Naprej«. Mi pa veselo za njimi. Pred cerkvijo bliskajo in pokajo možuarii, da je vesel|e. V va*i je stal lep slavolok, z napisom »dobro došli«. V vasi so z več hiš vihrale zastave. Pred odločenim prostorom, kder smo se imeli zbrati, bilo je polno zastav. Komaj Da smo prišli v dvorano, pa se ulije nej. kakor bi ga bil kedo najel. Naj le pada, mislili smo si mi, vsaj smo na varnem. Godba je pričela svirati in brzo smo bili rudeč-košul|ci mla-denči mej krasnimi dekanskimi dekleti ter se vrteli do devete ure. Me| tem so se pa vrstile napitnice, na gospoda nadžupana, na boljšo bodočnost Istre in vsega Slo-vanstva spioh.
Le prezgodaj nam je ukazal naš če-tovodja, da odidemo ali bili smo mu pokorni iu odšli smo izven vasi, kder smo si podajali roke in se srčno pozdravljali s zagotovilom, da vrl (jekance še obiščemo. Nekaj pa mi teži srce, kot pravemu, gor-kemu Sokolu. U leležba je bila za tako važen izlet prepičla.
Ne veino pa zakaj, ali se je premalo vabilo, ali kaj? Prav težko smo pa pogibali nekoje gg. odbornike.
Upajmo, da nam prihodnja spomlad prinese več čilih Sokolov, ki radi izlete, kamor bode potreba. Več navdušenosti in ljubezni za stvar, pa je vse v redu.
.llorske kopeljl v Barkovljata. Slučajno govori naš dopis iz Trsta o mor-skej kopeiji. Ko je bil dopis uže stavljen, došla nam je vest, da se je vendar sestavilo društvo, katero v Birkovljah napravi morske kopeiji na delmc*. Započetju na čelu je barn-i Emil Morpur^o in društvo izda za 70.1)00 gld. akcij po 500 gld. vsaka. Nam se zdi, <la taka svota ne bode zadostovala. Sicar se pa govori, da se bode kesneje zidal velik hotel, potem poletno gledišče itd. Borno videli 1 Barkovlje na vsak način s tem pridobe.
Tržaške novosti:
Vreme. V Trstu smo imeli tednijiko soparčno, nezdravo vrerne, večkrat se je vlila ploha. morj<* jako nemirno;— bilo je uže nestrpljivo;včeraj pase je sopet naplavilo lepo v-eme. — Ali na Koroškem. Gorenjskem v Tirolah so bile te dni strašne nevihte, plobe, viharji, tako sicer, da je žebzničnl promet mej Tarviiem in Pon-tebo in Tarvižem-Jesenicam už-! par dni pretrgan. — V Ljubljani je nevihta 28. t. rn. napravila mnogo Škode. Je vendar vgar.ol Mathieu <1e u Dr6-np.
Tržilki n'kilitti razpošiljajo te dni po poHi, k*r odprto 3. Stevilicu svojega ghsih L'Eco de'll'alp* Giulia no Trstu. Poslali so g* tudi nam. A mi smo ga porabili za domača opravk-. Iz t-^vra lehko sodijo Tržaški nibilisti, bdjŠe ničle. koliko straha imamo pred njimi. Ma bravo il professore Pederzolli! Non 6 ogni giomo h<ta. G)l perdere b ittaglie, non si vince piu Piovincie.
Lloyiw parnik bo v prihodnje, namesti ob enajstih, zopet opolunoči odhajal i/. Trsta v Benetke in iz Benetk v Trst.
Ženske borbe. Predvčerajšnjem zvečer ste bili ranjen« v tepežu 2 ženski, ena obeh je Seiančenka. — V starem mestu se namreč godi večkrat, da se ženske prav tako pretepajo, kakor možki.
Nesreča na morju. V pondelekje bilo morje ves dan jako nemirno, bila je podmo^ka nevihta, takozvava »marea«, morje je izstopilo čez mole in nasproti Hotel de la Ville čez brežmo zidovje, ter poplavilo vse obrežje, da se ni niti moglo ftoiiti. V mestu je bilo sicer deževno, a ne viharno. Pri vsern<tem pa je ob 9. url zvečer morje postalo tako nemirno In je delalo tako visoke valove, da bo s« velikoj ladiji bark »Artiere« lastnina g. Tuhtana z Beke utrgale verige obeh zikotvic in valovi so potem gnali ladijo proti velikei »digi« pred novo luko, na katerej se je razbila in potem pogrecnola. Ker so bili ces. kr. piloti precej pri rokah, rešilo se je vse osobj*. Lidija, katera je držala okolo 400 tonelat, priplula je šele v pondelek in na krovu je imela bražilko.
