IiETfllK XXXIII. AVGUST 1913 liJUßliJflflSKI Z VOH MESEČNIK z H KNJIŽEVNOST IN PROSVETO Vsebina avgustovega zvezka: 1. Križan teme. Iz pesmi f Emila Hojaka............393 2. Rado Murnik: Hči grofa Blagaja. Roman. (Dalje prihodnjič.) .... 395 3. Ignacij Gruden: Večer v parku...............400 4. Milan Pugelj: Prijatelj. (Konec.)..............401 5. Aleksander Hudovernik: Spomini na Janeza Trdino.......409 6. Josip Premk: Letoviščarji. (Konec.).............417 7. L. Pintar: O krajnih imenih............... 425 9 8. B. Prostoslav: Življenje .................428 9. Felicijan: Nevihta....................429 10. Ferdo Kozak: Sestri. (Dalje prihodnjič.)............433 11. Književna poročila. A. Debeljak: A. Conan Doyle, Zgodbe Napoleonskega huzarja. — R. Z.: Dr. Ivan Prijatelj: Aškerčeva čitanka. — J. Wester: Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Laibach. — Dr. V. Zupan: Zofka Kvedrova, Vlada a Mar ja. — Kapistran: O slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah, namenjenih Slovencem. — Razpis častne nagrade za leposlovje „Matice Slovenske"..........444 12. Glasba. Dr. P. Kozina: Muzikalije .Glasbene Matice' za društveno l. 191213 447 13. Nekrologi. f Emil Hojak. — f Josip Premk. — f Prof. dr. K. Glaser ... 448 „Ljubljanski Zvon" izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h, za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 h na leto. ===== Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Izdajatelj: Valentin Kopitar. Urednik: dr. Janko Šlebinger. Upravništvo v „Narodni tiskarni" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne' v Ljubljani. Krizanteme. Iz pesmi f Emila Hojaka. Pomladanska. Zadonclo je zvonenje Zaduhtele so cvetlice prek gora, poljan, iz razgretih tal, zakipelo je vstajenje zažarelo njeno lice, v pomladanski dan. ko sem šepetal: „V srcu mojem pomlad raja, ti si solnček moj, ti boš moja sredi maja, sredi maja jaz bom tvoj!" Harpe nebeške so v noč zabrnele in so zapele vso tajno bolest. Javor je stresel raz sebe solzice in roži na lice pal ogenj je žgoč. Nočni motiv. V temne daljave so padale ceste, up mlade neveste je vtonil v morje. Vidiš dva oglja? — Kakor vampir je padel v vsemirje stud grenki in kes. Daj Iz tistih dni. nazaj mi, ljubica, * Sam oropan sem ostal, vse zapravljene večere, ti pa sedla si v kočijo daj nazaj vse sanje moje, in le z roko skozi okno daj mi upe tisočere! si zamahnila — adijo. „Ljubljanski Zvon" XXXIII. 1913. 8 29 K Iz polpijanih ur. aj, da res se ne spominjaš tistih polpijanih ur, ko pod oknom sem prezebal kot zaljubljen trubadur? Veš li še, kdo je na oknu takrat polrazpet drhtel, ko je v mreži čipk prebelih vztrepetaval parček bel? O zdaj več se ne spominjaš: trubadurja mraz je vzel in trepetajoča grička mož ti varno je zapel. Pred sencami. Na ulicah brle svetilke in dolge sence padajo na tlak, in takrat tira me srce nemirno tja ven iz mesta v črni mrak. Tam sredi polja senc ni dolgih, svetilke tamkaj motno ne brlč, ni tamkaj razsvetljenih oken, prešerni smehi tam se ne glase . . . O Ela, Ela, okno bi zaprla in ne bi slišal se razkošni smeh; jaz senc bi vajinih ne gledal poljubljajočih se na mokrih tleh! Slovo. Kot vzdih je jeknilo, ki iz pregnanstev trpečih duš kipi v nebo, ko tih obup, ki prek prostranstev v srce žariva se z nočjo. Slovo, slovo . %. in lice zasolzeno .. . Kdaj svidenje? — V odgovor prek neba sem videl senco vso okrvavljeno in žalost šla je v dno srca. Hči grofa Blagaja. Roman. Spisal Rado Murnik. 35. Obrnila sta se in stopila v hišo na zapadni strani Gosposke ulice. Nad vrati je bil vzidan kamenit grb grofov Blagajev z medvedom in levom. Zamolklo so odmevali koraki v obokani prazni veži. Po lesenih stopnicah sta prišla v phvo nadstropje na dolg hodnik s kamenitimi stebri. Vitez Ahac je odprl druga vrata in zaklical prijazno: „Barbica, sem že tukaj." Barbica, hišnica in kuharica, ni bila ne lepa, ne mlada, ne prijazna. Čemerno je ždela na klopi in predla. Ko je zagledala viteza Ahaca, je še bolj nakremžila široki obraz. Hotela je spustiti ploho svoje zgovornosti in okarati viteza, da je prišel zopet prepozno obedovat. Ko je pa videla, da ni sam, je le očitajoče vzdihnila, odložila preslico in vreteno, se priklonila in odšla. „Barbica bi me rada oštela, pa se ne upa pričo tebe," se je muzal vitez Ahac. „Danes ne bo nobenih litanij. Opravila bo bolj na kratko, boš videl." Odvedel ga je v precej veliko, malone prazno sobo na koncu hodnika. Skozi pisano steklo ozkih gotskih oken je slikalo popol-4 danje solnce pisane kroge po tleh. „Tukaj vidiš razvaline stare Emone," je dejal vitez Ahac in odprl okno. „Rad gledam te neme priče davnih časov, zlasti ob luninem svitu. Tu spodaj je zapadno mestno ozidje. Za Rimljanov je stal tukaj izhodni zid nesrečne Emone. To ozidje je bilo zgrajeno iz dveh zidov; praznino med njima so Rimljani zamašili s sirovo obdelanim kamenjem. Oba zida so pozneje porabili Ljubljančani za stavbe; ostalo je le mašilo, ki ga-vidiš tukaj in na Mirju. Na polu-porušene rimljanske zidine so postavili naše ozidje; tudi naši stolpi stoje na temelju starih emonskih stolpov. Blagajeva hiša in njene sosede stoje na kraju, kjer je bil izhodni mestni jarek rimljanske Emone." „Tudi mene jako zanimajo taki častitljivi ostanki iz minulih stoletij," je dejal mladi baron in sanjavo motril tiho tožno krajino. Med porušenimi zidovi, med sivimi sipinami in opaljenimi podrti-nami so rasli jagnedi, hrastje in gabri. Iz zelenega grmovja so beleli dolgi židovski nagrobni kameni. Bujne ovijalke so objemale razpokane stebre rimljanskih slavolokov. „Pravijo, da plešejo nad temi razvalinami čarovnice, zlasti v megli, kadar meži mesec za poluprozornimi oblaki," je dejal vitez Ahac. „Podnevi sem hodil večkrat po tem mrtvem mestu in ogledoval razpale hiše, kolikor jih je pustil Atila, ogenj in potres. Tu-intam visi zid in zdi se ti, da se zvali vsak trenutek. Povsodi leže pooglenela bruna, umazan pepel, sajasto kamenje. Spoznati ne moreš nobene ceste in ulice. V luknjah med podrtinami se skrivajo podlasice in kače. Čudno tiho je podnevi v tem mestu razvalin, nad njim molči mračna otožna tajnovitost davnih dob. In kadar močan veter dviga in suče pesek in prah in pepel v vrtincih, se mi zdi, da vidim bojujoče se postave... Celo podnevi tovorijo hitreje tod mimo. Ponoči pa se nihče ne upa sam skozi to grobišče. Pravijo, da strašijo duhovi ubitih Emončanov. Pa ta je bosa. Veter ječi med razvalinami, sove se pošastno jokajo, včasi laja lisjak. Tukaj se klatijo tihotapci, tatovi in taka svojat." Barbara je prinesla vina in pečene kuretine. Sedla sta za nizko široko mizo. „Juha je že mrzla," je dejala nejevoljno. „Oh, Barbica, kuretina, vsak dan kuretina! Naše stoletje je kurje stoletje. Vesta, kaj bi rad jedel? Bobrove repe." „Ako pride gospod vitez vselej tako pozno, bi bilo —" „Barbara!" „Škoda res vsake kuhe, človek se muči —" „Barba!" Kadar jo je imenoval tako kratko, je vedela, da je pogovora konec. Izginila je tiho. „Kaj pa kronika? Jo še pišete?" „Še. Izvoli! Jej! Meni se nič kaj ne ljubi." „In še varite zlato? Še izkušate premeriti svinec v zlato?" „Pij, Otokar! Zdaj izpreminjatn zlato v vino, ha ha. I, kako je to, da ne maraš ne jesti, ne piti? Ali si mar tako zaljubljen?" Otokar se je zasmejal na glas. „Zdaj bi se lahko oženil, ko si podedoval po bogatem stricu." „Ne mislim na to. Zdaj še ne." „Zdaj še ne. Kdaj pa? Koliko let ti je že?" „Dvaindvajset." „Pa res nimaš nobene ljubice?" „Nobene." Vitez Ahac ga je motril pozorno, toda baron je ostal miren. „Kakšen čudak si! Dvaindvajset let, pa nobenega dekleta! Miraculum! Ali ti ne ugaja nobena? Ali si tako izbirčen?" „Jako mi ugaja marsikatera, ali čutim: ta ni, ta ni prava." „Ko sem bil jaz tako mlad, oj, kako sem znal ljubiti! Ti si pa res čuden patron, to moram reči. Tak fant, pa nobene ljubice! Pa saj ti ne verjamem. Pravi kaj takega komu drugemu!" „Pa je le res!" „Ali, dragi moj, vsak pravi vitez mora imeti svojo izvoljenko." „Ljubezen se ne da prisiliti." „Prisiliti, hm, prisiliti . . . Dobro voljo mora imeti človek, potem že gre." „Prizadeval sem se, pa —" „Pa se ti ni posrečilo, zaljubiti