100. Stnllta. f IMH i Hrt, Z. Mjl Kl »IX. leffl. .Slovenski Narod" velf« pa po i ti t ra Avstio-Ogrsko: za NcraČljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25-— cc!o Icto naprej .... K 30* — črtrtteta Z Z I I I "-50 M Amerlko in vse *"g« d^elc I na racsec „ » . . , 2'30 ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vpra?anjeni glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt ziumka« CpravnUtro (spodaj, dvoniče levc), Baaflora mUca *t 9, telefon li 85. iifcafa fnk daa *vfr Unmftl ■•«•!!• ta prralkt. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta zm enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., ztt trikrat ali večkrat po 16 vin. Parie in zahvala vrata 25 via. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pobijalo naročnlne, reklamacije, fnseratt L t d, to je administrativne stvari. ■ Posamezsa itevllka velfa 10 vlasti«*. ——^— Ka pismena naročila brez istodobne vposialve naročnine se ne ozira-„ffarodM Uikarns« telefon at. SS. .Slovenski Narod" velja v Lfubtlanl na dom dostavljen: ćelo leto naprej • . • . K 24*— pol leta m • • • • • 12*— cetrt leta m . • • • 6*— na mesec m • • • » 2*— v upravništvu prejeinan: ćelo leto napre] • • • . K 22*— pol leta „ • • • • • U*-— čeirt leta „ .....5-50 ni mesec m * • • • • l"90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VreaaUtro i KnaHova ulica «.5(v prftličja levo.) telefon *t 34. ^^v ^^» A ^3^^ a a> ZAVRNJtNI ITALIJA NSKI NA-PADI NA TIROLSKI FRONTI. Dunaj. 1. maja. (Kor. urad.) Uradno se razgfaša: i t a 1 i j a n s k o boiišče. Položaj je jclzvremenlen. V odseku Adameia o zavrnite naše Č2tc sovražae napada, namerjene v pogia« \iinem proti preiazu Fargorida z velikim! izgnoami za sipine. \amesinik nače-nika generalnoga «taba pi. II 6 f e r, fml. ■TALIJANSKO URADIO PORCĆILO. 28. aprila. Na vsej fronti top-niske akcije, posebno ljute v odse-kih Tonale in Rovereto. v zgornji dolini Cordevole in cb izlivu Buta. V bovskcin odjeku se je posrećilo sovraihiemu oddc'Ru, da je vdri ne-pričakovp.no v neko našo preanjo postejsnke? na Kolku. Ko so pa prišla naša cjačenja, smo fa?*:cj vrgli sovražnik'i s prerinapadom. Na Ja-voreeku se je izjalovilo već napa-dalnih poskusov na naše poct^'aike z \e!ikimi izsrubami za sovražnika. V odseku Selce. Krcšla pianota, se je oniej:! sovražnik jk> svojem tež-kem porazu v noči čne 27. aprila vcc-aj na to, da ;"c strelja! s topov r-a Izgubljeni jarek. inicnterija. se pa ni upala napasti. Z raznih frontnih točk se poroča, da se sovražna in-ianterija vedno po^osteje posliižuje eksplozivnih krcgc!. 30. aprila. Od Judikarije do Suganske doline artiljerijsko delovanje in letalsko pc'zvedovanje. So-\ razni letrlci, ki so se fcližali Veron\ so bili pre^nćjjii z c-^nicm naših od-hijalnih batcni hi potom s fronte dvi^raječ.? se lo'-*ske 'eta-rke skupine. V gorerj'* CordevcTski dolini je so-vrr.žnik v noči na 29. a*?rl! zopet napade! naše pozicije na grebenu Col di Lane, bil pa je po be>neeem spopadr vr/en nazaj s težkirrii izgu-hć^mi. Ob srednji Soči in na Kraški planoti artiljerijski dvoboj. Sovražni Jeta!ci so metali na male kraje v nizini ob spodnji Soči bombe, kf so nekaj ljudi ubile in ranile. 29. aprila. Na tridentski fronti se je omejilo bojno delovanje na artiljerijske akcije. V Sudanski dolini smo zavrnili male sovražne napade na frontni odsek od hriba Collo do doline. Na?i težki topovi so cbstrelje-vali že!e7.n:?ko postajo v Innichen in v Zabnici. V bovški Kotlini je pričcla scvražna infanterija po ljutcm arti-Ijerijskem obstreljevanju napad na naše pozicije pri Ravnemlazu; naš zaporni ogenj ga -je ustavi!. Navadni artiljerijski dvoboj na ostalili frontnih delih. »Ssnio na on?h Udu katera pred-p?sii*e narav 2.« Polkovnik Barone se je zopet oglas i 1. V >Mes saberu« izjavi ja, da ve iz zanesljivega vira, da se pretresa eventualnost pošiliatve italijan-skih čet na franeosko fronto. Proti temu Barcnc protestira, kajti vojni cilj Itali'e ni, to naj se vendar enkrat pove, zonetno osvoienje Belgije in ozemlja. katero co zr-sen*li Nemci.Italija mora po toiikfh krvavih žrtvah stati samo va. onih tleh, katera pred-plsuje narava. Jtaliiaz?k\ vc;nl sirotici. Po izvestju itLilijanfkega zaklad-rega ura Ja zpaoaio vojni stroski za marej okrogio 646 milijonov, od ka-terih cdpade 613 miiijonov na vojno ministrstvo. -Gazzetta offiziale« pri-obiuje dekret, po kalerem se nakaze za vojno ir.ir.istrstvo nadaljnih 200 n.ili'onov lir. DHOE.NF V5STI IZ ITALIJE. Tt-rin, 1. maja. (Kor. urad.) V dodainem članku k pariški gospodarski kenferenci konstatira Štampa«: !ta!i»"a je plačevala pred vojno tonn prer.-.cga s 3ft cio 32 lir, torej r.kupijo icmo potrcbščino p^cnjnga s 320 nvfijcni lir. T^ancs s;ane prernog v Italiji 220—2^0 lir, vsicd ćerar Ietiia poirebščina premega stane već okoii 2 milijardi. Kcr se nabavlja poleg rremoga vi inDz:*instva tuđi žito, br-mbaž in drugi predmeti, naraste Italiji vsled visokih prcvoz-nin na fadjah već izdatkov tki !cto okrogiO za pol milijarde. K temu ne-znosnemu obremenjenju prihaja še menialni kurz. kateresra se trenotno manj občuti, ali občutilo se ga bo v vsej strašni ostrosti. ko nehajo po-sojila in bo treba plaćati obresii. »Journal« poroča, da snrejme Marconi neko vodilno mesto pri vladi v uraclu, ki se v kratkem ustanovi. Vodia futuristov v Italiji iMari-netti hoče pomagati svoji domovini iz sedanjih stisk in te/av s prodajo raznih slik in dragih stvari po mu-zejih. cerkvah ita. V Ameriko hoče poslati vse stare mrtve kaninc in drugo, tako dobi Italija denar in od-prta bo obenem pot futuristični umet-nosti. Izšla je naredba, po kateri se določa v svrho retorzije aJi represa-lij, ako smatra vlada za umestno, proti pc:!anikom sovražnih držav ali proti ose ham in korporacijani s se-dežem v ozcmlju sovražnika: 1. za-ple-nba premičnin in nepremičnin in j imenovanje; upraviteljcv; 2. prepoved placila in prenoved direktnega ali indirektnega izpoln?evanja obvezno- sti vsake vrste; 3. nadziranje industrijskih in komercijelnih agencij in podjetii. Te naredbe se morejo izvr-ševati s posebnimi ali splošnimi od-redbami justičnega ministrstva po pritrditvi ministrskega sveta. Iz Ženeve poročajo, da so začeli Italijani ob tesinski nieji graditi strel-ske jarke in druge vojne naprave; zlasti se vrše taka dela v velikem obsegu pri mostu Treza. Gioiitti biva v Rimu ter je spre-jel v nedeljo več svojih pristašev. H$ ' t ^ t^ • • *«r y* NEMŠKO URADNO POROCILO. Ocroiln, 1. niaia. (Kor. urad.) Wolffov »r^d poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. V Fp!oš:?esn je ncicža? neiznre-menfen. Ob vitini ?f»Q7t UvmiV.e ?o se \T3u\ tud! vcerzi s!?n! boii. Naše !ets!?ke fJoti'ic ?o izdatno 6t)oi\\e z bombarni sovrarna stanom^ a-išča z^-pa^iro !n skind^sča ?i!