Katolišk
list.
Danica izhaja vrak petek naeeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začetert letal gld. 90 kr. Y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXm
V Ijubljani 21. listopada 1879.
List 47.
MzgteM bogoifubnih otrok iz raih eazor kerianstra. II.
14. Japonski otroci.
(Dalje.) c) Grinljiv odgovor.
V	prejšnji dogodbi imamo še to-le čertico pristaviti. Namestnik japonskega cesarja, Fozambure, je bil v Nangasaki sporočil, naj pripravijo 30 križev, tedaj več, kakor je bilo kerščanskin jetnikov. Zato se je jelo potem po mestu govoriti, da so vsi ondašnji kristjani v smert obsojeni.
Take pogovore je slišal tudi nek deček iz prav imenitne hiše. Zato koj vpraša g. misijonarja iz Jezusove družbe, če je to res, kar ljudje pravijo, da bodo namreč prišli neverniki in bodo vse kristjane križali.
Misijonar odgovori, da se res kaj enacega namerja in vpraša otroka: „Kaj pa boš odgovoril, ko bi te vprašali, če si kristjan?"
Deček odgovori: „Rekel bom, da sem kristjan".
Misijonar vpraša nadalje: „Kaj pa, ko bi te imeli križati, kaj bi storil?"
Otrok odgovori: „Potlej se bom za smert priprav-
Misijonar se še dalje zgovarja z dečkom: „Kako pa se boš pripravljal sa smert?"
Zdaj povzdigne deček ročice na kviško in reče s čudovito odločnostjo: „Dokler bom mogel govoriti, bom klical: Jezus, bodi mi milostljiv! Jezus, bodi mimilost-ljiv! Jezus, bodi mi milostljiv!"
Misijonar se je moral v stran oberniti, da je prikril svoje obilne solze.
d) Lepo mertvaŠko oblačilo.
V	tistem prežalostnem času je nekega dne japonka, mati treh otročičev, delala lepo obleko. Približa se pa šivajoči materi šestletna deklica in vpraša, za koga in za kaj bo to prelepo oblačilo? Mati pravijo, da ga delajo sa-se in za tisti dan, ko jih bodejo nižali Kristjani so namreč imeli za naj srečniši dan v življenji, za naj veči praznik, tisti dan, ko so smeli za sv. vero kri
Ereliti. Pa je bilo res; kajti ta dan je nehal za-nje de-ivnik, in začela se je večna nedelja v nebesih. Mlada deklica je to že tudi razumela in tako mislila; zato je prosila mater, naj tudi njej napravijo tako oblačilo za taki dan. Mati odgovorijo, da imajo že dvojno zgotov-
ljeno, za njo eno in za mlajšega bratca eno. Otrok se zelo razveseli tega odgovora; le to še dela deklici skerbi in žalost, zakaj neki niso mati naredili prazničnega oblačila še za tretjega otroka, za njenega starejšega brata. V takih skerbeh gre poiskat starejšega bratca in mu reče: „Ti, za te pa mati niso naredili lepega oblačila. Pa prosim te, — če bodo nas križali, tebe pa pustili živega: glej, glej, da ne odpadeš od Jezusa Kristusa!"
e) Tomaž in Peter.
Dva imenitna japonca Mihael Fikojemon in Ivan j^gor sta že štiri leta zdihovala v hudi ječi. Zdaj se jima naznani, da bosta ob glavo. Pa taka kazen se jima še ne zdi zadostna, marveč od rabeljnov zahtevata, naj ju le mučijo z vsemi mukami, ki si jih le morejo izmisliti. Pa te junaške želje se jima niso spolnile; kar ven pred mesto so ju peljali in brez druzih muk ob-glavili.
Grozovita je taka smert, če se človeku glava odseka, ob enem pa je neizmerno častita, če se glave odseka — svetniku. Pa še bolj je poveličalo to dvojno mučeniško smert junaško obnašanje njunih sinov, ki so ju tudi poiskali, da s svetima očetoma umerjeta.
Mihael je imel dečka, ki se je imenoval Tomaž in je bil 12 lčt star. Ivanovemu sinu pa je bilo ime Peter, ki ie bil še nežen, šestleten otrok. Tomaža so kmali našli in pripeljali k očetu na morišče. Starši so ga bili v kerščanskem nauku prav dobro podučili in tudi za mučeniško smert pripravili.
Ko se je o neki priliki, ne vem zakaj, jokal, so mu rekli: „Tomaž, če se boš jokal, nisi sposoben sa mučenika." — Precej se je nehal jokati.
Rabeljni ga ravno doma dobijo. Kar nič se no ustraši; brez obotavljanja se berž z veselim obrasom poslovi pri materi, pri starem očetu in pri nekteri h tovariših. Potem se obleče v naj lepšo obleko ter tako jaderno in veselo hiti na morišče, kakor bi šel h kaki veselici ali pojedinii. Vojščak ga hoče peljati za roko, da bi lože hodil. Toda Tomaž teče pred njim, da bi — če le še moč — pred očmi svojega očeta umeri.