se. O, o! Čudak! Meni se ni bilo treba boriti s takimi težavami. Kajpa, vsak nima potrebnega talenta in veselja do tega. Ko sem mladoval, mi je bila prava malenkost, zaljubiti se, zlasti pomladi, ko je tako lepo in prijazno na svetu in se ženijo celo neumne živalce! Pa tudi druge letne čase nisem zanemarjal krasnega spola. Nemara tudi poljubil nisi še nobene?" „Nobene." Vitez Ahac je udaril z nogo ob tla, da so zažvenketale ostroge. „A, a, a! V kakšnih šolah si pa bil? Naposled mi pojdeš nemara celo v samostan? Pravi vitez poljubi vsako punco, ako jo le more in ako ni zoprna. Ti si ... ti si pravi medved. Ako te ne bi š videl tako zdravega in veselega, bi moral reči, da si bolan ali pa začaran ... Porabi mlada leta! Takih zamud ne popraviš nikdar! Pozneje ti utegne biti strašno žal. Starega dedca nobena ne mara. Le prekmalu mine mladost in lepota. Tako je minula tudi lepota viteza Ahaca Doljanskega. Ostala mi je le še notranja, duševna lepota, ki mi jo ne more ugrabiti niti vsemogočni neusmiljeni čas. Ali žalibog, duševna lepota se ne vidi tako izlahka." „Ljubi ujec, ker že govoriva- o takih stvareh, naj vam povem, da se mi ... Ne smete se mi smejati! Včasi se mi sanja o mladi deklici. Poljubljam jo v sanjah." „A, beži, beži! To ni nič. V sanjah!" „Čudovito je lepa, lepša kakor vsak angel." „Prosim te, dragi Otokar, ne imej me tako hudo za norca! Od sanj ni bil še nihče sit. Obvari te sveti Juri in preljuba sveta Katarina! No, le čakaj! Tudi tebe premaga svoj čas ljubezen. To bo vulkan! Pogasiti ga bo moglo le morje ljubezni. Trčiva!" „Bog vas živi, ujec Ahac! Zdaj pa moram odtod." „Upam, da se še mnogokrat snideva in se pogovoriva kaj pametnega," je dejal vitez in ga spremil po hodniku. Ko sta se poslovila, je šel vitez Ahac v spalnico in legel na svojo velikansko 9 posteljo pod gubata zagrinjala. „Bog daj, da bi se mi sanjalo kaj prav lepega!" Ali sanjalo se mu je nekaj neprijetnega. Jahal je po Ljubljanskem polju in se pogreznil v temno luknjo, vedno globlje, vedno globlje. Zdajci mu je obstal konj pred črnimi vrati, kjer je bilo napisano s kredo: Tukaj noter smejo samo hudiči in grešniki. „No, potem jaham lahko tudi jaz noter, saj sem vendar tudi jaz ubog grešnik." In udaril je z mečem po durih, da so mu otvorili. Hudiči so bili kar vsi neumni od veselja, ko je prijahal vitez Ahac v pekel. Razburjeni demoni so strašno hitro migali s svojimi kravjimi in konjskimi repi, netopirskimi krili pa rdečimi jeziki in kričali ogljušljivo. Lucifer, pekla kosmati poglavar, je srdito po-migal s svojimi ostrorobimi ušesi, da se je potresel ves pekel. Mahoma so umolknili pogubljeni angeli. „Tepci menda pričakujejo, da bom ostal večno pri njih in jih zabaval, pa se motijo," si je mislil in očital Luciferju: „Presneto slabo diši tukaj." „Po žveplu, gospod vitez," je pohlevno odvrnil peklenski kralj in mu takoj predstavil najimenitnejše rogače: „To je naš veledični Mefisto. Sicer ima plešast rep in oslovska ušesa, pa ni tako neumen, kakor se vidi. Svoj čas je bil najlepši hudir, pa ga je minulo. Mefisto je največji lažnik in kralj vseh muh . . . Tale krevlja, ki gleda tako trapasto, je Belial. Levi rog mu je zaobrnjen nazaj, ker je Belial dokaj zarobljen in se rad trka. Stekel si je že marsikatero nevenljivo zaslugo za pekel, vendar pa ni tako nenadomesten, kakor se dozdeva to samemu .. . Tale tukaj, majhen ko škrat, je Abadon, jako častilakoinen možic, toda včasi je ves prismojen, ne samo po kožuhu, ampak tudi na duhu. Domišljuje si, da pekel ne bi mogel izhajati brez njega. Pri sejah nam dela mnogo zgage in prežvekuje vedno le tisto, kar so povedali že drugi. Sicer pa ni napačen hudič." „Dovolj, dovolj,- je dejal vitez Ahac in zamahnil z roko nad vratom svojega konja. „Ali misliš, da moram poznati že vsakega hudiča?- „Kakor želiš", je odvrnil Lucifer s satansko prijaznim nasmehom. „Pa kakšne grde močerade imate! Tako so dolgi, da menda sami ne vedo, kje je njih repa konec. In ta vročina! Takoj čuti človek, da je v peklu. Kako pa sicer kaj?" „Slaba kupčija," je tožil Lucifer. „Ako ne bi dobivali toliko Turkov, bi lahko kar zaprli. Tukaj vidi vaša milost tretji razred: ubijalce, prešestnike in drugo tako obskurno svojat." V sosednjem oddelku so se cvrli grešniki drugega razreda. Sleparski krčmarji so morali piti svojo ponarejeno kislico. Zanikarni pesniki in potuhnjeni pisatelji so morali brati svoje žalostne buda-losti. Naduti slikarji so morali pleskati goreči strop. Napihnjeni skladatelji so morali poslušati svoje pesmi. Zlobni kritiki so morali piti črnilo; dolgi črvi in strašni gadje so se zaganjali proti njim. Domišljavi govorniki so morali govoriti neprenehoma zgolj neumnosti. Neusmiljene voznike so bičali in mučili hudobci tako, kakor so bili mučili in bičali vozniki svoje živali. V žarečih kletkah so javkali cesarji in kralji, ki so hujskali narode proti narodom; pe-klenščaki so jih ščegetali s pavjimi peresi, da so grešniki maziljeni obupno kihali in skakali. V prvem razredu so mrcvarili in pekli posebno dobro zabeljene Turke na ražnjih. Povsodi je bil strašen krik, jok in škripanje z zobmi. „Da bi bil le že zopet zunaj!" si je želel vitez Ahac. „Pekel, to ni nobena šala." Tedaj je ugledal prazno razbeljeno posteljo z ostrimi klini. „Ta je za Erazma viteza Frauensteinerja," mu je povedal vljudni Lucifer. „In tale tukaj, to je tisti hudič, ki ga bo vzel." „O, presneto je grd in ostuden." „Še meni se gabi," je priznal Lucifer in pokazal kup žarečih cekinov. „Te bo prešteval Jud Šmul." „No, to me pa res veseli," je rekel vitez Ahac zadovoljno. „Vendar je še nekaj pravice na svetu. Zdaj mi pa odkritosrčno povej, če vzame kdo tvojih rogačev tudi mene!" „Tudi tebe. Preveč piješ in prerad delaš izkušnjave lepim puncam in ženam." Lucifer je mignil in primencala je tako odurna stara hudoba, da ji v vsem peklu ni bilo para. Pasla je lenobo na 400 Ignacij Gruden: Večer v parku. žerjavici, ker je bila vragulja tako životna, da skoraj ni mogla hoditi. Ostudni obraz je bil zabuhel in široka debela spodnja ustnica ji je visela na podbradek. Imela je najdaljši jezik v peklu. „Ta hudoba je pa res grja nego mrtvaško kosilo," si je mislil vitez Ahac. Zaljubljeno je gledala viteza Ahaca. „Za pokoro boš moral poljubljati tole mojo staro teto!" „Ne bo nič, Lucifer! Rajši se poboljšam." Peklenski glavar je mignil, da bi ga zgrabili. Vitez Ahac pa 9 je zavpil: „In nomine Domini!" in naredil z mečem križ v zraku. Hudiči so dobro razumeli latinski in so trepetaje odskočili. Naglo je obrnil konja proti vratom in zakričal: „V imenu Gospodujem!" Drugič je naredil z mečem križ in takoj so se odprla. Tako je srečno v galopu odnesel pete in dušo iz nevarnega pekla. Kmalu je bil zopet na Ljubljanskem polju. Luna je obsevala mladeniča, ki je klečal na tleh pri ranjeni smrtnobledi deklici. „Otokar!" je ostrmel vitez Ahac. Otokar se je pripognil in poljubil umirajoče dekle. Plaho je trepetal lunin svit v njenih modrih očeh, v njenih zlatorumenih laseh ... Vitezu Ahacu se je krčilo srce od silne žalosti. „Alijana!" Večer v parku. Platana je zašumela in topol se je zganil: iz gostih vej je planil večerni mrak, razpredel se v mlačni zrak in se razlezel preko streh . .. Počasi je zbledela večerna stran, in kakor bolesten nasmeh je zarja izkrvavela v ocean ... & OQ OD Ignacij Gruden: Milan Pugelj: Prijatelj. m. Bukovec je bil dolg in slok človek. Njegov obraz je bil bled in podolgovat in spominjal je na bele obraze starih graščakov, ki jih vidimo po muzejih in še tu ali tam obešene po hodnikih starih in bogatih gradov. Nos je kazal moč, neko moško voljo, a oči na vsako stran njega so jo odrekale. To so bile medle, velike oči, nežne, nekako prosojne, kakor zalite z neko sinjo nemirno tekočino. Visoko gladko čelo je delovalo mirno in prikupno, enako črni lasje, nekako namenoma razmršeni. Njegova žena je spadala med tiste srednje lepote, o katerih ni mnogo povedati. Prej, ko je gledala v njem svojega bodočega moža, je bila prijetnejša kakor zdaj, ko ga je imela. Takrat jo je še vse tisto zanimalo, s čimer se je bavil on. Ko ji je pravil o svojih spisih, o lepi literarni