Žj1o od Verduna. Neki frsncOsJji dvokrovnlk smo vr!joi?ro od Noyon3" v zračnem boju zbHL Let^'.ci so mrt**?. | Vrhovno arimdno vodstvo. * F'RAKCOSKO LRADNC ! POROCILO. ; 29. a p r i I a p o p o 1 d n e. V Argon ih smo vs'ed nenadnega nočnega naprda severno od Four de Parisa oć'stili neki sovražni strelski jarek in vjeli nekaj moff. Na Jevem bregu Mare >o se Ncmci včeraj popoidne ob 5. v jarkih nakopičili. da bi pro- j dirali severno od visine 304 proti našim crtam. Knialu poskušeni sovraž- j ni napad z roenimi granatami se n? j izvrši! ter se je razbij. Artiljerja je razsirciila neko skladišce za-municijo. Rnvno tam je bilo bombardiranje v cei^ti odseka posebno živahno, zlasti v okolici Avocourta, Esnesa in visine 304. Na desnem bregu so izvršili včeraj Nemci proti koncu dneva po silni artiljerijski pripravi proti prvim crtam in po siinem zapornem cgnju vporahljajoč goreče tekočine napad na strelske jarke zapadno od pristave Thiaumont. Pokošeni od ognia topov in strojnih pusk je bil sovražnik z velikimi izgubami-odbit. Isto u po se je tuđi napad na pozicije ;ned Douaumonton in Vauxom usta-\\l v ognju. Na tem delu fronte je po-teke! del noči razmeroma mirno. V Lotaringiji smo zavrnili močne so- \Tažne izvidne oddelke pred gozdom Banal. južno od Domevra. V Voge-?\h smo hipno zadržali majhen nem-ski napad z ročnimi granatami na en naš strelski jarek pri Chapellottu s svojim zapornim ognjem. 29. a p r i I a zvečer, Čez dan je bilo artiljerijsko elelovanje pcgla-vitno ter je bilo posebno živahno v Belgiji, južno od 8ixchoota in v Ar-gonih v od-eku severno od La lia-razee. V okolici Verduna je obstre-ljeval sovražnik naše pozicije v goz-du Avocourt in na visini 304. Naša artiljerija se je borila "povsod proti sovražnim baterijam. Eden naših dalekosežnih topov je obstreljeval neki vlak na kolodvoru Heurfiscourt, severo - vzhodno od St. Michiela. Vcč vozov vlaka je bi4o razdejanih. V noči na 29. april je neka naša le-talska fletilia metala bombe na to-varno Havjngcn, ki stoji v ?x>!nem delu, v anektirani Lotaringiji in na lovce vzhodno od Azannesa. Pod-vzetje, ki se je izvršilo kljnb silnemu vetru, je stoto obstreljevanje te flo-tilje. 29. aprila. Obojestransko delovanje artiljerije na belgijski fronti. 30. aprila popoidne. V pokrajini južno od Lassignvja so na-meriii Nemci po siinem topovskem ognju včeraj majhen napad na pozicije med Attachejem in Hamelom. Sovražnik, kateremu se je posrećilo ustaliti se v delu strelskega jarka, smo s protinapadi kmalu vrgli nazaj. Na levem bregu Mase topovski ogenj v odseku Avocourt in pri Es-nesu. Včeraj proti koncu dneva so vzele naše čete neki nemski strelski jarek severno od Mort Homma ter vjele 53 mož. med njimi enega čast-nika. Na desnem bregu Mase in v Woevru od časa do časa prekinjeno delovanje artiljerije. V Vogezih je poskusil sovražnik trikrat tekom noči nenaden napad na strelske jar- ke pri Bajfcde Saptu, ob vrhu pri Vauxu in južno od Largitza. Po-^ vsod smo ga z izgubami zavrnili. Prisilili smo eno letalo, da se je po boju z našimi letali spustilo v dolini Blcsme (Argoni) na tla. Letalo je ne-poškodovano, oba letalca častnika sta vjeta. 30. aprila* zvečer. Zapadno od Mase silen ogenj na našo prvo in drugo crto pri Mort Homtnu in severno od Cumieresa. Naše čete so tekom dneva vzele neki nemski strelski jarek ter vjele 30 mož. Na vzhodnem^ bregu Mase in v Woevru je bil danVazmeroma miren. Z ostalih front ni rx>ročati o nobenih bi-stvenih dogodkih ražen o navadnem topovskem ognju. Neko naše letalb je napadlo dve letali tipa Fokker nad nemškimi črtami v okolici Roye-ja. Obe letali so obstrelievali na razdaljo 1500 m s strojnimi puškami. Eno se je razbilo na tleh. drugo je moralo pristati. Dve drugi letali tipa Fokker je neki naš bojn! letalec zbi*. eno pri Epargesu, drugo južno od Douaumonta. Pet sovražnih letal ie metalo bombe v pokrajini južno od Verduna. V zasledovanje odposlana lovska letala so zbila 2 letali, tretje pa je zbil ogenj obrarnbnf*h topov. ANGLESKO URADNO POROCl^a 28. aprila, Sovražnik je poskusil danes zjutraj na dveh točkah severno od Roclincourta vdreti v naše jarke, ko je bil prej zažgal pet min in obstreljeval pozicije z artiljerijo in možnarji iz strelskih jarkov. Napad smo odbili. Pri Loosu je po-tekel dan mirno, odkar je hrabro se boreča 16. irska divizija včeraj odbila neki nemski napad s plinom. Si-cer so se vršila Ie nepomembna no-samezna artiljerijska podvzetja. Prišlo je do 24 bojev v zraku. Štrri an-gleška letala so napadla 8 nemških v netci letalski flotilji ter jih razde-Jila. Stiri sovražna letala so bila prisiljena po 10 minut trajajočem boju spustiti se na tla. Eno naše letalo je bilo zadeto. vendar nismo imeli nika-kršnih izgub. 29. aprila. Moćno delovanje sovražne artiljerije proti našim jarkom pri Fricourtu. Zapadno od ceste Ypres - Pilkem smo čez dan za-žgali majhne mine. Sovražnik je spu-stil pline proti nam ter izvršil nato dva mala napada nasproti Kulluchu, vendar smo ga pognali nazaj. Plin je udaril nazaj na sovražne jarke in je bilo videti, da so Nemci na fronti-kakih 1000 yardov zapustili svoje jarke ter zbežali kaklh 3000 vardov nažaj. Včeraj je omogočilo lepo vre-me mnogo uspešnega dela v zraku. Število sovražnih leta!, katera je bilo videti, se je moćno zmanjšalo. Zaročenca. Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) In Sveinn je pričel slutiti, kaj ti-Či za. vsem tem. Tuđi svojih znancev je videl mnogo na cesti; ampak ali jih je vodila pot, predno so se srečali, na drugo cesto, ali pa so se pri sre-čanju* ozrli na drugo stran, tako da ga jim je bilo nemogoče opaziti. Pričelo se mu je vzlic množice ljudi, v koji je vendar poznai vsakega posameznika, iz nekakšnega vzroka dozdevati na cesti krog sebe tako mrzlo in prazno. Ko je dospel domov v svoje stanovanje, je naletel na starega Thor varda, ki je bil nekoliko v rožeah, kot navadno; a Thorvard mu je bil prijazen, kot bi se prav nič ne zgodilo, nekoliko potrt, ko je govoril o Sveinnovi nesreću a vendar zgovo-ren in z mnogimi novicami obložen. Pripovedoval je Sveinnu. da se je Sigga Olina zaročila s kovaškim va-jencem Brinjolfom in da se je to zgodilo na plesu zadnjo nedeljo: Brinjolf je sicer drugi dan prišel pijan k nji in preklical zaroko; a potem je na-slednji dan prišel trezen in ž njim njegova sestra Elina Jofrida in nato so se zedinili in vsi poravnali: zaroko so se isti večer objavili in Brinjolf je obljubil. da ne bo več pil. Sveinn je sedel na kam^n in je strmel v starega Thorvarda, ko mu je pripovedoval, da se je Sigga Olina zaročila; to se mu je dozdevalo tako nenavadno čudno, kot bi ta člo vek govoril o* stvari, ki se prav nič ne tiče njega, kot bi nekaj pripovedoval, kar se je nekje daleč, daleč od tod zgodilo pred sto leti. Će pa je Tliorvard priče!, ni znal končati in besede so se mu usipaJe xl ustnic kot moka med mlinskimi kamni; in Sveinn je kljub svoji raz-tresenosti vendar slisal nekaj besed in reci, ki so se tako vsilile v nje- gove misii in ga kakor z iglo zbodle v srce. da se je zopet zavedel in po-stal prepričan, da je govoril stari Thorvard o Siggi Olini. Ko je bil Thorvard s svojim prf-pov^Jovanjem pri kraju, je obmil svojo pozornost na Sveinra in ta se mu je zazdel tako nenavadno bled in nekako izčrpan. ko je sedel tam na stolu in povela! glavo na prsi. Nato je Thorvard odhitei in s? kmalu povrnil z litersko steklenico zdanja, to ponudi! Sveinnu in dejal: »Vzemi to steklenico, ubogi moj Sveinn, in se potolaži ž njo; jaz imam dosti