Nesreče. 04 letnega črkostavca Jakop i Ge rnic, ki ie imel čez nekoliko mescev obhajati 50 letnico, odkar je stavec, je včeraj pri delu zadela kaplja in je ria mestu v tiskarni ostal mrtev. — Ivan Skarlovai 28 letni kmet iz Ban vračil se je predvčerajšnjem zvečer iz mesta domu; v tem pa je nadel čez 4 metre visok zrn ter se jako močno poškodoval. — V non-delek zveČM- je 57 letni trgovec Anton Cantoui na poti v gledišče v sredi svoj« družine, kar na enkrat zgrudil se na tla in na cesti mrtev ostal. — V Kamniku rb je 26. t. m. v državnej prašnici unelo 600 kilov strelnega praha. Ponesrečil nobeden ni. —
Policijsko. 17 letnega Madj ira so B april, ker je c. k pošto preval il za 40 gl. — V Ricolu so v neko hišo vlomili neznani lakovi in odnesli več blaga v vrednosti kakih 20 gld. — Ivanko G. iz Pre-voji poleg Kamnik* išče policija /arai tatvine. — 30 letni Jožef V. iz Gorice vkradel nekemu delalcu sukno, zarad Čes«r so ga zaprli. — Te dni se je dvakrat zgodilo, da .so lopovi dutke prodali Z < cekin«. — Ziprla je policija te dni kakih 10 ponočnih razsajaicev in zarad p »nočnega vlačuganja 4 malovredne žen ske, mej njimi eno iz Mirnega, eno iz Gorice.
Zasežena je bila zadnja Številka »Soče« zarad nekega dopisa iz Tolminskega, katerega pa nahajamo v nekem drugem nezaseženem ljubljanskem li»tu. V nedeljo smo ptijell drugo izdajo »Soč « brez omenjenega dopisa.
X Lokve nam pišejo. Zadnjič smo poročili o žin iarju, ki je zmanjkal, d« se ni vedelo kam j* prišel. Zdaj črez 4 tedne so ga našli v nekej grapi uže gnji-lega. ustrelil se je. Povod samomoru, pravijo, da je bilo slabo sporazumevanj*) z žand. postaje voditeljem.
V Lokavcu pri Ajdovščini se je ponesrečil mlad človek v žagi gosp. F. H. Ubožeč je padel pri nakladanji krla na voz okrogle žage (Circularsage) vznak na žago, da mu je roko in hrbet neusmiljeno razmesarila, tako, da ga je dal domači zdravnik v bolnico v Gorico odpeljati. Pri tej ž ilostnej priliki treb i vprašati, zakaj se pnŠči, da ta žagateče tudi takrat, kadar ni pripravljena za Žaganje, kaj nt bi bilo bolje, da bi se takrat ustavila, kajti vse nesreče, ki so se do sedaj pripetile, zgodile so se mej nakladanjem. To polagamo na srce ijospoia j-»m. da se za-branijo nove nesreče.
Vdržavljenje podmorskih kablov. Sir
James Anderson je tusal nemškemu ministru Stephanu m pismu priložil načrt glede podržavljenja kablov, ki so zdaj lastnina zasebnih družo. Vse vlade na zemlji naj hi se udeležile vdrŽ»v|jenja In upravo bi pevzelo svetovalstvo. sestavljeno iz vseh narodov. Zdaj je 26 kabelskih dr:iž >. katerih kabli ro 38 450 milj dolgi, kapital znaša 34,459.089 šterlinov in surovi dohodki na 1-to 3.477.U83 šter-linov. Sir James Anderson si obeča velike dobičke iz mejnarodne uprave podmorskih k -blov, in Stephan podpira njegov preilog. Ali vsa Rtvar je zelo teživna in mine Še inuogo časa pred no se izvrši ta načrt.
Mačko 30 jeli. Gozdarski pristav Kokes je povabil občinske svetovalce iz Trebetova pri Zbraslavu na Češkem v gostje na pečene domaČe zajčke (kunce), tli pogostil jih je z mačko. Gosioin je pečenka zelo dišala, slastno so jeli in pečenko hvalili. Ko pi so pojeli, povedal jim je Kokes, da niso jeli kunca, ampak mačko. Zupanu Kolariku se je to tako studilo,
da mu j> prišlo slabi, pozneje pa je zbo-lel za legarjem in umrl. Občinskim svetovalcem pa so se njih znanci smijali in Vpričo njih nrj ivkall. Vsled teg* so ti t. zdi uozuarskega pristava zaran razžaljenja čest ; dotična obravnava se je vršila pri okrajnem sodiščt v Zbraslavu, ali zato-ženi je bil oproščeo. Zoper to razsodbi so s« tožitelji pritožili pri dež-Inere, kakor kazenskem soiišči v Prani. To sodišč" j-mzsodbo prvega sod šča uničloin zauk;.-zalo Rmihovskemu okrajnemu sodišču, naj to stvar Še enkrat preišče.