umetnosti, je poslušala vdana in tudi dodajala svoje misli; pozneje je padla iz tistega neba, kamor jo je bil potegnil za Časa njene ljubezenske vzhičenosti za seboj. Zanimala se ni več za to, za kar se je on zanimal, temveč za tisto, kar je njo zanimalo. In tako sta prišla do čudnih slučajev. On je govoril o svojih stvareh, o neki snovi, ki jo tako in tako razprede, a ona se je nenadoma pritožila nad tem, ker je premog drag, ker je povišal gospodar stanarino in ker ji je nerodno, da še ni plačala šivilje. Prej vendar ni nikoli mislil na to, kar se je zdaj nenadoma pripetilo. Proti mraku je imel navado zahajati v kavarno, iz kavarne na izprehod in z izprehoda nazaj domov. Nekega večera pa je šel iz kavarne na postajo in se odpeljal. Vozil se je sam v drugem razredu. Sedel je pri odprtem oknu v ozkem predelku na usnjati zofi. Zunaj je bila že noč. Vlak je drčal po hribovitih krajih in včasih so se nenadoma pretrgale skale ali nasipi ali grmovje in tam z ravnine so pogledala rdeče pregrnjena in razsvetljena okna kmetiških hiš, temne konture hribov in nad njimi širok kos z zvezdami posutega večernega neba. Ko pride na cilj, je mislil, bo naznanil svoji ženi, kako je. Zapustiti je ne misli, čemu? Air 011 je spoznal sam, da je bolan. Ona gotovo pozna tisti kipec na njegovi mizi, tistega grdega Budo. Ponoči nekoč, ko ni mogel spati, je ležal na sredi postelj, med njo in njim z golim špičastim trebuhom. Bilo je kakor v sanjah, vendar je 011 vedel, da ne sanja, temveč da bdi. In vseeno je slišal glas Bude tik Sebe, ki ga je svaril, naj pusti njo, ženo pri miru. Rekel je, da mu to samo škodi. Jemlje mu moč — kakor bi se kdo zagrizel v hrbtenico, kak vampir in srkal iz nje. Iz tega sledi, da je on bolan, ker so to halucinacije. Dramil se je iz njih, si mencal oči, senca in čelo, ali vse je bilo okoli njega pregrnjeno z neko trepetajočo tenčico in vse v rumenkasti megli kakor v mesečini. Odpeljal se je v samoten kraj, da najde potrebnega miru, zatišja, odpočitka. Koliko je 011 mislil? Pisal je nepretrgoma, brez oddiha, da je napisal dovolj za potrebe, za življenje. Mislil je na izprehodih, mislil, predno je zaspal, mislil, ko se je prebudil in sploh — povsod. Vtiske je moral iskati sam v sebi, ker mu je manjkalo sredstev, da bi jih sprejemal lagodno na potovanjih, na zabaviščih in tako. In iz tega fantaziranja, iz iskanja za večno originalnostjo, za večno novimi življenskimi kombinacijami se je izcimilo menda to, da je zagledal nekoč pred sabo tistega malega Budo z ozkimi očmi. Ali zdi se mu, da so bili tisti razgovori nekak duševni odmor, trudna blodnja otrpnjenega duha, ki je tako vajen nepretrgoma delovati, da tudi takrat, kadar vse fizične moči odnehajo, še vedno brezmiselno prede neke blede prazne misli. Ko se počine, se bo vrnil. Izstopil je proti jutru v lepem obmorskem kraju. Bilo je hladno in iz morja je dihala med oljke, ki so se vrstile v dolgem drevoredu, rahla sapa in majala njihovo ozko listje, ki se je oglašalo v ostrem šepetu. Daleč naokrog so stale ob bregu temne ribiške la-dije z visokimi jambori. In tam po odprtem morju, ki se je pelo v rahlem holmu v nedogled, so plavale tri ali štiri take ladjice z zelenkastimi, rumenkastimi in sivimi jadri kakor neki neznani morski ptiči, ki letajo tiho kakor breztelesni duhovi. In potem je tam zadaj vstalo solnce, kakor iz žareče ognjene kopeli. Stanoval je v penzijonatu, skritem v platane in kostanje. Občeval je — bi rekli — največ z morjem. Tam je sedel kje na skalah ali na pesku in gledal in poslušal valove, ki so se zaganjali proti njegovim stopalom in sikali in šušteli vanj. Zjutraj so prileteli iz skalovja beli galebi in se premetavali v jasni solnčni svetlobi, kakor bi se v njej kopali. S širokimi in bleščeče belimi krili so sekali in rezali žarke, svoje dolge kljune in glave in životc so zabadali vanje in toliko jih je bilo kakor ponoči zvezd — da jih ne bi mogel prešteti. In po daljšem gledanju se je zdelo, kakor bi bili oni sami ta solnčna luč in bleščava, ki se premetava in igra nad prostrano in svetlo zeleno gladino. Občeval ni z nikomer. Ob večerih si je vzel večkrat čoln in veslal v njem od kraja. In ko se je gugal zunaj na enakomernih valovih in potegnil vesla v čoln, so mu bežale pred mislimi podobe iz bližnjih let in večkrat je stopila predenj tista v črno oblečena dama, zaradi katere je bil včasih — v mladih časih tako nesrečen. Bilo je, kakor bi se dvignila iz črnega mračnega morja na svojih močnih nogah, katerih silhuete so stopile iz temnega krila. In bilo mu je, da bi se smejal. Tudi če bi živeli še enkrat, se ne bi upal več ženiti. Ta boj za življenske potrebe je tako oster, tako močan, da bi si ne upal več v drugo jemati koga na svoje rame. In vseeno je bila v tem lepota. Njene oči so bile velike, sijajne. In njeni lasje tako težki, masivni, čarobni. No, in brez tega, si je mislil, brez teh sijajnih oči in masivnih kit tudi mine moje življenje. In ko je to mislil, je naenkrat opazil pred sabo znanca s svoje mize, grdega Budo, ki je bil tako velik kakor on. Zavijal se je v sivo haljo in zgoraj so molele iz nje po-vešene ženske prsi. Sedel mu je nasproti in se smehljal s ploščatim dobrodušnim obrazom. — Tudi brez nje bo minilo tvoje življenje. — Brez katere? — No, kakor si ravnokar mislil. — Človek živi, kajne, sam zase. Drugi ne žive zanj in 011 ne za druge. — Tako je. Vsak ima svoje rojstvo, vsak svojo smrt. Obrnil se je stran in nekoliko zamislil. — Saj ti nisi to! je nenadoma vzkliknil Bukovec. — Nego kdo? — To je moja bolezen! To je pot iz trpljenja . . . — Imenuj me, kakor hočeš. Lahko mi praviš tudi bolezen. Zdaj sem tukaj in konec je. — Ne! Ni konec! Iznebim se te! — Hvala! Čemu? Kaj sem ti storil neprijetnega? — Saj te ni, saj te že ni več! In res ga ni bilo. Čoln je bil pred njim prazen, gibal se je po dolgem in valovi so pljuskati obenj. Nadaleč in blizu ni bilo nikogar, samo črnina morja je pošumevala in se mogočno poziba-vala. Ozrl se je okrog in tam daleč za hrbtom so utripale rdeče in zelene luči pristana. Obšla ga je groza. Kam je bil zavozil, ali kam so ga bili zanesli valovi? Oprijel je z vso močjo vesla, zadiral jih krepko na desno in levo in bežafk bregu. Zeblo ga je in zobje so se mu tresli. Pristanišče je bilo vse v lučih, paviljon, kjer je igrala godba, ves v rdečih, zelenih in pisanih balonih, ki jih je majala sapa. Pota so polnili šetalci, bogati mlajši in starejši pari, ki so širili okrog sebe močne parfume, mešajoče se med seboj in opajajoče. Dihal je tisti nasičeni zrak, od katerega je bolela glava, poslušal šumenje in sikanje svilenih ženskih kril, gledal rahlo gibanje mogočnih in 9 belih nojevih peres, ki so zagrinjali široke dainske klobuke, in užival od daleč razkošje bogatih kakor proletarec. In vse vmes je silil strah pred njegovo boleznijo. V svoji sobi je odvil luč in legel v posteljo. Okno je bilo odprto in v sobo so lile lahke in skočne melodije godbe kakor iz ust noči. In spodaj na vrtu ni hotelo biti konec govorice in smeha. In tudi poleg v sobi se je lahkotno smejala neka mlada ženska, a med njenim smehom se je oglašal zadovoljen moški bas. A on je mislil, kako gre za njim ta čudni in grdi človek, ta njegova bolezen, ki stopa mahoma na dan in se zopet skriva kakor med gube obleke. Poznal je človeka, ki je bil šibek in slab, ki je težko obolel, a je razvijal vzporedno toliko energijo dela, da je zadušil ž njo bolezen. Duh, močan in silen in vztrajen, ki se ni vdal letargiji, v katero ga je tlačilo bolno telo, je zmagal naravo. Koval je, koval je ne oziraje se na prostor, kjer se je gibal, ne oziraje se na pešajoča sredstva, ki so se zadirala vanj in ga skušala ovirati. Kruto je potegnil vse za seboj in telo se je vdalo. Prej je živel 011 v njem, zdaj je narobe: ono, slabotno in neznatno, živi v njem in se mu pokorava. Ne telesne, duševne moči je treba človeku, ki hoče živeti, je mislil in prečul vso noč do jutra. In takrat ga je zbudilo trkanje na vrata. Ogrnil je nočni plašč in odklenil. V sobo so stopili njegova žena, doktor Strok in Strokova žena. — Dobro jutro! je voščil Strok in se zasmejal. Zdaj te pa spet imamo! Daleč si nam jo