drugih. To okrepča človeku du?o, ta ljubi žganjček; da pokrep-čafoc In Thorvard si je mel r^ce in kihaJ. • »Ta ni nezvest, ta dobri žganj-ček, ta ni nezvest,« je pristavil in se »mebljal svojemu dovtipn. Sveinn je molče vzel steklenico in napravil požirek in stari Thorvard se je pos!ovil od njega in šel. Sveinn je sedel nekaj Časa in gledal v steklenico, ki jo je držal v roki; njegova čustva so teto oio- pela in edino, kar mu je rojilo po mi-slih, je bilo, kaj bi pričel zdaj s seboj. Kako ga je mikalo, da bi ostal raje v zaporu in da bi ne smel nik-dar več na prosto! Kako si je želei, da bi smel vse življenje presedeti v ječi, vse svoje življenje tam sam, čisto sam s seboj, da bi mu ne bik) treba ničesar čuti od zunaj, nikdar srečati človeka in — da bi nikdar ne videl, kako poveša kdo oči pred njim. Tu se je spomni! izhođa. Sel je k mestnemu sodniku in mu dejal, da mu ni nič na tem, da je prost in da bi rad nazaj v zapor in ostal tam, dokler ne prejme obsodbe in svoje kazni. A sodnik mu je dejal, da je zdaj prost in ni niti misliti na to, da bi ga spet zaprli, ker ni nič novega zakri-vil; ko pa bo sodba izrečena, mu bodo morebiti dovolili, sedeti spet nekaj časa tam notri; do tedaj mora potrpeti. In Sveinn je šel zopet domov; med petonia je srečaf neka) otrok; ozrl se je vanje in z*yrtel ^yoj obraz, da bi poskusil, ako jih more pripraviti do tega, da bi se mu sme-jali kot v prejšnjih dneh; a niti lica nišo izpremenili in bilo je, kot da ga še videli nišo. Potem je poklical nekoga med njimi, ki ga Je poznai; a tu so se razkropili kot puščice in Sveinn je opazi!, da ga ne marajo poznati. Ko je prišel domov, Je vzel steklenico in napravil močan požirek. Po kratkem času se mu Je zazdejo, da se širi neka izredno silna vročina in ognjenost po vsem njegovom te-lesu in ko se je nekajkrat okrepča!, mu je bilo, kot da se dviga megla iznad njegovih misli in da stopa pre-denj po!agoma vse jasno fn razločno. Ko je pričel misliti naše in na svojo bodočnost, je bfl mnenja, da si ie ustvtril prej podnevi čisto napačno naziranje o tej stvari: zdaj se mu je videlo, da se vse lahko izpremeni in zboljša, da je mogpče preteklost po-zabki in zgradrti iz starih razvalili novo, srečnejše žrvljenje doma pri svojih starših in vn — Sigg^ OHni- Stran 2. .dLOVUNMU NAKOU*, One 2. maja 1916. 100. Stcv. Včeraj so se VTliU le 4 boji v zraku. Na naši strani ni zabeležiti nobene izgube. Danes smo zbili za svojimi črtami dve nemški letali. Zopet bombardiranje Dunkerqua. Iz 2eneve poročajo 1. maja: Predvčerajnjim ponoći >e napravilo v Dunkerquu 20 nemških letalskih bomb veliko škodo. Število mrtvih iti ranjenih je baje majhno. PORTUGALSKE ĆETE ZA FRAN-COSKO FRONTO. Madridski »Imparcial« poroča, da hoče Portugalska poslati na fran-cosko fronto dve elitni brigadi, ki jih sedaj formiralo iz prostovoljcev vse armade. _________ Vstaja na Irskem. Vstaši v Dublinu. Poročcvalec »Dailv Maila« poroča, da so irski vstaši odnesli mnogo dinamita iz kamnolomov. V Dublinu samem se nahaja 120.000 vsta-Šev, ki so dobro oboroženi ter ima-jo tuđi strojne puške. Število mrtvih in ranjenih je že zelo veliko. Mnogo mirovnih sodnikov je bilo ubitih. Vstaši se obupno branijo in napada-jo vladne čete. Angleška zbornica proti irski poiitikl kabineta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona, da bo prebral sir Henrv Craig prihodnji torek v poslanski zbornici ta - le sklep: Zbornica ne zaupa upravi Irske in je prepričana, da je sedanja uprava provzročila že tako velike nevarnostl za splošno blagrnjo, da bi bil položaj, če se to nadaliujc, se bolj nevaren. Zato spostijivo prosi Nj. Veličanstvo, da odstavi sedanjega lordfajtnanta Irske lorda Wirnbuma in državnega tajnika za Irsko ministra Birrela. Nadalje je imenovati takoj komisijo, ki naj položaj preišče in sestavi o tem poročilo. Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. maja. (Kor. urad.) 'radno se razglaša: Rusko bojišče. NiČesar novega. . amestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fmL Beroiin, 1. maja. (Kor. nrad.) VVolflov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih posebno pomenzL.iih c - dkov. Vrhovno armadno vodstvo. • RLSKO URADNO POROClLG. 28. aprila. Zapadno od Dvfn-ska pri vaši Dinovka smo zopet nekoliko napredovali. Sevemo od Tri-svjatskega jezera je zbila naša artiljerija neko sovražno letali, ki je radio za sovražne crte. Nemška Ie-tala so vrgla nekaj bomb na vas Ostrov ter ubila nekaj vjetih Avstrij-cev. Ob Stripi, jugo - zapadno od Tarnopola, so se približale naše Čete, ne da bi jih opazili, Avstrijcem, ki so delali na visini vzhodno od Bu-hatkovcev (38 kilometrov sevemo od Bučača). Napadle so z bajoneti, vdrle v sovražne strelske jarke, za-bodle del nasprotnikov z bajoneti, vjele enega častnika in 62 mož ter se zopet umaknile, ko so sovražna dela uničile. Ob II. dopoldne je pričel so-vražnik z ofenzivo, ki pa smo jo s svojim ognjem zadržali. Protinapad ga je pognal v beg ter nam zopet prinese! 6 neranjenih in 20 ranjenih vjetnikov. Tekom teh bojev smo vjeR 1 častnika m 96 avstrijskih vo-jakov, vplenili 111 pušk, 2 zaboja z ročnimi granatami in mnogo materijala. Carjev pobočnik "anjen. »Novoje Vremja« poroča, da je bi! v zadnjih bojih pri Dvtnsku težko ranjen carjev pobočnik vojvoda Leuchtenberg, polkorvnik nekega gardskega polka in bližnji carjev so-rodnik. Zadet je bil od drobca nem-škega šrapnela, ki mu je razbil ple-ča. Njegovo stanje }e baje zelo opasno. Boji na morju. Angleška križarka »Penelope« močno poikodovana. Iz Rotterdama poročajo 1. maja: Moštvo potopijenega pamika »Bergenstrom«, ki je dospelo danes , v neko nizozemsko pristanišne, pri-poveduje soglasno. da je videlo, kako so pripeljali angleško križarko \Penelope« v pristanišče Harvich. Križarka je prišla iz pomorske bitke pri Lowestoftu m je bila skoro ~do-poinaam. aničeoa. Varovana križarka »Penelope« Je bila dogotovljena sele med vojno, imela je 3560 ton, vozila 29 milj na Mro, oborožena je bila z dvema to-poma kalibra 15 2 in s 6 topovi kalibra 10*2 ter je imela 400 mož po-sadke. Kombiniran napad na amđeško vzhodno obaL »Lokalanzeiger« Iz liaaga: O napadu na Lowestoft poročajo »Times«, da sta vsled obstreljevanja za čela goreti dva velika mestna dela na severu mesta. V južnem delu me-sta ie zgorelo nad 30 hiš ali pa bilo razrušenih. V Argovski četrti je bilo 12 trgovin razdejanih. Vsega skupaj je bilo 240 hiš poškodovanih. Ko se je nato pokazala angleška flotilja 4 križark in 6 topednih lovcev, ki je začela streljati, dasiravno je bila v kalibru slabejša, kakor Nemci, so Nemci prenehali obstreljaviti mesto ter se z vso silo obrniii proti An-gležem. Mornariski poročevalec lista »Times« piše, da je zelo obžalo-vati, da so se mogle sovražne ladje vrniti domov, ne da bi jih bil kdo resno napađel in ne da bi bile utrpele večjo škodo. Nemci se imajo za to zahvaliti svoji premoči v zraku, ker so jim poročali Zenpelini, kje se lah-ko približajo obali in zopet vrnejo, ne da bi srečali sovražne ladje. Angleško brodovje teh pripomočkov ni-ma. zato ne more biti vedno pripravljeno v obrambo sovražnih napadov. Potopljeni parniki. Iz