Ravno pred mestnimi vrati doide očeta. Berž steče k njim in sakliče: „Poglejte oče! svojega Tomaža; le nikar ne skerbite zame; z veseljem grem danes umret sa kerščansko vero." Oče pohvalijo njegovo junaštvo.
Najpred so imeli biti oče na versti. Da bi pa to Tomaža preveč ne ostrašilo, ga hočejo na stran peljati; toda junaški deček pravi rabeljnu: „Tukaj, tnkaj pri
očetu hočem umreti". Zdaj odtekajo glavo očetu, aTo-maž ne potoči nobene solze, ne pokaže nikakoršne žalosti.
Peljejo ga k teršu, ki je bil kervav očetove kervi. Deček pade na kolena, povsdigne roke, kolikor more (kajti na eni je bil bolan), ter smehljsie Se ponudi vrat. Klicaje naj svetejši imeni Jezus in Marija se zgrudi nedolžno jagnje pod rabeljnovim mahljejem.
Potem je bil ob glavo djan drugi, gospod Ivan, oče malega Peterčka.
Peterčka ni bilo pri očetovi smerti, ker ga niso bili vojščaki doma našli. Bil je ravno takrat precej daleč z doma, pri starem očetu, robožni oče njegov so dobro vedeli, da trinog tudi otroku ne bode prizanesel, zato so ga večkrat poklicali k sebi v ječo, ga očetovsko-lju-beznjivo podučevali in pripravljali za sveto mučeniško smert. Nekaj dni pred očetovo smertjo je sinek rekel svojim: ,,To je dobro, da bodo mojega očeta kmali umorili ; oh koliko terpijo v ječi; nikogar nimajo, da bi jim jesti prinesel. Potlej bodo tudi mene umorili zato, ker sem kristjan. Že se veselim tega, ker bom potlej mar-ternik".
Ko so prišli vojščaki v hišo starega očeta, je Pe-terček ravno spal. Precej ga pokličejo. Prečudno je bilo njegovo veselje, ko je zvedel, da so vojščaki ponj prišli.
Precej gre z vojščaki na morišče. Tamkaj vidi ležati svojega očeta in Mihaela in Tomaža — brez glave. Pa ta pogled mu ne vzame serčnosti. Berž poklekne, sklene roke, ponudi vrat in v tem pobožnem stanu pričakuje tiho iagnjiče smertnega udarca. Ob enem pa je sijal- iz njegovega obličja toliko veselje in tako ljubez-njiva nedolžnost, da se je vsim pričujočim močno smilil, in je bilo vsim hudo zanj. Se rabeljnu je bilo pri tem serce tako omehčano, da je spravil meč v nožnico, odstopil in rekel, da tega otroka ne more umoriti. Dva druga, ki sta imela sodbo izveršiti, sta bila enako gi-njena in sta tudi ihtč odstopila. Nobenega beriča niso mogli pripraviti, da bi bil roko položil na to nedolžnost, tako, da so slednjič morali za to vzeti nekega sužnja s Koreje; ta pa ni bil ne dosti spreten, ne dovelj močan, pa še serčnosti mu je manjkalo. — Pervi mahljej zadene otroka na ramo, in ga na tla pobije; dva druga sicer zadeneta vrat, pa glava se še ne loči od telesa, — mora se nekako odžagati. Vsi pričujoči se jamejo jokati in ihteti, ko tako nedolžnega otroka tako grozovito neusmiljeno koljejo. — Trinog ukaže glave štirih mučencev na sulice natakniti in nad mestna vrata posaditi; trup'a pa so ondašnji kristjani v spodobno varstvo spravili.
(Konec prih.)
Za a s mi dan grudna.
(Petindvajset letnica po razglasenji neomadeSanega Spočetja.)
..^uaeretur peccatum — et non invenietur.-' (Ps. 10, 15.)
Kralj David je bil svoje dni premagal vse protiv-nike svojega kraljestva io sklenil je, da zdaj bode Boga svojih očetov sidsi sveti hram, ker sdelo se mu je nepristojno, da skrinja miru, ki je bila hranjena v nji mana, tabli s 10 sapovedmi in palica Aronova — ta največa svetinja judovske vere stoji v prosti hiši, ko vendar on — kralj — prebiva v sijajni palači. Ali Bog ni hotel od Davida sprejeti tega dara, ker se je pod njegovo vlado mnogo vojskovalo in človeške kervi prelilo. Njegovemu sinu Salomonu, ki je bil veliko mirnejega duha, bilo je prideržano, da dopolni, kar je bil odmenil oče. Ali da tudi David zadovoli svojemu bogoljubnemu sercu, je neprestano tkerbel, kako da se ta hram lepie sozida.