bil popihal! Zdelo se mu je, kakor bi bila njegova žena objokana, gledal je vanjo in rekel: — Saj sem ti vendar pisal, Marjeta! In Strokova gospa, majhna in zavaljena blondinka, je zahihitala: — Zdaj pa pojdete z nami, ali ne? Tu ga je izpreletela zadrega. Kako bi mogel tako naenkrat odločiti, kaj je pravo? Ali naj gre, ali naj ostane? Ozrl se je po vseh in tam tik vrat je zapazil nenadoma v kotu grdega Budo, in kakor da bi mu bil ravno on najvažnejši, je pokazal nanj s prstom in vprašal. — Kaj misliš, doktore, kako bi napravil? — Kaj jaz mislim, je rekel Strok? No, isto seveda, kar moja žena! Zakaj sem se pa oženil? — Ne ti, oni tam! Vsi so se ozrli in Marjeta je rekla preplašeno: — Saj ni nikogar. Gledali so in res ni bilo nikogar. IV. Bukovec je opazoval dan za dnem drobne živalice, ki so prihajala iz trave na belo in peščeno pot. Čepel je in gledal. Prilezle so drobne žuželke, kovinasto zelene in kovinasto modre, in hitele na vso moč po kamenčkih navzdol in po drugih navzgor in s tako naglico premikale šestero drobnih nožic, da je bilo komaj mogoče slediti tem gladkim in naglim utripom. Prilezel je velik rogač. Ustavil se je pred njegovim čevljem, modro vihal tipalke kakor gozdni učenjak, vzdignil klešče kolikor mogoče visoko in gledala sta se: rogač in čevelj. Bog ve, kaj je mislil, ko se je tako naenkrat stresnil. Zavil je v stran in se ognil v širokem krogu. Na sredi pota je postal, dvignil zopet visoko klešče in migal s tipalkami. Vnovič je zavil v stran v še širšem krogu, splezal na travo in se v njej prevrnil. Enkrat je skočila iz trave žaba in obtičala sredi pota. Sedela je na zadnjih in se opirala spredaj na izbočene prednje noge. Buljila je silovito, ne da bi vedel, kam strmi. In tako strmeča, kakor bi bila * iz belega in zelenega kamena, je naenkrat skočila in padla v travo. In njene nenadne kretnje so povzročile, da se je ob vsaki stresnil. Drevje je bilo veliko, staro in košato. Rastlo je v gručah in ob črnih in razpokanih njegovih deblih so stale rjave udobne klopi. Iz velikih belih hiš, ki so stale okoli, so prihajali moški. Vedno isti, vedno isti. Videli so se dan za dnem, gotovo so se poznali, ali mnogi niso marali družbe. Prišli so sami, sedeli sami in odšli sami. Drugi zopet so prihajali v živahni druhali. Vse križem je govorilo in se prerekalo, nekdo se je jezil, drugi je silil tistemu, ki je slučajno govoril, nepretrgoma v besedo, a ko je bilo vse tiho in bi bilo treba, da bi pričel, je osramočen umolknil. Nekateri so se smejali. Široko, svobodno, kakor se smejejo bogati in neodvisni ljudje. Ob nedeljah in praznikih je naletel Bukovec na svoje ljudi. Prišla je njegova žena, Strokova žena, Strok in še kdo in sedeli so vsi skupaj na tistih klopeh, a on v sredi. Ko se je zmračilo, se jc družba poslovila. Nagovorili so se o vsem in podali so mu roke. Ostal je naenkrat sam in mislil. Ona, žena, gre v tisti mirni dve sobi, kjer je preživel več let. Sedela bo tam na zeleni zofi in pletla. Dalje od nje stoji klavir, nad klavirjem visi slika z mladimi nagimi kopajočimi se deklicami. In po sobi je vse tiho. Življenje, je vzkliknil v mislih, kako si se umirilo! Prej se je tepel ž njim. kakor bi se srečala sredi morja dva soma in se spri-jela. Nimata vzroka, a spopadeta se za to, da vidita, kdo je močnejši. Prvi som je življenje, drugi som je on. Vse brizga na vse strani, vse šumi in se peni in kakšni grebeni rasto valovom, ki beže sikajoči na vse plati! Dolgo sta se ruvala, zdaj sta se popustila, obrnila se drug od drugega in vse je mirno, mračno, polno spomina. Tu se je nekoč bil boj, a dolgo, dolgo je tega. Mladost zavihra, meče se po življenju kakor ogromna in razposajena riba, a človek omahne in gleda nazaj po tihi svoji dobi. Vse molči okoli njega, znani kraji strmijo mrtvi nanj, znane ženske ga gledajo, ali vse je pozabljeno, hladno in mračno. Obsedel je sam na klopi, ozrl se okrog in poklical. — Doktore, doktore! — Kaj izvoliš, gospod ? Tik tebe sedim sklonjen in se zavijam v svojo sivo haljo. Na trebuhu noče skupaj, tudi prsi nočejo vanjo! — Toliko rok, toliko lic, premišljam, a nazadnje samo tvoj smešni obraz ... — No, mislim, trpkobo si delate ljudje sami. Premišljate o boljših dneh, ko živite tako — vrag vedi . . . — Pomisli si, nekoč — tiste sijajne oči, a kite masivne, težke in temne . . . solnce, pomlad, španski bezeg v cvetju in vonju . . . — Zgrne se, zgrne se tišina življenja. — Morje spominov, razbite barke, nad njimi mrak, hladna, mokra sapa — — Na krovu ona, o, kako grdo! Mrtva, iztegnjena . . . — Katera, prijatelj? — V črni obleki, s silhuetami močnih nog ... Ne smeji se zdaj, kdo te naj gleda? — Večer je tak, vidiš, a ljudje vse po večerih, po nočeh, po oblačnih dnevih — Naenkrat se smeje. In pri tem se tako čudno in neokusno pregiblje njegov špičasti in goli trebuh, ki gleda iz sive halje. In tudi dolge ženske prsi mahajo sem in tja. Bukovec odide v sobo, kjer ni več sam. Že več dni spi v njej tudi neki dolgin, suh in bled, ki ne kaže nobenega takta. Nekega dne ga je pripeljal Strok, ne da bi ga predstavil. Od takrat sedi vse dni na svoji postelji, a zvečer gleda skozi okno. Zdi se, da se ne briga za ves svet. Ne vpraša po knjigi in ne prosi za časopis. Tudi jesti se mu ne ljubi, a Strok prileti in se jezi nad njim kakor nad neumnim pastirjem. Kriči, tolče z nogo ob tla in maha s pestmi. Obe okni sta odprti in po izbi diha prijeten hlad. Zunaj rahlo pošumeva drevje in vodica žubori in golči med kamenjem in koreninami. Spodaj pod stropom se meni tista znana druhal, ki jo vidi vsak dan, in dela silen vrišč. Nekdo govori, a tisti, ki hoče tudi govoriti, meče vmes besede, ki se razlegajo po vsi hiši. Dva se smejeta brez prestanka. Bledi človek se obrne od okna, sede na svojo posteljo in gleda po sobi. Njegov obraz se sveti v mraku, a oči je videti kakor črne jame. Ves je tuj in molčeč, in Bukovec premišlja, kako nesrečen je, ker mora živeti tik njega. In vendar je preplah, da bi se obrnil k njemu in mu povedal svoje misli. Najrajši bi se sam umaknil, pustil svojo posteljo in svoj stol in se nastanil kje na samem. Vsi ljudje gledajo zvezde, ali človek sam jih vidi najlepše in vsi pijo luč solnca, a sam jo sreblje najslastneje. Razpravi se in leže. Prično se nočne ure ter se vlečejo počasi dalje. Na stolpu nad streho bije ura in jekleni in neusmiljeni glas njenega zvonca se zajeda v temo in bode v ušesa. Okoli polnoči zavije zunaj sapa, drevje zašumi, kakor bi se preplašeno prebudilo. In listje treplje na vejah in vejicah, kakor krila drobnih in plašnih zelenih ptic, ki so se prijele litnanic. In sredi vsega plahutajo misli, tipajoče daleč v to poletno noč kakor črni metulji, ki jih nihče ne vidi. A dolgi sostanovalec zopet sedi v postelji, gleda okoli in težko diha. In naenkrat se oglasi. — Vi, pravi, vi, ali slišite? — Kako ne? Gotovo slišim! — Ali dovolite, da nekaj vprašam? — Vprašajte! In mahoma zakriči: — Ne bom. — Vprašajte! In on še huje zakriči: — Ne bom! Spodaj na dvorišču laja pes in vlači za seboj rožljajočo verigo. Sape ni več in drevje molči. Široka plast blede svetlobe se razlije po sobi in vse zatrepeče v njej, kakor bi oživelo. Miza, stol, sveta podoba na steni in njene osebe, zavite v pisane arabske halje. Na nebu se je umaknil oblak in razkril luno. — Ali ste vi moj sovražnik? — Ne! odmaje naglo Bukovec in se čudi. — Kako to? — Včeraj, gospod, kako ste besneli! Mene je še danes groza. Ali greste vi kdaj v mesto? Vidite, jaz imam tam v mestu — doma — hčerko, majhno drobno punčko, in tista se tako boji! — Besnel? Kdo je besnel? — Videl sem vas! Bilo me je — strah. In — prišlo mi je na misel, če bi bili vi dotičnik. — Imam namreč sovražnika, ki voha za mojo hčerko, za otrokom! Od novega na starega leta dan — tisto noč — je prišel k meni neki duh, velik in močan--povprašal ga bom . .. Bukovec je poslušal in naenkrat mu je bušila v glavo kri, prijel se je za čelo in iztegnil dolge suhe noge izpod odeje po sobi. Skočil je na tla in planil v sami beli in dolgi srajci k vratom. Nekdo je odprl, ga ustavil in zgrabil za obe roki, a on je zakričal štirikrat: Kje je Strok, kje je zdravnik Strok? Od desne je prišel neki moški, čokat in bradat, po stopnicah gor še eden. Rekli so: — Kaj hočete zdaj zdravniku? Spat pojdite! Ali on je klical: Strok, Strok! in pričel je silno trepetati. Nenadoma je pokleknil in dvigal roke, kakor bi molil. Poslušajte me, zdajle sem govoril z enim, s tistim, ki stanuje z menoj, in zazdelo se mi je, da je — oprostite — nor. Rekel je, da sem snoči kar tako — če dovolite — besnel. In prišlo mi je na misel, da sem tudi jaz — o, gospodje, poglejte, ne zamerite — — Nič ni hudega. Kar ležite zopet! — On, vidite, tnoj prijatelj Strok, me je pripeljal sem, nihče drugi ne. Dejal je: Čakaj, jaz imam zate stanovanje. In zdaj gospodje, samo to recite — čakajte! — Hitro, hitro nazaj. Mraz je, čemu te ceremonije? — Ali je to norišnica? — Ves svet je norišnica! — In jaz — ali sem norec? — Vsi ljudje so norci! A zdaj pojdite! In odvedli so ga nazaj na posteljo. Utihnil je, ker se ni hotel izdati. Bilo mu je, kakor bi moral vsak hip zajokati. A po mislih se je motalo žalostno vprašanje: Ti prijatelj z moje mize, ali je to tvoje delo? In nato se je razgrnila nad njim noč, ki se ni nikoli več razjasnila. III. Iz Trdinove korespondence. 