listov posnamemo: Danski parnik »Johann« je zletel v zrak. »Industrv« je bil na poti v Zedinjene države torpediran od nekega nem-škega podmorskega čolna. Posadko je resil amcriški parnik »Finland«. Listi poročajo: Potopljen ie bil neobroženi angleški parnik »Deal«. Nemski podmorski col ni v Črnem moriu. Glasom poročil, ki so dospela iz Odese v Bukarešto. so se nemski podmorski čolni skoraj ob istem času pokazali pred Batumom, Sebastopo-lom in Trapezuntom. Na visini Tra-pezunta je potopil neki nemškie podmorski čoln ruski parnik »Kijev« (3000 ton), ki se je voj čas vozil pod italijansko zasfavo. Neki drug podmorski čoln je skušal tuđi na visini Sebastopola zaž^ati neko rusko ja-drnico. ruski torpedni rušilci pa so to preprečili. Med nekim torpednim rušilcem in podmorskim čolnom je prišlo do kratkega boja, ki je najbrže potekel brez rezultata. Ko je nam-reč priplula neka ruska pomožna lađja. je nemski podmorski čoln iz-ginil pod gladino. Tuđi sovražni hi-droplani so zadnje dni večkrat napadi! ruske vojne ladje in transportne pamike. ZJasti se omenia boj med nekim turskim hidroplanom in nekim ruskim podmorskim čolnom pri Sinor>i. Zdi se, da Je bil ruski podmorski čoln močno poškodovan od bomb. Rusko - franceske mornariške kon-ference. Glasom poročila »Echo de Pariš« sta dosnela v Brest ruski pod-admiral Korbov in mornariski ataše Dimitrijev z ruske^a veleposla-iiistva v Parizu ter sta konferirala ^ mornariškim prefektom podadmira-lam Pivetom in si ogledala arzenal. Dogodki na Balkanu. NASE IN NEMSKO URADNO POROCfLO. Dunaj, 1. maja. (Kor. urad.) Uradno razg!ašajo: Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega« Namestnik načelnika generafnega štaba pl. Hofer, fm!. Beroftii, 1. maja. (Kor. urad.) Wolffo\- urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih posebno pomembnih đogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Nemške in bolgarske čete so zasedle Doiran. Ženeva, 1. maja. »Petit Pari-sicn« javljk iz Soluna: Nemške in bolgarske čete so zasedle mesto in kolodvor Dojran. Koncentracija čet pri Bitolju. Lugano, 1. maja. »Sicolo« poroča: Po vesteh iz Aten, se koncen-trirajo pri Bitolju močne nove čete. Nemci in Bolgari spravliajo težke baterije na grško mejo. V bližnji bo-dočnosti je pričakovati nove ofenzive centralnih držav. Podplsujte 10. vojno posolilo. Kriza na GrSkem. Grška odklania vse predloge glede preboda srbskfli čet London, 30. aprila. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Aten z dne 29. aprila: Olede transporta srbskih čet preko grškega ozeinlja je grška vlada odgovorila, da železnic nikdar ne bo izročila in da nikdar ne* bo privoiila v prehod srbskih čet. Enteutna na meča, zasesti grška pristanišča? Iz Aten poročajo: »Nea Hime-ra« javlja: Angleški in franooski poslanik sta sporočila grški vladi, da bodo z.asedli zavezniki več grških pristanišč v svrho zavarovanja transporta srbskih čet v Sclun. Okupirati nameravajo pristanišča Sante, Levkađija, Kalto, Kolomie, Katakola in Valos. Angleži aretiraH nemskega konzula v Drami. Bern, 1. maja. »Bund« javlja iz Soluna: Angleška kavalerija je are-tirala v vlaku, ki vozi v Seres, nem-škccca konzula iz Drame, očitajoč mu špijonažo. Spravili so ga v Solun na krov neke angleske ladje. Turska vojna. Tursko uradno poročilo o padcu Kut el Amare. Carigrad, 30. aprila. (Kor. urad.) A. tel. M«. Glavni stan poroča: V Kut el Amari zajeta armada je morala po nekako en mesec trajajo-čem pritisku naših junaških čet, kon-čno položiti orožje pred zmagovito cesarsko armado. Ta dogođek, ki tvori eno najslavnejših in najsijajnej-ših strani vojne z£odovine otoman-ske armade, se je zgodil takole: Ko so poš;a angleškim četam v Kut el Amari živila, so pričakovali pomoći iz svojih lastnih vrst ali vrst zaveznikov. Angleški kabinet, ki je prav dobro vedel, kako je z oblegan-ci. je pošiljal ukaz za ukazom povelj-r.iku angleške ekspedicije v Iraku, da bi sklenil napasti naše pri Felahi-iu stojeće čete ter za vsako ceno prebiti naše vrste, da bi na ta način pri-nesel pomoč armadi generala Town-shenda. V zadnjih poročilih ome-njene napade,,ki so se z velikanskimi izguhami zlemili ob junaškem odpo-ru naših čet, so izvršili Angleži vse zato, da bi osvobodili Tovvnshendo-vo armado. Ko pa so Angleži spoznali, da ne morejo zlomiti odpora Tur-kov in da se jim ne bo posrećilo iz-trgati našim plena, so ustavili svoje napade na Felahije. Nato so skušali na vse mogoče načine dobaviti oble-ganemu mestu živila. Najprej so metali vr-eče z moko v mesto s svojih letal. Naša armada pa je tuđi to upa-nje Angležev uničila. Naša bojna le-tala so namreč zbila sovražna letala drus:o za drugim. Nato je sovražnik j>oskusil drugo sredstvo. Poskusil je vtihotapiti z živili obloženo Iadjo pod zaščito noči v oblegano mesto. Toda naše čete, ki nikdar nišo popustile v svoii pozornosti, so se takoi pola-stile ladje, ki je vseboval 100 ton ži-vil. Tako generalu To\vnshendu nt preostalo nobeno upanje več. Tuđi ie bil prepričan, da so bile hidi obljube poveljnika ruske vojske, ki operira v Perziji, da mu bo v kratkem podal v Kut el Amari roko, le prazne Lesede in da ne bo dospel do cilja. Dne 26. aprila se je obrnil general Townshend do poveljnika naše armade v Iraku ter mu naznanil, da bi bil pripravljen Kut el Amaro predati pod pokojem, da dobi zajebe in za svojo armado prost odfcod. Sporo-čilo se mu je. da ni druge poti, kakor brezposrojna predaja. Angleški po-veljnik je nato stavil nove predloge. Kakor da ne bi ničesar ne vedcl o ui?odneni položaju naše armade in misleč. da more pridobiti turske po-veljnike z dertarjem, je ponudil izro-čitev vseh topov in en miHjon fun-tov. s katerimi je razpolagal. Dobil je isti odgovor, kakor na prvi pred-Jog. Nato je dal Townshend sporočiti, da hoče poročati vrhovnemu povelj-niku aneleške armade v fraku. Toda ta je bil predaleč, da bi mu bil mo-gel pomagati. Angleske izgube ▼ Mezopotamiji. Budimpeštanski »A Nap« konstatira na podlagi pcx!atkov, ki jih je dobil iz Carigrada, da so izgubili Angleži v bojih pri Bagdadu. Ktesi-fonu in Kut el Amari 36.000 mož. Bližajoča se nevarnost na vzhodu. »Eclaire« se boji, da bo imela Townshendova kapitulacija v Mezopotamiji za posledico nadaljnjo katastrofo, zlasti ker Turki spretno operirajo. Tuđi turski šunki v Armeniji morajo opozoriti na bližajočo se nevarnost. ______ _ Amerika in Nemčija. Amerišld veleposlanik še vedno ▼ nemškem gfavnem stanu. Đerolin, 1. maja. »Lokalanzei-ger« piše: Posvetovanja o odgovoru Ameriki še tuđi včerai nišo bila končana. Ameriški veleposlanik Gerard se nahaja še vedno v glavnem stanu, kjer sta ga cesar in cesarica po-vabila na dvorni obed. Tuđi v vo-jaškem oziru je ameriški veleposlanik pač marsikaj videl. Bern, 1. maja. Francoski krogi so vsled poteka nemško - ameriške afere silno razočarani. Agence lia-vas ob javlja v časopistu razjarjeno noto, ki pravi: povabilo amerlškega veleposlanika v nemski glavni stan je čin nemške zahrbtnosti; ameri-ška javnost naj se ne da preslepiti. V hrcšhi lemi. Bojno polje, 24. aprila. Vid Ilotić priobeuje v »Hrvatski« veleza .niv dopis z italihnskega bo-jišča. iz