Dunajska llor*a
dnt 29. septembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld	15 k
Enotni drž. dolg v srebru	82 •	60
Zlata renta......109 »	45
5*/, avBt. ....	98 .	85
LMnice narodne banke . .	863 ■	—
Kreditne de'^'ce ....	282 •	75
i on don 10 lir sterlin . .	125 •	50
Napoleon.......— »	—
G. kr. cekini............9 •	9550
100 državnih mark ...	5 •	94
T najem
se d ij» za 3 leta prod <|alnlci v občinskej hiši Borštu ob novej železnici Trst-Hrpalje. Vsa orostornina obstoji iz: a.) prodajalnice. b.) 2 so b zi stinovanjo. c.) kuhinlje d.) klet«, e.) hleva in dvorišča. — Dražba je 5. oktob a t. I. v irnenovanej hiši Borštu. Od ob. glavarstva v Dolini dne 24 sept. 1885
Lampe, obč. glavar.
cif i nimnam—i
Podpisani nnznanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barr/era vecchia št. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnat.ih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solČn ke.	2 — 24
Giulio Grimm.
^ iTi iTATitTj kTATi LT. LTJ
mladenič
iz dobre hiše, Tržačm. ki zna slovensko, nemško in italijansko, hi rad šel za prakti kmta v kakoršno p'odajalnico raznega lil iga, tu ii na deželo. — Več pove naš urednik.
>Til	ŽTSliJKr ^TiUTATAT^ kTiiTATi^TfiTdfTATi
Lamom iiriMiv«/. .ttlJlNO^T« — t/.<lMl«ij iu odgovorni nreunu: VIKTOK DOLENC
Riunione Adriatica di Sicurta
v TrKI 11
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvu	gld. 3,3<»0.ft00- —
Reservni fond oc. dooičkov ■ 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živlienje » 150.000' — Reserveni fond za pokritie
premikanja vrednostih efektov lfil.500' — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,H42.780'3|o Reserva za škode	• 267 601'—
V portfelju: Premije, ki ee imaio potirjati
v prihodnjih letih ...» 16,9.">4.118"57 Skupni znesek v:, h žkod plačanih od I. 1638 do 1883 gld. 114,019.847 01
Urad ravnateljstva 20—24 Via Valdirivo, št. 2 (v I ustne j šibi)-
•OtMAOOM
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastili na dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
bibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje niješan sa vodom, kavom, vinom, teoni 11 juhom nastavljen je iz vegetalnih so-kovab, imajudih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u žeiudi'ti i kod prohavlja-jnčih organah; nadalje čisti krv izpravljajud Hlabinu i tromost i pospješujuć tek. On cisti polapano, uništnje pljifte ublažujući kn.ničke hrapavosti jetarah. slezena, umanjujući sve malo po malo zaMa-jel" bolesti bemoroidah.
Uzme li se likera danomice, Suva od otrovnih miazmah, proizvirućlh koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan bek proti groznici i proti koleri.
Ono pako Što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srćbi i pokuni"-nosti od škodnih posliedicah, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrećnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t m likerom ćuti, da mu je povra-ćena Životna snaga, i čuvstvo blagostanja ćinl ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki rad.	14—5 Da su olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko rnzproduju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakijašnioah
Marijaceljske
želođečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vnliv njihov pri netečnosti, slabosti želodi'a, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-liem kataru, gorećite (rzavci^pri preobilnej produkciji slin, rumeniei blu-vanjiln enjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji. preohiinosti jedi in pijač v ž ludcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je 7. nakuiom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar *k ungelju varhu«	12-52
D. Brady Krenisler, Morava.
V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. Sera val io blizo starega sv. Antona.
B ez te varstvene znamke, postavno zavaroviine, ima se to zdravilo smatrati kot jjonarejeno.
(Varstv. znamka) M .	,	•
Cvet zoper trganje
pO d . Maliču,
te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatiiem, trganje po vdih, bolečine v križi ter Zircih , oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo fasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cretu zoper trganje po dr. lUalif.u• s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 Ur. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—16
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne iznustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa m takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv..
ne smele bi se v nijednejn gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-doSile pri zulusanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnib boleznih, v škatljah A 21 kr: jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld 5 kr. Manjs, kakor en zavoj se s postom ne razpošilja.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj
Lekarna Trnk6zy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Nov* u«K.irna V. DOLENC ▼ i rmu