1. Pisma dr. Pavlu Turnerju. 4. V Novem mestu 28. aprila 1890. Predragi gospod doktor! Presrčna Vam hvala, da se me spominjate tako ljubeznivo in stanovitno. Z malokojo novico bi me bili mogli tako razveseliti kakor s to, da se bodete oslobodili dosedanjih svojih poslov, delali potem le za nesrečno našo domovino in da se po tako davnem razstanku zopet vidiva. Vsekako je potrebno, da se za stalno naselite v Ljubljani, ki ni le slovenska stolica, ampak tudi jeden glavnih taborov, v kojem se zbirajo vnanji in notranji naši sovražniki. V nji maha z žezlom famozni Misija, brez katerega bi bil rimavsar Mah nič prazna ničla. Naše klerikalce delim jaz na tri kupe. V prvem se nahajajo naši prijatelji i neresnični duhovniki: S. Gregorčič, Gorazd in morda še kakih petdeset drugih. Tem možem bratovski poljub in poklon do zemlje! Veselimo se, da se je že tako pomnožilo to dično krdelo. Za moje mladosti takovih ni bilo ni toliko, kolikor imamo prstov na jedni roki. V drugem kupu teži/navadno prosto blago. Ti^jiio-žakarji ljubijo denar, dobro življenje in nekoliko tudi domovino. Slavjani baš niso, alijih štejemo lahko vsaj za Slovence: zapisani so v dj-užbo sv. Mohorja in o volitvah glasujejo za narodneg^kan-didata. Klerikalcev te vrste je največ v naši Sloveniji. Pametna po- .Ljubljanski Zvon- XXXIII. 1913. 8. 30 Aleksander Hudovernik: Spomini na Janeza Trdino litika nam zapoveda, da živimo z njimi v slogi in prijaznosti. Žaliti jih ne smemo, da se nam ne prevržejo v osebne in narodne sovražnike. Ker niso fanatiki, občuje se z njimi brez težave, ali treba je takta: njih predsodke moramo pustiti na miru. Grešna in izdajalska pa bi bila taka obzirnost protHboncem, ki sestavljajo tretjo skupino, proti goriškemu mahdiju Mahniču in pokroviteljem in pomočnikom njegovim. Ta peklenska druhal hoče nam uničiti vse pravo narodno življenje, vso resnično inteligencijo, naš razum, naše >rceT~Zii]o treba biti neprestan boj, boj do zadnjega hipa, boj brez milosti, , dokler se ne zdrobi in zmelje nje moč v prah in pepel. Mahjnič vihti_syoje zlobno pero ne le za Rim, ampak ob jednem (posredno) tudi za pan^rmanizem in iredento, dasi to svojo alijanco zatajuje in se dela o priliki celo iskrenega' slovenskega rodoljuba. Za Ljubljano ste Vi, preljubi moj prijatelj, potrebni že za to, da bodete povečali v nji malo število čistih, nesebičnih, požrtvovalnih, vsestranski izobraženih narodnjakov, pisateljev in značajev. Odkar Je umrl Bleiweis, ostali smo brez vodnika. Mesto njega imamo razne prvake, prvoborilce in odličtijake, ki nam pa ne morejo nadomestiti izgube, ker so fčesto"1 med sabo nesložni. Slovenci in domoljubi so, mislim, vsi, ali za" rt^tere daTčTbf se trditi po pravici, da ljubijo mnogo bolj sebe nego svoj narod. Sploh je Ljubljana gnusno gnezdo samoljubja, servilnosti, farizejstva in vsakovrstnega spletkarsiva^Vrlega Možeta (Moscheta) so odrinili s političnega po-^tr^-prišča. O zadnji volitvi v ljubljanski mestni odbor porabili so klerikalci njegovo častno ime za svoje nečastne namene, razglasivši ga za svojega kandidata brez vednosti in privoljenja njegovega! On je protestiral, ali je vsekako žalostno, da mu narodna stranka še do zdaj ni dala satisfakcije za bridko razžaljenje, koje mu je bila naklonila. Možeta po obrazu ne poznam, ali moji ljubljanski znanci * so mi ga dostikrat pohvalili, da zna on najbolje in najspretneje I obdelovati in pridobivati za naš program močno ponemčeno in po - slabem vzgoju in branju pokvarjeno ljubljansko gospodo. Rekli so mi, da se je priljudnemu vedenju, taktnosti in veščini njegovi posrečilo že marsikdaj, da je omahljivce sprijaznil s slovenskimi zahtevami in jih o volitvah nagnil na našo plat. Takih gosposkih, fino omikanih in olikanih agitatorjev, kakor je on, bomo še dolgo prav nujno potrebovali v vseh naših mestih in trgih, koje nam je izpridila večstoletna germanizacija. Z lepim načinom, po diplomatski se daje v njih mnogo doseči, s p re ra d i ka In i m vpitje m pa se cesto več škodi nego koristi. Prosim Vas torej, predragi gospod doktor. da ukorenivši se v Ljubljani skušate Možeta privesti nazaj v narodno delavnico, da posredujete med njim in drugimi prvaki in ga z njimi pomirite in zbogate. Koristnih in domoljubnih trudov in poslov Vas čaka toliko v Ljubljani, da boste z največjo težavo vse zmagovali; zato pa boste imeli obilo prilike, nabirati si velikih in trajnih zaslug za ožjo domovino svojo, pa tudi za vse slavjanstvo, čigar prevažna trdnjava je na njega skrajnem jugozapadu baš naša krasna sirota Slovenija. Vaše pismo, predragi prijatelj, mi dokazuje, da me zmatrate za velikega filozofa. Te hvale ne morem sprejeti, ker je nisem vreden. Res je, da prenašam vse nadloge brez žalosti, boli in skrbi; ali te ravnodušnosti nisem si pridobil s kakim globokim modrovanjem in siinim naporom, nego mi je že prirojena, dana mi je torej brez kakega mojega zasluženja. Vselej, kadar me je pritisnila huda bolezen ali kaka ina neprilika, našel sem kmalu v nji vsakovrstna bla-3$^godattia in smešna svojstva, ki so ji vzela do malega vso nadležnost. Čim dalje traja sitnost, tem več nabere se tudi koristi in smešnic njenih in se torej i laglje trpi. Sedanja bolezen mi nagaja zdaj že sstpeto leto, ali verjemite, da sem vedno tako dobre volje, kakor sem bil v davno pretekli dobi trdnega zdravja. R^ven drugih prijetnosti in dobitkov, koje mi nosijo bolezni in sem Vam jih jednoč menda omenil, zboljšale so mi še vselej financije. Mnogi ljudje trosijo silne novce za zdravnike in njih recepte in maže, jaz pa za take reči nisem dal še nikoli, kar sem na svetu, nl_krajcar[a. Rad verjamem, da Eskulapovci znajo zdraviti kako laTil<ö~färio in vnanjo oskrumbo, ali v notranjih bolih in vredih do malega samo ugibljejo in eksperimentirajo. Tudi to potrjam, da dobri lečniki marsikaj lahko pomagajo bolniku s svojimi sveti in napotki, ako poznajo natanko vse njegove razmere, navade, razvade, zgodovino mladih let in 4 grehov njegovih i. t. d., ali baš ta veščina njihova dokazuje najbolje, da medicina do zdaj ni še nikaka znanost, nego le umetnost. Jako pametni možje, ki so premozgali korenito vso sestavo, naravo in potrebe človeškega ^rupla, prezirali so zdravnike, na pr. slavni češki učenjak prvega reda Purkynje. Moja zdravila bila so v vseh boleznih: pokoj, gorkota, post, voda in dobra volja s petjem, plesom, veselimi pogovori in^ratkočasnim branjem. Vem, da se bolniku često ne ljubi peti in rajati, vendar prgv hude bolečine ne morejo trajati po več tednov in mesecev, ker bi človeka prej umorile. Bolniki se vse preveč sami cmerijo in javkajo in drugi ljudje so pa tudi tako nespametni, da jih zmirom le omilujejo, dočim bi jim stokrat več 30* koristili, ko bi jih hrabrili in razveseljevali. Jaz sem se držal, kakor pravim, ine metode. Po noči dostikrat nisem mogel zaspati, pa sem si prepeval po cele ure in pozabil vso putiko in vražje njencTšČi-/ panje. Večkrat se mi je pripetilo i .to čudo, kadar sem jel krožiti kako novo svojo pesem, da so se bolečine ustrašile hrapavih verzov moje makaronske poezije in me pustile potem za dolgo časa na miru! Po takem je tudi umevno, da mi je morala vsaka bolezen finaticije znatno okrepčati. Prihranil sem si lahko vsak mesec po<^ deset in še več forintov, kar se zdi komu drugemu malenkost, meni * pa o mikroskopični moji pokojnini — cel kapital! Na usodo svojo2_ofc nimam vzroka, da bi se tožil, ker uživam dva predragocena zaklada. Jeden je zlata osebna sloboda, drugi zlata zadovoljnost. Vsak teh dveh zakladov vreden je na mesec med braf! vsaj 5.000 forintov. 