dopisa posnemamo: Naša baterija je dobila nekega dne ukaz, da zapusti svoje dosedanje bivališče ter odide na drugo visino. Ko smo dospeli tja, je prišel k naši bateriji mlad Slovenec, kakih 16 let star. Pridružil se je k nam in po-vpraševal, ako si kdo da kaj prati. Pristopim k njemu in ga vprašam strogo, kaj dela tu, ker v blizini ni ni-kake civilne osebe. Dečko je pove-dal, da odkar je pričela vojna in je brezdušni ftalijan razoril njihovo selo, je tuđi njihova niša porušena. Vse je moralo oditi drugam. Ko so sosedje zapuščali rodno grudo, je moj stari oče potegnil na prsi mene in mater in rekel: berač sem, streha je porušena, ali svoje rodne grude, svoje domovine ne zapustim. Vem za glo-boko jamo, tam se nastaiimo in dobilo se bo že živeža. Iz rusevin hiše so pobrali, kar je bilo mogoče in sedaj prebivajo v jami, preživljajoč se s tem, da perejo vojakom: ti jim dajo hrane, da Iahko žive. Pre;šnja hrvatska baterija je skrbela za nje; se-danja tuđi skrbi. Mladi Slovenec me je pe'jal v jamo. Na kamnu pri vhodu je sedela mati. v rokah rožni venec, na kupu sena je ležal starec, molila sta. Starec me vpraša, ali sem Hrvat ali Madžar. Ko mu povem, da sem Hrvat, dvigne roke in pravi: Bog vam poma^ai, Hrvatje so pridni vo-jaki. ?el sem v jamo, v katere sredi ie gorel o^enj, urejeno vse tako, da ni zaostajalo za prazgodovinskim časom. Starec v raztrgani obleki in bosonoc: me je spremlial in prinove-doval, kar je že sin razložil. Dal sem mu hleb kruha, ga pozdravil in od-šel. Mladi Slovenec pere ori naši bateriji in mi branimo junaško požrtvo-valno družino. Četrto vojno posolilo. Prva tri vojna posojila so bila izdana v obliki blagajniških nakaznic, veljavnih pet, oziroma deset in pet-najst let. Novo, namreč četrtc vojno posojilo obstoji iz dveh posojilnih ti-pov: iz blagajniških nakaznic in državnih zadolžnic. Prve zapadejo v sedmih letih, druge pa se bodo amortizirale v 40 letih. Kar se tiče renta-bilitete teh papirjev, je opozoriti na sledeče: Blagajniške nakaznice bodo nesle 64 odstotkov, ne glede na do-biček pri glavnici, ki se bo napravil po preteku sedmih let. Rentabiliteta državnih zadolžnic, ki bodo tekle 40 let in se bodo amortizirale, pa bo znašala: če se bo zadoižnica izžreba-la 1921 1. 7-078 odstotkov, če se bo izžrebalo po desetih letih 6546 odstotkov, če se bo izžrebalo po 12 letih 6*409 odstotkov, če se bo izžre-bala po 15 letih 6*287 odstotkov; če se bo izžrebala po 20 letih 6*164 odstotkov. če se bo izžrebala po 25 letih 6093 odstotkov, če se bo izžrebala po 35 letih 6019 odstotkov in če se bo izžrebala po 40 letih 5998 odstotkov. Ker pa namerava država leta 1926. odpovedati posojilo, če bu namreč količkaj mogoče, bodo imeli imetelji do tedaj že izžrebanih zadolžnic /odstotno obrestovanje, drugi pa polnih deset let <6'546 odstotno obrestovanje. Kdor podpiše torej na državne zadoižnice, ki se bodo amortizirale, bo imel bolje obrestovanje svojega denarja. kakor tišti, ki bo kupil nakaznice, seveda je pri tem vpošteva-ti, da zapadejo nakaznice že čez se-dem let. Razlika je torej utemeljena. V enem kakor v drugem slučaju pa ie rentabiliteta jako dobra in zato je posebno priporočljivo, da vsak, kdor le more, podpiše vojno posojilo. Prispevajte z denarnimi darili za Rdeči križ in za mladinsko oskrbo. Vesti iz prioiorffi Ml Odlikovani Ietalec. Slavko Pre-banda iz Splita, c in kr. fregatni po-ročnik, avijatičar, je odlikovan z redom železne krone; poprej je dobil že signum laudis in zaslužni križec. Na Volčjodrago priletavajo itali-janske granate, kakor smo že poro-ćali, vedno pogosteje. Pred kratkim so zopet priletavale. Raznesle so se bile razburljive vesti, da je Volčja-draga hudo poškodovana in da je ranjenih več oseb. To pa ni res. V Vol-čjidragi je vse pri starem, samo par Iukenj je več, katere so izkopale ita-Hjanske granate. Lahko ranjena je bila tuđi grofica Thurn. V vjetništvu se nahajajo polet uradnih seznamov: Josip Budihna iz Gorice v Rusiji, kraj ni naveden; Ma-tej Čefarin iz Kanala. Josip Čargo, cetovodja, iz goriške okolice, v Man-radišu: Josip Črnigoi, poddesetnik v Sarapulu, Josip Črnigoj III., korpo-ral, je bil v Nišu, Makso Čmologar s Tolminske^a je v Volterri v Italiji, Ivan Čmologar II. s Tolminskega je v Ašabadu. Evgen ITlede je v Vet-lugi v Rusiji, Henrik Komar v Ales-sandriji v Italiji. Anton Cuder s Tolminskega je v Pensi v Rusijf, Peter Čufer s Tolminskega ie v Cremoni v Italiji, Ivan Čujec s Tolminskega v Hvalinsku v Rusiji, Avgustin Culot iz Gorice v Lukojanovu v Rusiji, Anton Cvetrežnik v Rjezanu, Anton PrnovŠek v Tatarsku v Rusiji, Josip Drozgič iz Gorice v Rusiji, Anton Orozgič je bil v Skoplju v Srbiji, Fran Duša s Tolminskegra je v Oren-burgu. Alojzij Figelj \z Podgore je bil v Moskvi v evalcuacijski bolnisni-ci št. 17. Vsi so Lir. 27. Med temi vjetniki je izkazan tuđi narednik Fran Kavčič. znani trgovec na Kor-nu v Gorici. Med nevročenimfi pisml pri odboru za begunce na Dunaju. IV.. Fa-voritenstrasse 5. se nahajajo tuđi na-stopna pisma, katerih doslej še ni bilo mogoče vročiti: Ročinj pri Kanalu: Ivan Kune. Srednje pri Ročiriju: Martin Vogrič, Kobarid: Marija Mi-klavič. Zaplenisna knjiga. Okrožno so-dišče v Rovinju, sedaj v Pazinu, je zanlenilo nadalje knjigo »II glorioso trienio della ricorrenza cinquantena-ria« (G. Barbera, Firenze.). Hrvatski ban v Primorju. Tz Zagreba poročajo: Ban baron Sker* lecz je prispel v soboto v Sušak ter si je v nedeljo ogledal po potresu po>-škodovane kraje Grižane, Fribir m Cirkvenico. Bil je povsodi toplo po^ zdravljen. Itaiilar.ski pretepači v Lipnicl 36Ietni voznik Riccar'do Cappel je i^rral s svojimi tovariši »moro«. Nekega dne so se stepli in gostje so jih vrgli iz gostilne. Pretepači so nabili krčmarja. Zunaj krčme so bombardirali isto s kamni in napadli s stoli ljudi: nekaj je ranjenih. Najbolj se je odlikoval Riccardo Cappel, ki je bil za izvršeno javno nasilstvo obsojen na 13 mesecev težke }eče s trdim le-žiščem vsakih 14 dni..s Dnevne vesti. — Imenovan iie bil kadet Ivan J e š e za praporščaka pri 17. peš-polku. — Predavanje o vojnem posotflu. Gospodarsko in napredno društvo za šentpeterski in vodmatski okraj priredi na vabilo g. župana sestarlek v sredo, dne 3. maja ob pol 9. zvecer v gostilni Anton Bončarja na Sv. Petra cesti št. 41. Na sestanku bo predaval župan g. dr. Ivan Tavčar o važnosti in rentabiliteti vojnega posojila. Udeležite se zanesljivo tega važnega sestanka in agitirajte tuđi pri svojih znancih in prijateljih za obilno ude-Iežbo! — Pri C. kr. Splošno prometni banki, podružnica v Ljubljani, preje I. C. Maver, so IV. vojno posojilo med drugim podpisali: Gosp. Rudolf grof Chorinsky, c. kr. sekcij. šef, in gospa Louise groica Chorinsky na prejšnja posojila 150.000 K, na VI. vojno posojilo 75.000 K, skupaj 225.000 K. Ekscelenca gospa1 Anka pl. Schmidt - Fussina, Ljubljana, na III. vojno posojilo 14.000 K, na IV. vojno posojilo 8000 K, skupaj .22.000 kron. Gosp. Nikolaus vitez pl. Gut-mannsthal - Benvenutti, Weixelstein, na prejšnja posojila 200.000 K, na IV. vojno posojilo 50.000 K, skupaj 250 tisoč kron. Gosp. Gustav Eger, Ljubljana, 30.000 K. Gosp. dr. Ferdinand Eger, Ljubljana, 8000 K. Gosp. Ed. Zelenka, 10.000 K. Ga. Friederika Kienbauer, soproga c. kr. stotnika, Ljubljana, 2100 K. »F. T.