120.000 for. v letu bogme ni šala — ali ti dohodki so žal samo j idealni, dočim dobivam realne pokojnine na mesec le 26 for. avstrijske vrednosti. — Upanja imam prav malo, da bi se znebil kaj k&Ä 6r&ma,u SV0Je nadloge. Gornji del života mi je poln drobnih izpu-H-b /rr-tz^ ščajev in periodično ga obliva nekak strupen gnoj, koji mi razjeda -^Cj^br vrhnjo kožico, ki se vselej brzo zaceli ali malokdaj za dolgo. Ali v postelji mi ni treba ves dan ležati, tudi mi dišita jed in pijača. O lepem vremenu grem se nekoliko izprehajat, na kako večje potovanje pa se ne morem še odvažiti. Kadar pridete na Dolenjsko, mahnila jo bodeva peš, če ne drugam, vsaj na Toplice (dobri dve uri od Novega mesta). -v- Presrčno pozdravljaje Vas in vse naše na Dunaju bivajoče rodoljube ostajam Vaš najiskrenejši prijatelj in spoštovalec J. Trdina. 5. V Novem mestu 10. junija 1890. Predragi gospod doktpr! Pisal sem Vam proti koncu aprila in zdaj bi rad nadaljeval svoj dopis, ker v 1. listu nisem bil odgovoril vsem Vašim vprašanjem, ali od takrat ste morda že zdavnaj Dunaj zopet zapustili. Če se nahajate še tamo, Vas prosim, da mi blagovolite to naznaniti in dva dni pozneje prejmete moje pismo. Moje zdravje, aji pravzaprav moja bolezen giblje se v starem tiru, nekoliko dni kopal sem se v dolenjskih Toplicah, ki so dobri dve uri od N. mesta. Voda ima 30° R in je preizvrstna za mnoge boli, za mojo nadlogo je pa jako nedolžna. To sem Vam že večkrat "povedal, da bolezen meni ne jemlje nič dobre volje. Ali bolna je že dlje tudi moja žena in nji ^ žal ni prirojeno svojstvo, da bi si odganjala bolečine in dolgčas s 1 petjem in plesom. Da je ne žalim, moram i jaz mirovati. Naši Dolenjci so se od konca silno veselili, da dobe skoro železnico, ali so se kmalu močno iztreznili. Mnogim se zdi, da so prevzele dežela in srenje za njo prevelike žrtve in da bo koristila malo ne samo knezu Turjačanu, ki Slovencem ni baš vroč prijatelj. Sploh pa so ljudje uverjeni, da bo železnica življenje podražila in š~[em siromakom dosti škodila. Drva, kuretina, sadje, maslo, jajca i. t. d. ne bodo več tako po ceni, kakor so razmeroma zdaj. Tudi meni se dozdeva, da so silni dobički in probitki, koje so prerokovali naši časniki Dolenjcem, ako jih doleti železnica, z večine sain humbug. Dolenjski kmet ne pričakuje od nje nič dobrega, ^reče svoje išče si v Ameriki in res jo prav pogostoina tudi najde-o^ -v** Presrčno Vas pozdravlja udani Vam prijatelj Janez Trdina. 6 V Novem mestu 13. junija 1890. Predragi gospod doktor! Lepa Vam hvala na lepem in brzem odpisu! Evo Vam še dveh odgovorov, koja sem Vam ostal v zadnjem listu dolžan. Vprašali 2.0^te me, če me opominja prošt Urh še kaj na izpoved? Za hrbtom * obrekoval ine je ta dostojanstvenik prav marljivo o vsaki priliki in strupeneje od vsake babe, ali to me ni bolelo nič, ker se držim dobrega, staronarodnega pregovora: Kdor mi za r—jo govori, mu r— odgovarja. Preteklo jesen pa me je ustavil zunaj mesta na cesti, ko sem se šel izprehajat z ženo in mi rekerpče hočem kmalu ozdra-veti, da moram iti „k sveti izpovedi", kajti so svetstva najbolja pomoč ne le za dušo, ampak tudi za^ruplo. Jaz se zasmejem in velim: To ni mogoče, ker nimam.nič tako posebno zanimivih grehov, da bi jih trebal praviti komu v cerkvi in na uho — vse moje slabosti so take, da jih, povem lahko na ves glas vsakemu človeku. Urh pogleda kvišku in zakliče svečano (NB. vpričo moje žene!), da sem jaz velik, velik grešnik in krvavo potreben „svete izpovedi". Od takrat pušča me na miru, ker *je izgubil vso nado, da bi mogel „poboljšati" trdokomega grešnika. Svojo jezico pokazuje mi zdaj s tem, da mi vikar njegov pobotnice ne sme podpisovati pred začetkom meseca; do zdaj se mi je podpisovala brez ugovora vselej že zadnjih pet dni. Šolsko mladino je opominjal, da ji je brati Mahničevega R. Katolika, najbolj strastno in proseče baš takrat, ko je prinesel kritiko o mojih bajkah. Vi bi radi zvedeli, če pisarim še kaj za javnost. Preteklo je že leto in nekoliko mesecev, kar nisem zamočil peresa v ta namen. Zadrževala me je bolezen, radi koje sem hotel varovati živce, katere razdraži kolikor toliko vsako premišljeno pisanje. Ali dolga izkušnja me je poučila, da ta lenoba ni nič koristila mojemu zdravju. Odločil sem za trdno, da se lotim še to poletje zopet dela. Qradiva imam dovolj za več let. Obdelaval bom tri različne tvarine. Najprej mislim vsekako nadaljevati bajke. Za „Zvon" hotel sem jih spisati celo stotino ali že 41. ohranil je Leveč zase, ker se je bal zamere raznihfvelikih zverin.^Zakaj me veseli baviti se baš z bajkami? Moj namen je ta, da bi z njimi nadomestil in nadaljeval umirajoče _pa-rodne pravljice. Kako slastno donele so nekdaj narodu na uho te preproste pripovedke, a zdaj ne marajo jih poslušati do malega niti otroci, če so količkaj odrasli! Kaj je vzrok ti, na videz jako čudni prikazni? Brez sumnje to, da se zde narodu naivni nazori, nahajajoči se v starih pravljicah, predetinski, neumni, neslani, neverjetni in dolgočasni. V narodnih pripovedkah ne vidi svoje podobe, svojega življenja, nego vsakovrstne bedaste blodnje in sanje, ki ga več ne zanimajo, ker mu je otročja doba razvitka že zdavnaj minula. Prazno bi bilo upanje, da se bo dala ta vrsta poezije zopet oživjti v našem kmetu in meščanu. Narodu pripovedke so in ostanejo lefo ali mrtvo blago, ki bo služilo odslej samo bajeslovcem, narodo-slovcem, jezikoslovcem in drugim učenjakom. Mesto njega treba dati našemu narodu v roke povesti, pisane v njegovem slogu in jeziku, v kojih bo našel reči in vprašanja, ki ga mikajo, navdušujejo in strašijo: svojo zgodovino, svoje muke, svoje sovražnike, svojo vero in svoje praznoverje, svoje navade in razvade, značaj in življenje svoje in svojih sprednikov. Te predmete nakanil sem mu načrtati v svojih bajkah, ki bi se po vnanjih oblikah, kolikor bi bilo le moči, približevale narodnim pripovedkam, ali bi imele mnogo realnejšo vsebino in bi bile po takem narodne in ob jednem umetne. Kakor je povsod nadaljevala narodno liriko umetna lirika, narodno godbo umetna godba i. t. d., isto tako potrebno in#> naravno mi se zdi, da zavzame mesto umrle narodne bajke umetna Z bajka, kojo bi čitali z jednakim veseljem vsi rojaki, prostaki in iz- * obraženci. O priliki utegnem Vam to reč obširneje razložiti in dati o nji morda tudi kaj natisniti. /SDruga tvarina moja bo karakteristika slovenskega naroda na Dolenjskem, deloma v kratkih črticah, deloma v večjih pripovedkah in vekopisih. Za0retjo („Ruska država") nabral sem posebno mnogo gradiva, ali marsikakega važnega vira nisem mogel dobiti v roke. Ta nedostatek mi brani, da tega spisa ne bom raztegnil na dolgo, kakor sem nekdaj namerjal. Priobčiti mislim o Rusiji samo take reči, za koje vem, da bodo bralce zanimale (na pr. napredovanje slavjanske narodnosti i. dr.), ali pa odstranile krive nazore in predsodke, ki so se jih nalezli naši rojaki, čitaje tuje in domače pam-flete o Rusiji. V bßiicovskih časnikih „Rim. Katoliku", „Danici", „Slovencu" nakopičilTso se že cele gore antiruskega blata. Lani se jim je pridružil tudi „Ljublj. Zvon" z ostudnimi dr. M. klevetami, čenčami in lažmi. Kar za trebuh sem se držal, ko sem bral Vaše poročilo o svetem Lichtensteinu in njegovi deviški gospodični nevesti. Celo moji bolni ženi je radi nje ušel glasen smeh, kar se ji že več tednov ni pripetilo. Želeč Vam zdravja, dobre volje in vsake ine sreče ostajam Vaš najiskrenejši prijatelj in spoštovalec Janez Trdina. 7. V Novem mestu 17. januarja 1891. Prav lepo vas prosim, predragi mi prijatelj, da mi oprostite moje dolgo, predolgo molčanje. Ultra posse nemo tenetur, govorili so že stari Latini. Verjemite mi, da je bilo i meni absolutno nemogoče izpolniti svojo dolžnost. Smrt moje žene vrgla me je v neko otrpnelost in mrtvilo, koje mi ni dalo lotiti se kakega resnega posla, saj se mi še čitati ni dosti ljubilo. Še le zdaj začel sein se nekoliko oporavljati od ljutega udarca usode. tRazven duševne boli nadleguje me to zimo tudi telesna bolehnost huje nego pretekla leta, kar ni čudo o tolikem mrazu in nenavadno spremenljivem vremenu. Presrčna Vam hvala na iskrenem zanimanju Vašem za moje zdravje in blagobitje. Toplo sočutje Vaše mi je bilo najslaje tolažilo, koje mi je došlo v veliki moji bedi. Prvi mesec po^ smrti blage žene svoje bil sem tako omamljen in potrt, da mi je mrzelo vsako društvo, vsak razgovor. 10. septembra napotil sem se zopet v Ljubljano, potem pa vjhrvatsko primorje. Z Reke krenil sem proti Zagrebu in na Krško zopet nazaj v Novo mesto. Posebnosti, koje sem na tem potovanju opazil in doživel, povedal Vam bodem v pismu, katerega Vam ne bo treba čakati tako dolgo kakor te dopisnice. S presrčnim pozdravom Vaš najiskrenejši prijatelj in spoštovalec , J. Trdina. 8. V Novem mestu 14. maja 1891. Predragi prijatelj! Svoje besede in obljube, da Vam kmalu odpišem, nisem mogel nikakor izpolniti, ker sem pal nazaj v žalostno letargijo, v Jryi_dotMjijegoyapoezija Jjmamili kvadrov, neotesanih, silnih temeljnih kamenov, iztrganih iz osrčja naše zemlje, le-gajočih globoko v osnove naše literature" (21), tajko so nazadnje ostale .črepinje: dolgočasno in brez reda nametane skupaj, kričeče bleščeče se z banalnim vsakdanjim svitom cenenih »šlagerjev«, režoče in neobrušene v svoji vulgarni piozi" (25). .Čitanka" pa nam nudi to, kar bo ohranilo trajno svojo vrednost; naj postane prava narodna knjiga! R. Z. „Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Laibach" za šolsko leto 1912,1913 ima na prvem mestu (str. 3 -46) dr. Debevčevo razpravo o starogrški drami. A ta razprava ni suhoparno znanstveno delo, kakršna se objavljajo često prav v letnih poročilih srednjih šol in ki ne najdejo bralcev ne med dijaki in njih starši, katerim taka poročila najlagljc v -roko pridejo, ne med znanstveniki, ker se takim spisom vobče ne pripisuje prevelike znanstvene vrednosti, razen če so dobre monografije literarnega ali zgodovinskega značaja. Avtor je imel pred očmi namen takega spisa: dovzetna mladina, ki je že kaj slišala in brala o starogrškem kulturnem življenju, naj dobi kolikor mogoče natančno sliko o razvoju grške drame in nje scenične tehnike. Delo je široko zasnovano; kar je izšlo letos, je le torzo prvega dela, ki naj govori o grški tradiciji in tragikih — letos se obravnava le Ajshil — preostaneta torej še Sofoklej in Evripid ter drugi del o stari komediji in nje zastopniku Aristofanu. — Pravj^ebeoJe .Deheyčey. način pxipQ.vedoyanja: na^Grško sc popelje v družbi mladega prijatelja — najprej že v 1. 473. pred Kr. r. in tam v Atenah v Dionizovem gledišču zreta učitelj in učenec predstave Ajshilovih tragedij, najprej Pribežnice, pozneje Pcrzijane, Prikovanega Prometeja, Sedmorico zoper Tebe in končno še do danes ohranjeno Orestovo trilogijo. In avtor dopoveduje in razlaga svojemu ukaželjnemu prijatelju vse podrobnosti, ki se tičejo drame in nje uprizoritve. Lahko rečemo, da periegetična metoda v pripovedovanju budi zanimanje in na lahkoten način brez stroge sistematike dosega svoj namen. Skoto bi Irdjj^da je jwzna avtorju vpliv Dantejevega Pekla; tam je Vergil^tisji^kL d i pesnika po peklenskih kotanjah in kolobarjih, razlagajoč mu vse zanimivosti in odgovarjajoč mu na tisočero vprašanj. Živahnost pospešujejo razni ekskurzi, n. pr. o postanku drame (str. 17—22) in primere iz današnjih časov, pri čemer avtor primerja pojave v grški tragediji s sličnostmi v naših cerkvenih obredih, ne da bi jih profaniral (prim. str. 21, 28, 31). Motijo pa pogostne razlage in dostavki v oklepajih, ker prekinjajo enotnost dikcije in misli; bolje bi bilo take opazke namestiti pod črto. Zadnja slika — Zeleni Jurij — pa je tak anahronizem za prvimi tremi nazornimi slikami iz grškega gledišča, da bi bila tutji kot kuriozni para-dokson lahko izostala, najsi je tudi v tem belokranjskem običaju najti sličnosti z grškim Dionlzovim kultom. — Kaj bo z našo pisavo grških imen? Avtor piše Sofokles in Soioklej, Eteokles in Etcokcl, Prometej, Polinejk, Ojdip, toda: Läios, Amfijantos, Ajgistos, celo .s falusoin" (str. 17.) Dr. TominSek je v svojih grških učnih knjigah uveljayil načelo, naj se grškemu lastnemu imenu pusti izvirna oblika, vsaj v imenovalniku; tudi vokali in diftongi naj ohranijo svojo prvotnost. A ta novost je spričo Sketovih in Levčevih načel povzročila nedoslednost, ki jo posihtnal zasledujemo povsod, kjer se rabijo grška lastna imena. V tem pogledu naj bi novi .Pravopis", ki ga upamo še dočakati, proglasil načelo izvirnosti kot edino veljavno. Ime je kakor pečat, ki se ne sme prenarejati, kakor se komu ljubi. Potem bi tudi izostale spake kakor Ojdip, od grške oblike Oidi-pus (= Oteklo-nog) je ostal v drugem delu le p, kakor da bi bila -us latinska končnica, ki se lahko odpahne kakor nebistvena pri-tiklina. J. Wester. Zofka Kvedrova, Vlada a Marja. Slunečnice, knihovna .Noviny". Ročnik treti. svazek šesty. Nakladem Grosmana a Svobody (Maj. Gustav Dubsk£). V Prazc 1913. 80. 150 str. Broš. 2 K. Tiste slovenske družine, l-jer se pije Vydrova kava, že poznajo te drobne zgodbice; izšle so večinoma v prvih osmih letnikih .Domačega prijatelja". „Tisto lepojjggnljjvoj)!^ v otrokovih očeh, tisti ljubeznivi, prvi drhtaji srca in dražestno smešni porivi (!) temperamenta" (Dom. prij. VIII, 50), to je vsebina teh sličic iz otroškega življenja. Zt^^o^aL^olkln^zgovorno besedovanje je pomanjkanje vsake discipline^ ona_ Mpi^e^se^^kaiji^ pridc v pcro", pa naj ima za stvar samo kaj pomena ali ne. Če bi vse srečne mamice pisale in izdajale knjige o svojih ljubljenčkih z Zofkino gostobesednostjo, tedaj bi tiskarne težko zmagovale delo. — S hvalevredno odkritostjo podaje Vladi seksualni pouk ter ji razlaga, da raste v njej dete, .kakor rastejo jabolka na drevesu" (91). Nasprotno pa mora vplivati na hčerko tisti .najin dan", tista .veselica", ki jo imata, kadar Glasba. moža ni doma. — Med vsakdanjim blagom so v zbirki nekatere črtice polne občutja, tako na pr. lepa paralela med Mikino žogo — v izložbi in sanjarjenjem na smrt bolnega Zofkinega očeta o Dalmaciji, solncu in morju. Dr. V. Zupan. O slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah, namenjenih Slovencem. V Ljubljani 1913. Založilo .Društvo slov. profesorjev". V. 8°. 2 str. 40 v. Aktualna razprava nam kaže v zgodovinskem pregledu usodo slovenskega učnega jezika na srednjih šolah pri obravnavah deželnega zbora kranjskega. Ko je 1. 1866. predlagal dr. Bleiweis v deželnem zboru .zakon za ureditev učnega jezika 4 na ljudskih in srednjih šolah na Kranjskem", je ostala ta točka na programu do " najnovejše dobe. Zdaj imamo slovenske učne knjige za višje gimnazijske razrede in večinoma tudi za realke dotiskanc, glavna ovira za poslovenjenje naših srednjih šol je torej premagana; maloštevilne skeptike glede uspehov v nemščini pa naj prepričajo izjave profesorjev o slovenskem učnem jeziku na naših srednjih šolah. Resnega gradiva za trezno in uspešno razmišljevanje najdejo v brošuri dovolj! Kap ist ran. Razpis častne nagrade za leposloven spis. „Matica Slovenska" razpisuje častno nagrado 300 kron za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja 1. 1914. pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovano z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar. Glasba Muzikalije „Glasbene Matice" za društveno leto 1912/13: 1. Oskar Dev: Pastirica. Kanglica. Sncgulčica. Trije samospevi za sopran s spremljevanjem klavirja. 4°. 19 str. Cena 5 K. — 2. Slovenski mladini. Album 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja. Priredila Žiga Pol a še k in Josip Ve dr al. 4°. 