«, Ljubljana, 10.000 K. »G. T.«, Ljubljana, 10.000 kron. Ga. Karolina Kreuter-Gallć, Gradec, 5000 K, Gosp. Felix Urbane, veletrgovec, Ljubljana, 20.000 kron. Odčna. Olga Giontini, Ljubljana, 1000 kron. 100. sfev. .oUJvENSKl NAROD", ot jeseni 1914 iz Galicije. Sporočila o njem naj se pošlje-jo njegovi ženi Ani Kosir. Sv. Ož-bold hiš. št. 22. — Andrej ririhernik. posestnice sin, je bil dne 16. febru-arja 1915 odšel k črnovejnlkom Lir. st. 27. 1. stetnija. Paročila o njem naj se posfjejo nje^o^i mater! Neži Hri-beiiriik, posestnici pri Sv. Barbari his. %t. 6. pošta Ško-fia Loka. — Urša Miklavc iz, Obrova št. 46 (Istra) prosi obvestila. ako bi kdo kaj vedel o njenem možu Antonu Miklavcu, slu-žbtnočem pri 4. domobranskem polku. 1. stotnija v Varatki v Galiciji, ki se že od 26. januarja 1915 ni več oglasil. —- Novi čas. V nedeljo ob 11. ponoći so se premaknili kazalci vseh ur velikega dela Evrope za eno uro naprej. Od te priproste odredbe se pričakujejo veliki priliranki na stroških razsvetljave. Toda s tako malim trudom se denar na svetu ne služi. Brezdvcmno se bo sicer vsled novela časa ter vpliva, ki ga ima tozadevna odredba na obrat v javnih lekalih, kavarnah. gostilnah itd. ter deloma tuđi vsled vpliva na življenje privatnikov, v petih mese-cih porabilo manj električnega toka in plina za razsvetljavo. V tej meri manjše zneske bodo plaćale stranke n. pr. mestni elektrarni in plinami v Ljubljani, kar pomeni za stranke gotovo ravno toliko prihranka. Na drugi strani bosta pa mestna elek-trarna in plinarna imeli toliko manj dohodkov, ne da bi se v isti meri znižali tuđi njih stroški. Ker morata mestna elektrarna in plinarna ne glede na ^>novi čas« obrestovati ter amortizirati ir.vestirane glavnice, in ker se drucri režijski stroški podjetij vsled nekoliko manjše dnevne pora-be električnega toka in plina, niti za vinar ne znižajo, bo imela mestna občina !e nekoliko manj stroškov za premog, mazilo, plaćala bo morda nekoliko manj davka — za večji del odpadlih dohodkov bo pa oškodo-vana. V kolikor izguba mestne elek-trarne in pliname ne odtehta pri-hrankov strank, jih morajo trpeti n. pr. vozniki, ki dovažajo premog s kolodvora v elektrarno, železnica na tovorninah, premogokopna družba, delavec - premogar in končno davkarija. Isto velja v še večji meri za hidro - elektrarne. pri katerih gredo prihranki strank na razsvet-Ijavi, v obliki neizrabljene vodne sile v škodo dotičnega prdfetja na-ravnost čez jez. Kar velja za Ljublja-no, je v tem oziru veljavno za ves svet. Mnogoštevilnim, toda majhnim prihranko-m posameznih, večinorna med gospodarsko močnej§e slole prebivalstva spadajočih strank, ki na te prihranke nišo tako navezane, stoje nasproti prav iste, toda skuDaj ; občutne izgube dotičnih podjetij. Po- \ množenje narodnega premoženja vsled »novega časac je torej popol-noma irklfučeno. — T n f. K. — Oddaja moke pri mestni apro-vizaciji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglasc: Trgovci \z Ljubljane v četrtek, dne 4 U hl; pe- ki in mokarji v petek, dne 5. t m.; okoliški tnrovci pa v soboto dne 6. t. m.t vseiei ob 8. uri zjutraj na mest-nera magistratu, preflnja Oalletova hiša I. nadstropje, mestna posveto-valnica. — Slane ribe — Miceneiša mesna hrana. Slane ribe so neka posebnost nordijskih ribarskih podleti]. V to svrho se navadno rabijo losos in trska (kabljan). Ribam se porežejo glave in iztrebi drob, potem pa se razgrnejo in obesijo ter nekoliko posuše. Nato se nasole in v zabojih po 100 kg spravijo v promet. Slane ribe se morajo 24 ur pred porabo nama-kati, pri čemer je treba vodo vsake štiri ure premenjati. Ce se 24 ur riba namaka, je približno za 20% težja kot prej in je taka kakor sveza. Ker postane toliko težja, je razvidno, da se nabavna cena izdatno — nekako 20% — zniža tako, da je slana riba brezdvomno najcenejše mesno hranilo. — Mestni aprovizaciji se je posrećilo tuđi za naše mesto dobiti manjšo poskusno pošiljatev slanih rib, ki se bodo v kratkem spravile v promet. Podrobnejši pogoji glede teh rib se objavijo kasneje. — Vojni čevlji z le&enimi pod-platl. Trgovci in obrtniki na Kranj-skem, ki se interesirajo za prodajo lakih čevljev, dobe natančnejša pojasnila v pisarni trgovske in obrtni-ške zbornice v Ljubljani. Za dobavo takih čevljev se je obrniti na naslov: Hauptkanzlei der k. k. Statthalterei fiir die Abgabe billiger Bedarfsarti-kel, Graz, Biinrergasse 2. II. — Naturanje hroščev je letos posebno važno, ker so kmetovalci že v normalnih časih vporabljali hrošče za krmo. Učna upravra je privolila, da naj šolska mladina nabira hrošče. V kolikor kmetovalci sami ne porabi-jo hroščev. jih je mogoče oddati centrali za krmila na Dunaju za ceno 1 K za kilogram suhih hroščev. Posušeni morajo biti tako, da jih je mogoče brez težave mleti. Centrali je treba sporočiti množino, nakar do-pošlje vreče in naročilo za pošiljatev. Centrala plača dotični znesek takoj, ko dobi pošiljatev. — Prodaja blaga za uniforme, V državnem zakoniku kos XLIX. je objavljena minrsterijalna naredba glede prodaje blaga za uniforme. Na-men naredbe je, da se prepreci, da ne priđe vojaška uniforma v roke nepoklicanim osebam. Tozadevni promet med trgovci in izdelovalci unifprme vseh vrst ne bode nič ome'jen. — Javna knjižnica Gospodarske-?a In izobraževalnega društva za dvorski ekraj je izposodila v mesecu aprilu 5260 knjig. Knjižnica posluje vsak torek, sredo, petek in soboto 04 pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Predigriščem št. ! (nasproti Marčana na Rimski cesti š t. 19). Knjižnica Šteje 6528 izposojevanju določenih knjig in je dostopna vsakomur. Na razpolago so novi popolni knjižnični imeniki. — Ljubavni vafček. Pesem za srednji glas s spremljevanjem klavir-ja ali za gosli in klavir. Besedilo in glasbo spisal Fr. Bohuslav. Ceško-slovenska izdaja. Cena 1 K 80 v. V Iastni založbi Smichov, Č. P. 746 (28 N.). To je najnovejše delo v vojni oslepelega pevca in igralca Fr. Bo-huslava, ki je izza svojega delovanja y Ljubljani slovenskemu občinst\ii v tako dobrem spominu, da bo gotovo rado seglo po tem novem delu. Dobrodelni koncert na korist Rdečemu križu« priredi podružnica ^Rdečega križa v Kranju v nedeljo, dne 7. maja t. i. v dvorani g. Omersa v Kranju (prejšnji sokolski dvorani), pri katerem iz prijaznosti sodelujejo ga. Mira Costaperaria, kon-certna pevka, gospica Dana Kob-1 e r, koncertna pijanistinja, in gosp. Josip R i j a v e c, operni tenorist. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstop-nice in vabila se razprodajajo v ob-činski pisarni in pri blagajni pred koncertom. Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju Idriia vabi svoje člane na občni zbor za leto 1916., ki se vrši dne 7. maja ob 9. uri dopoldne v razpravni dvorani. š4 ^ c. kr. idrijskega sodišča z obiv \ dnevnim redqg^_ refeznBka nesreča v ^t. Jurju ob lažni železnicL »Grazer Tag-biatt« jayIja^ Ponoći od 27. na 28. april se je zgodila v postaji št. Jurij ob Južni železnici pri Celju velika že-lezniška nesreća, ki je zahtevala tuđi več človeških žrtev. Nesreča se je zgodila na ta način, da sta zavozila dva tovorna vlaka drug proti drugemu. Škoda na materijalu je znatna. Oba tira sta bila blokirana in brzoviaki ter poštni vlaki so imeli zato znatne zamude. Pri veUkoaočaem Streljanju se je težko poškodoval na desni roki Vinko Veršec, trgovski vajenec pri g. V. Greglu v Kostrivnici tik Roga-ške Slatine. Pištola se kljub večkrat-nnn poskusom ni hotela sprožiti. Vzel jo je dnigim fantom iz rok, češ, strahopetneži, se ne upate, meni bo pa k prvemu počila. Udaril je s kladivom po petelinu; pištok) je raz-neslo, z njo je izginil del roke s pal-sem vred. Tuđi po obrazu je dobil precej poškodb. Drago je plačal svojo smelost. Podravska podružnica sloven-skesa rtaninskega društva vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 7. maja ob 3., oziroma ob 4. popoldne v gostilni gosp. Ant Novaka po običajnem dnevnem redu. Vrše se tuđi volitve. Pojasnilo varanega vojaka. Piše se nam: Dne 12. a-prila ste na kratko omenili slučaj, ki se je meni prime-ril v St. Vidu pri Ptuju. Da se spozna gola resnica, naj jo sam pojasnim: Jaz, Martin Kmetec. stanujoč v Majbergu 65, sem od začetka vojne poklican pod orožje. Meseca juni-ja 1915 sem dobil obvestilo, da je moja žena Antonija Kmetec v Majbergu začela ljubezensko razrnerje z mojim svakom Antonom Vidovi-čem, stanujočem v Trambergu. Dobil sem 14 dni dopusta od 1. do 14. aprila in sem se prepričal, da so mi poročali resnico. 2ena me je prosila odpuščanja in mi obljubila, da ne stori nikdar več kaj takega. Ko sem jaz rekel, da ji ne odpustim, mi je odgovorila: Bog te naj frđama, ako mi tega ne odpustiš, ti bom tako naredila, da ne bos dolgo ali nikdar videl Štajerske dežele. Te grožnje sem se ustrašil in sklenil, da odkiern dne 7. aprila nazaj h kompaniji. Ko sem se dne 7. aprila ob 6. zvečer vrnil domov, je prišel Matija Sedlašek v mojo nišo, pri kateri sta bila nastavljena še Anton Vidovič in Antonija Kmetec. Hoteli so me ubiti. Meni se je posrećilo, da sem se iztr-gal iz rok žene in Mati je Sedlaška; zagrabi! sem motfko in v silobranu prizadel Sedlašku močno rano na glavi. Moja žena ni samo nesramno živela z zakonskim možem Antonom Vidovičem, ampak je, dasi prav dobro preskrbljena z živežem, zapra-vila še 464 kron. — M. K m e t e c, c. kr. trdnjavski topničar, Vranovo brdo pri Rižanu v južni Dalmacrji. Potres v Gradcu. Iz Gradca po-ročajo 1. maja: Danes ob 12. uri 24 minut je bilo čutiti v mestu več precej moćnih potresnih sunkov. Ljudje so se zelo prestrašili. Tuđi na Gorenjem Stajerskem so putili potres, zlasti v Judenburgu, kjer so padale v stanovanjih padobe in ure s sten. Vlom v Gradca. V soboto je bilo v Gradcu vlomJjeno v stanovanje kavarnarja Ruperta Jameraika in je tat odnesel 17.600 kron. Iz Ptuia. Pri ptujski pošti je bU cd dne 21. maja 1915 do dne 18. fe-bruarja 1916 nastavljen kot pomožni sluga 321etni Karol Sterger, doma iz Gornjega Stajerja, Kot sluga je iz-maknil na pošti več poštnih zavojev in vzorcev. Ukradeno blago je vred-no 740 kron 61 v. Večina zavojev je bila določena za vojake na bojišču. Steger je bil dne 36. aprila pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 13 mesecev težke ječe. Rita Sacchetto v Kino Ideal. Danes, v torek 2., sredo 3., četrtek 4. maja se predvaja sledečt Nordisk spored: 1. Sascha Messtrov teden št. 76 b. (Zelo zanimive vojne aktu-ainosti.) 2. Bosati stric. (Učinkovita Nordisk-veseloigra.) 3. Majniška kra-Hica. (Družabna drama v štirih de-janjih z Ritta Sacchetto v naslovni vlogi. — Za mladino neprimerno. Sto kron ie Izgubit nekdo včeraj dopoldne od devete do pol desete ure za Mahrovo hišo. kjer prodajajo rože. Obenem je izgubil tuđi par re-cepisov. Pošten najditelj naj odda denar in drugo v Mahrovi hiši v pri-tličju. Zrebanje razredne loterije (V. razred, 15, dan,) 20.000 kron dobi št. 90.866. Po 2000 kron dobe št.. 12.285, 15.424, 16.113, 16.550, 19.118, 19.542, 32.015, 32.873, 38.445, 40.875. 46.323, 50.842. 70.629. 71.666. 75.734, 83.924, 88.962. Po 1000 kron dobe št.1570, 13.894, 18.989, 22.892, 24.881, 32.470, 43.826, 44.083, 45.879, 49.544, 49.548. 53.140, 54J2L 55.016. G&65& 67.994. 70.170, 70.245, 71.792, 74516, 74.923 77.529, 79.058, 80217, 84.087. 98.160, 9a989, 105.773 in 108^74. Razne stvori. * Telica je kravo snedla. V Virovitici na Hrvaškem je neka ženska prodala svojo kravo za 991 K in je skrila đenar v slamnjak svoje postelje. Te dni je nesla slamnjak na dvorišče, da ga prezrači — pa se Je zgodilo, da je telica požrla turščino slamo in bankovce. * Nravna propalost. V Mtirzzu-schiagu na Gornjem Stajerskem fe neka perica dala svojo 7 let staro hčerko v rejo neki delavski družini VVabitsch. Mož je v rejo izročeno mu dekle spohio zlorabljal tako, da je otrok ves oslabel. Obsojen Je bil na Šest let. * Zanimiva obravnava zaradi vo-jaških dalatev. Pred sodiščem v Poff žunu se je začela 25. aprila obravnava zaradi goljufij pri dajatvi živine za armado. Obtoženi so ogrski državni poslanec,Ivanka in 21 tovari-šev, med katerimi je tuđi j^rošt v^. Bojmoezu, bivši državni poslanec^ Alojzij Rudnay. Ivanka ni prišel na obravnavo, ker se nahaja v blazni-ci. Obtožba pravi, da so obtoženci goljufali na ta način, da so živini da-jali hudo soljeno krmo in jo napojili predno so jo oddali. Državni posla-nec Ivahka je silno zapravljivo živel, tako, da je bil začetkom vojne tik pred finančnim polomom. Čim se ie začela vojna, se je takoj zavzel za to, da bi postal vojni liferant, hoteč tako zopet priti do denarja. Ustanovi! je posebno družbo za nakupova-nje živine, a vojno ministrstvo je pogodbo razveljavilo. čim se je pokazalo, da se gode goljufije. Nato Je bila ustanovljena nova družba; njen predsednik je bil prost Rudnay, duševni vodja pa zopet poslanec Ivanka. Ta je imel na Dunaju stanovanje s sedmimi sobami, imel je avtomobil, dva tajnika, tri ljubice, popival ved-no šampanjca in živel kakor kak ori-jentalski vladar. Prvi in drugi dart obravnave je bil zaslišan prost Rud-nav. Ta je izjavi!, da se ne čuti kri-vega in da na vodstvo kupčije ni imel vpliva. Začetkom vojne so se poslabšale njegove premoženjske razmere, zato je stopil v zvezo. z Ivanko, mu dal na razpolaganje hle-t ve na svojem posestvu in zanj po-*, sredoval pri voinem ministrstvu. Predsednik: Vi ste dali torej svoje ime in svoje cerkveno dostojanstva Ivanki za denar na razpolaganje* Prost Rudnay: Da, ker po rrmenjtf Ivanke in Baroša uživa ime duhov* nika brezpoROjno zaupanje pri oblast-« nijah in ker je moje cerkveno dosto-? * janstvo vzbujalo zaupanje tuđi pri kmetskemu ljudstvu od katerega smo živino tuđi kupovali. Pogodbo z vojno upravo je imela neka gospa Eliza Reithofer na Duna-s ju. ki jo je na Ivanko prenesla. Obi teženec je rekel. da je bil narejenf nacrt, pritegniti k dajatvam za arn mado ogrsko duhovščino, ker ven-dar tuđi v Ljubljani neki prost pre-* skrbuje armadi dajatve. Na kupčijd same ni vplival in dobivat Ie plačila! za svoja potovanja na Dunaj, od 300 do 2000 kron. Ko je bil Ivanka v drž« zboru napaden, je dal prost svoje ime na novo pogodbo. Obtoženec je potem rekel: Potoval sem na DunaJ k intendanturi in mi je generalni intendant rekel, da je popolnomai prav, če se tuđi kršćanski element udeleži preskrbovanja armade. — Na nujna vprašanja predsednika, je ob* toženec končno pTiznal, da je ime! od družbe mesečno plačo 4000 kron in v šestih mesecih prejel 24.000 K- i Nadalje je pojasnil, da je bilo Ivanki'# mnogo na tem, da je imel v družbi ljudi odličnih imen. Zato je pritegnfl tuđi grofico Zierotin - Weber. OlaV-ni dobiček od kupčije sta imelai Ivanka in Eliza Reihofer. — Pred-« sednik je potem dal prečitati pismo ško»fa iz Beczterczebanye, v kate-« rem je rečeno, da je duhovščini pre-povedano, se udeležiti kakršnihkoli podjetij. Rudnay je nato rekel, da je( imel slabe dohodke in da ga je td prisililo, da se je udeležil kupčije, Predsednik je prosta opozoril, da je, kadar je rabil denar, pisal tajnikomaf posl. Ivanke prav po domaće. Takb, je enemu teh tajnikov med drugra pisal: Če mi pošijete kaj denarja^ dragi Rothmiiller, Vas krstim makat; s tokajskim vinom. — Poklicanih* je kakih 200 prič; gospa Eliza Reitho^ fer z Dunaja, ki je za svoje interveiv čije dobivala od Ivanke 331/* odstot-kov od čbtega dobička, ni bilo k ob-* ravnavi. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. ttffiioi In Msk »NsrodM iMuns^, Stran 4. »SLOVENSKI NAROP% dne 3. maja 1916. 100. štev. Marila Orosch.l naznanja v svojem in v imenu vscb sorođnikov preialostno vest, da je^njen iskrcnoljubljeni sin, gospod Ivan Kukla privatni uradnik dne 24. aprila t. I. ob polu dveh popoldne v Gradcu v vojaSki bolnici preminul. Posmrtne maše se bodo darovale v več cerkvah. Bodi mu prfjazen spo min ! 1421 V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1916. Potrti neizmeme Žalosti naznan'amo vsem sorodnikom, prija eJJem in znancem srce pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri oče, staii oče, brat, bratranec, svale, tast in stric, gospod Josip Jernc o> kr. sodni oficijal w p. v sobo to, dne 29. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne, po dolgi mučni bolesni mirno preminul. 1432 Pogreb nepozabnega pokojnika je bil y ponedeljek, dne 1. maja 1916 ob 3. uri popoldne iz niše žalosti Nadvojvode Friderika cesta št. 3 na pokopaliSče k Sv. Kriču. Obenem se zahvaljujemo za vse srčno sočutje, ki nam je došlo povodom bolezni in smrti blagega pokojnika in vsem, ki so ga spremili na njega zadnji po ti. V LJUBLJANI, dne 2. maja 1916. Oton Jernc, oficijal mestne hranilaice ljubljanske, sedaj na bojnem polju. Viktor Jerne, c. kr. davčni asistent, sedaj na bojnem polju, Maka Jernc, trgovski poslovodja, sedaj na bojnem polu. Otatar Jemc, sinovi. Pepina, Pavla, Mlcf in Faa'ca, hčere Ana Jernc, Alofilfa Rlegler roj Jemc, sestri. Oabrifel Rfegler, svak Fav.l JeroTec, c kr. finančni svetnik, bratranec Marica Jeruc roj Pol^sćeva, Mira Jemc roj. Ćterkova, sinahi. Bebi, Janezek Marliaa, Otonćek, Le-ončeb in Lea, vnuki in vnukinje. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Koncipilent s substitucijo teli rstopiti tako] v ©dvetniSko pisar no. 1423 Ponudbe pod ,Jto. V. E 1428" oa uprav. »SIot. Naroda«. | Soapa a 1S memmčulm otrokoam IM* tako] meblovano sobo z aporabo kuhinje, v Ljubljani ali bližnji okolici. — Ponudbe z navedeno najemnino na Therese Kvef, Sraz, Oooiberstraase 17, Part Uska. 1116 Ves čisti dobiček predstav v ,Kino Central* v deželnem j^ledali^ču v torek, dne 2. maja na korist „Tedna Rdečega križa". Torek 2., sreda 3-, četrtek 4. aprila. • M> Film iz serije STUARTA WEBBSAI ~W Polnnočna lad]a. Detektivska drama v 4 dejanjih. Krut Belchert v vlogi Stoarta WeMta« Pozor 1 »Polunočna ladja« se predstavlja v četrtek 4. maja le še ob 4. uri popoldne in ob pol 6. uri zvečer, v četrtek od 7. uri dalje se predstavlja nasledoji novi spored: Četrtek 4. maja ob 7. in pol 9. zvečer. — petek 5, maja. SaP" Najnovejii film iz serije Aste Nielsen I *^| Gospod baron. Detektivska drama. Briljantni nakit. Detektivska drama v 3 dejanjih. V glavni vlogi ASTA HIBLSIK. luikfuljđln aS Poiive ae: 1428 ikttBta da 1i.1l. Btt, trati 17. GOSPA IM* priMonioaja aiosta. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod ltB4lgtoSt«ia/1417ai. mru straJika kros otrok lite stanovanje sobo I« kuhinjo sa takoj. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „mlM/Ht^ Plsolnl stroi rabljen, dobro ohranjen. •• kapi. Sv. Petra ceste 48, UobUono. 14C9 troovski poraocnik voja*č;ne prost. Želi vstopiti t službo v trgovino z mešanim ali tuđi samo z manufakturnim blagom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1403 ------------------MeaJaJB------------------ STANOUAffJE ki se nahaja na Ble;weisovi cesti in obstoji iz 2 velikih sob, predsobe, kokaine sobe, električna luf. bogata pritiklina v pritličju. z večjim ali manjSim stanovanjem v sredini mesta ali ob progi cestne železnice. Menjava takoj Ponudbe na upravniSt. Slov. Naroda« do 5. ma|a t 1. pod „»asjava 1411«. SUrejiOf aobr« ixT6tbano, po-ptlaoma MfliMUJno u\s prodajalko trgoTla« meaaaefa blags^ki bi bila tud zmožna podružno trgovinu voditi, aprafaia tvrdka * Norbert Zanler & sin v Št. Petru v Savinski dolini. Hadalje •• sprejmo tnaU učenec s primerno šolsko izobrazbo. aVMhMM |OMUMlojg 1423 kiša (vila) na Doleojski ceiti, r lepim vrtom in njivo, m radi rodbinskih numer priil Več se zwe f pisarni ^. odvetnika 4r. Wr§mm W&w^km9 Palmatiaova ulica 8. I*F«, Mlata« 1397 stonovonje s 3 sobami, veliko predsoho, kopalnico, pritiklinami in z so uporabo vrta M Mđl stalni stranki ▼ neki vili. Naslov pri uprav. »Slovenslc. Naroda«. Sprejme se več pomočnikov In 1422 komisionorjev ieloznliiske široke, w Lfabl^ani. Ponudbe pod „dobra plača/ 1422M na upr. »Slov. Naroda«. Stanovanje obstoječc iz 3 sob in pritiklin M Odda ia a?|ut H25 Foizve se Mikloiičeira o. 18. I, —^— Kapt so —^^^— pilote iz trdega lesa, 1—4 m dolgi, 10—25 cm debeli in ravni, kakor smrekove ali jedlovc ,deskef 4—6 cm močne. — Ponfedbe na upravništvo .Slov. Naroda* pod „pilot! 1404". Dobro obranjen "?o pisalni stroj se proda. ' Gradišće 15. L, levo. Poia Bpravitelaš išče takoj službe. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. Vsako množino kuhinjskih in mesarskih kosti 1379 kupalo po najboljsili ceaah trgovina Conffidenti, Zavodna, Celje. Sllvovka — troplnovoc — brlnjevec : pollnkovoo — rum — kognak : v aa]bollil kakovoati so dobi po niskih dnevnih oonah pri tvrdki Grnmnter & Koinp. L|Bkl]aaa, Sodna niica U«v. 3. lm Prodaja I ka boljia moč se sprejmo tako) ali pa pozneje v trgovino s specerijsUim blošom. Ponndbe na tvrdko Ivan Perdan v Ljubljani. 1427 *Po naročitu ,„,.*, Vaidemar Psilandra javljamo njegovim mnogoštevilnim prijateljicom in prijateljem, da se je saročtt 3 j-ufo baroneso Oswald. 2enjtovanjske siavnotfi se Bosnamejo kinematografično in se bodo v o^virju Psilanderfilma od 9. do //. maja p, edvvjal*. Jtino Jdeal *?S- Svsnt. tesMk* sPrejemamo in odda/emo naprej. Oficijelno subskripcijsko mestoi L]nbl]anska kreditna banka v Llnbllanl la 4«m iifcBUl— v Splita, GatovOT, Trrtm, Sara|«vB la C«l|* ' sprejetnajo prljave nai £etrto h\\ avstrijsko wojno posolilo po offHglnalfltlb pokojih. f 572% 401etno đ. p. amo/t.