11 str. Cena partituri 3 K, posam. glasovi po 30 v. O. Dev^i_je_med našimi mlajšimi komponisti priboril častno mesto. V svojih delili — imamo do zdaj zbore in solospeve — nam razodeva neko naravno ljubkost in šegavost, ki ga je napravila zelo priljubljenega komponista. Pqsyoji_naravi je humorist, on hoče veselo življenje in najraje uglasbi pesmi vesele, naivne vsebine. Taki so tudi njegovi trije samospevi. Dasi so veseljaki navadno površni v svojih izdelkih, je Dev v izpeljavi svojih del do skrajnosti pedanten, in malokateri slovenski komponist da svoja dela v detajlih tako opiljena v javnost kakor on. Imenovane solospeve so gojenci „Glasb Matice" že ponovno izvajali in želi vsestransko priznanje. Drugo darilo „Glasbene Matice" je 25 slovenskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja. Zakaj se že v naslovu ne pove, da so to same narodne pesmi, katere je gosp. Polašck v klavirskem partu bolj ali manj moderno opremil. Da bi imela ta drobnarija vsaj podložen tekst. Tako bo pa mladini, kateri je ta zbirka namenjena, prav malo koristila. — Predvsem pa bodi naloga „Glasb. Matice" kot založnice, izdajati take muzikalije večjega obsega, ki bi drugod ne mogle zagledati belega dne. Dr. P. Kozina. Nekrolog f Emil Hojak. V začetku marca lanskega leta je s svojimi pesniškimi prvenci prvič potrkal na uredniška vrata. Kljub neugodni prvi oceni se je oglasil še večkrat z novimi, boljšimi poskusi, ki so kazali napredek in vzbujali nade, da nam Goriška spet podari — pesnika. Toda nepričakovano je umrl, šele petindvajset let star, kot učitelj v Levpi nad romantično Soško dolino. Ko se je poslavljal maj, ko mu je v srcu rajala pomlad, je prišla ponj nevesta slovenskih pesnikov ... Njegovemu življenju in blagemu značaju sta posvetila črtice v spomin „Učiteljski tovariš (štev. 24, 13. junija) in .Slovan" (8. štev.), ki je priobčil tudi nekaj njegovih pesmi. - „Krizanteme", ki si jih je vsadil idealni mladenič na prezgodnji grob, naj mu ohranijo v „Zvonu" časten spomin. f Josip Premk. Tudi Premk je čital nad portalom slovenske književnosti Dantejeve besede: „O vi, ki vstopite, vsak up pustite!" in vendar je pogumno vstopil z namenom, da posveti svoje življenje pisateljskemu poklicu. Delal je neumorno, in vendar mu je ostala bedaverna spremljevalka. Sodeloval je skoro pri vseh slovenskih listih: njegove črtice in novele čitamo v „Slovenskem narodu", „Narodnem dnevniku", „Narodnem listu", „Gorenjcu", „Slogi", „Domačem prijatelju" „Slovenski gospodinji"; daljše spise je priobčil v „Slovanu", zadnja „Zabavna knjižnica" je prinesla njegov „Madež"; najboljše svoje spise je jmobčil v .Lj^ Zvonu", kateremu je bil odJLJOO&jnarljivj^ Njegovi črtici „Et resurrexit" in „V grobu" (1911) sta mu priborili priznanje tudi v onih krogih, ki o njem niso imeli ugodne sodbe; „Kroni v višavi" je bila prisojena druga literarna nagrada. Število njegovih spisov je nadjštindeset, za Stirjindvaisetletnega mladeniča gotovo častno. Da je med njimi mnogo nedovršenega, je pri taki produktivnosti umljivo. — Nad dve leti je redno prihajal ob večerih „K slepemu Homerju", kakor smo prekrstili skromno Anžičevo gostilno na koncu Poljanske ceste; tu je pripovedoval o svojih literarnih osnutkih, o življenskih načrtih, kako se hoče v tujini izobraziti in nadomestiti, česar y .mu ni mogla dati šola -dovršil je le dva gimnazijska razreda — in zažarele so oči " simpatičnemu^mladeniču, ko je sanjal o lepši bodočnosti. Toda živjjenska mizerija je bila silnejša in je potlačila lepe načrte v blato; njegova pot je šla navzdol, dokler ga ni 3. julija odrešila smrt telesnega- in duševnega trpljenja . . . Neki ljubljanski založnik izda knjigo njegovih najboljših izbranih spisov, in taka zbirka bo pokazala, da je bil Premk nadarjen pisatelj, pnjeten^nj^v^edov^c in dober opazovalec življenja. S. f Prof. dr. K. Glaser je umrl po daljšem bolehanju dne 18. julija t. 1. v graški deželni bolnici, star 70 let. Nad štirideset let je deloval na znanstvenem polju ter je kot učenjak slovel daleč čez meje svoje ožje domovine. O njegovem mnogostranskem delovanju priobči „Zvon" o priliki daljši članek. u i tuiiioiv u puoiaut ij i^v. v m v. iiuvuou. Aškerčeva čitanka. Izbrane pesmi Antona Aškerca. Uredil in uvod napisal dr. Ivan Prijatelj. V Pragi 1913. Založila „Svobodna misel". 8°. 182 str. Cena broš. 1 K, na lepšem, lahkem papirju: 1 K 80 v. Novi akordi. L. Schwentner v Ljubljani. L. XII., št. 3. (Spominu Josipa Kocjančiča.) A. Conan Doyle, Zgodbe Napoleonovega huzarja. Prevel V. Mihaj-lovič. V komisijski založbi pri L. Schwentnerju v Ljubljani, 1913. 8°. 510 str. Broš. 3 K, po pošti 80 v. več. Zbirka ljudskih iger. 20. snopič. Ljubljana, 1913. Založila Katoliška bukvama. M. 8°. 125 str. Cena 80 v. (Vsebina: Sveti Just. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Italijanski spisal dr. Fr. Petronio. Iz rokopisa prevedel dr. J. Debevec. — Ljubezen Marijinega otroka. Igra v treh dejanjih. Izvirno spisala Tončka Kovačič.) Državoznanstvo Avstro - Ogrske. Sestavil in založil prof. dr. Viktor Tiller. Ponatis iz letnega poročila c. kr. državne gimnazije v Rudolfovem za leto 1912/3. Tiskali J. Krajčevi nasi, v Novem mestu 1913. V. 8. 49 strani. Cena 1 K. Murko Matthias Prof. Bericht über eine Bereisung von Nordwestbosnien und der angrenzenden Gebiete von Kroatien und Dalmatien behufs Erforschung der Volksepik der bosnischen Mohammedaner^Wien, 1913. In Kommission bei Alfred Hölder. V. 8°. 52 str. (Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien. Philos.-hist. Klasse 173. Bd., 3. Abh.) Igo Holz-Kretanov, Aus glorreichen Tagen. Erinnerungen an die Schlacht bei Lissa. Laibach, 1913. Selbstverlag. Druck von Dragotin Hribar. V. 89. 32 str. Omladina. Glasilo nar. rad. dijaštva. Leto X., št. 1—4. O slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah, namenjenih Slovencem. V Ljubljani 1913. Založilo „Društvo slov. profesorjev" v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasi. V. 8°, 20 str. 40 v. Narodna Čitalnica v Kranju. 1863—1913. Spominska knjižica, posvečena ob petdesetletnici vsem dosedanjim članom in sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem. Sestavil prof. Makso Pirnat. Izdala in založila Narodna čitalnica v Kranju, 1913. M. 8°. 80 str. in 4 1. slik. Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Laibach, veröffentlicht am Schlüsse des Schuljahres 1912/1913 durch den Direktor Dr. Laurenz Požar. Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1912./13. Na svetlo dal ravnatelj Anton Štritof. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Rudolfswert für das Schuljahr 1912/13. VIII. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1912/13. Izdalo ravnateljstvo. IV. (XII.) izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1912/13. Izdalo ravnateljstvo. V Idriji 1913. 63. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Görz über das Schuljahr 1912/1913. Veröffentlicht durch den Direktor Regierungsrat dr. Johann Bezjak. Görz 1913. Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli. Hg. am Schlüsse des Schuljahres 1912/13 von der Direktion. B. K. k. selbständige Gymnasialklassen mit 'deutsch - slovenischer Unterrichtssprache. Cilli 1913. VI. izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov. Šolsko leto 1912/13. Izdal Ivan Macher, c. kr. profesor in ravnatelj. V Ljubljani 1913. II. letno izvestje c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani, objavilo koncem šolskega leta 1912/13 ravnateljstvo. V Ljubljani 1913. Povijest kraljevine Hrvatske. Napisao dr. Rudolf Horvat, kr. profesor u Zagrebu. 1912. Svezak 1. 60 v. (Celotno delo velja v orig. plat. vezano 6 K. — Naročnina se pošilja prof. dr. R. Horvatu» Zagreb, Kačičeva ulica br. 20.) Univerzalna biblioteka. Sarajevo 1913. Srpska dioničarska štainparija. Broj 1—4. Cena snopiču 30 v. Isidora Sekuličeva, Saputnici. Izdanje S. B. Cvijanoviča. Beograd 1913. M. 8°. 176 str. Cena broš. 2 din. c-----—> Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč K resenmega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Vloženi denar obrestuje po 4*12°j0 brez odbitka. Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 574% obrestim in najmanj 3/4% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. L