Zbiral je slafto, srebro, pripravljal tvarino in drugo le-potičje. Naposled čuteč, da mu se bližajo sadnji dnevi življenja, priporoči svojemu sinu in velikašem to sidaoje s sledečimi besedami: „Kadar sačnete staviti ta hram, sosidsjte ga čem sij a j ne je; ne prisanašajte ne danaru, ne umetnosti. Vedite, da spolnujete veliko delo; ker ne sidate sa kacega velikega gospoda ali sa kscega kralja zemeljskega, temveč stavite prebivališče Bogu, vladarju sveta. Zato ne bode preveč, karkoli na to poslopje potrosite. To je veliko delo, ker se poslopje ne ■tavi človeku ampak Bogo."
Ako je že veliko delo, sidsti Bogo tskov stan, v kterem se je on ponižal prebivati sato, da sprejema darove in deli blagoslov ljudčm: kako imenitno mora biti delo, kako sijajna mora biti hiša, v kteri Bog sam sebi priprsvlja stanovanje, da vsled tega ljudčm isveli-čanje deli!
Ubožna in nesnatna devica galilejska bila je izvo-ljena sa to prebivališče. Ni li to „veliko delo"? Pa mar se di misliti, da bode Bog, vir svetosti, hotel iti v stan, ki je omadežan s grehom? — Bog je podelil blaženi Devici Mariji isredno milost, da bode ne samo bres lastnega, ampak da bode tudi biez izvirnega greha. On ji je dal ono izvirno čistost, ki smo jo mi zgubili po Adamu. „Quaeretur peccatum — et non invenietur", išči pri njej greha, kakor ti je volja; ne bodeš ga zasledil.
Pervi praznik novega cerkvenega leta je Marijin praznik, — prasnik brezmadežnega spočetja prečiste Device. Po vsej pravici sasluži ta svetek pervo mesto; kajti Marija ni le vir vseh milosti, ki jih je človeški rod sadobil po Kristusu Jezusu; ona je ob enem perva luč, ki se je pokazala v tisti temi, v ktero je spravil člo veka greh.
Da se vdeležimo milosti, ki nam po Mariji dohajajo in še posebej 25letnice: potreba je; da se varujemo vsakega, posebno pa smertnega greha.
Kaj pa je greh? Sv. Dionizij razlaga, da si greh prisvoja božanstvo, snovič križa Jezusa, zatira božjo milost in kerščansko krepost, da je zanjka peklenega duba. Ali s vsem tem nismo popolnoma označili, kaj je smertni greh. — Kaj je toraj smertni greh? Najbolje to raslsga sv. Avguštin. „Smertni greh je — pravi on — upor soper Boga s mislijo, z besedo ali z dejanjem". Smertni greh brez spodobnosti in sramožljivosti prestopa sapoved in voljo božjo, zaničuje Boga. Največe razžaljenje, ki bi se moglo napraviti Bogu, je greh; kajti velikost greha se ne meri po imenosti nas grešnikov, marveč po velikosti in imenitnosti onega, ki je žaljen. Razžaljenje, storjeno človeku, je toliko, kolikoršna je imenitnost človeka; pogerda, veržena na cesarja, je onoliks, kolikoršno dostojanstvo in veljava cesarjeva. Rasžaljenje pa, Bogu storjeno, je neismčrno, ker se božje veličastvo ne d£ izmeriti. Oreb je vsled tega toliko zlo, da ga ne angeli ne morejo sapopasti s svojim umom.
Res, kdor sname kralju krono s glave, ter jo prosimo stavi na glavo postopača in poslednjega bosonoga v njegovem kraljestvu, kaj bi na to rekel kralj ? Ne bi li štel tacega djanja sa največe psovanje svojega dostojanstva, svoje časti? A vendar je to razžaljenje samo senca onega razžaljenje, ki ga činimo Bogu s grehi. Ker če prav je kralj, vendar je le človek; njegovo dostojanstvo in njegova veljava ne more priti na primčro s dostojanstvom in veljavo Božjo. Z grehom pak — kakor govori sv. Tomaž — tergamo sveto krono s glave vsemogočnega Boga in mečemo jo na ničevno stvar, na one stvari namreč, ktere s svojimi grehi stavimo nad Boga in njegovo presveto voljo. Umevamo li to primčro ? Kdo je njegov bog skopuhu? kdo napuhnjencu? kdo nečistniku, pijancu, obrekovalcu?... Odgovor ni težek. Skopcu je bog denar, prevsetnežu čast, obrekovalco laž
in ptuj« sramot«, nečistniku poželenje, pijancu pijač* in njegov želodec.... Tem se on klanja namesto Bogu; tem grešnik stavlia venec na glavo» ki ga upirajoč so Božji volji, terga Bogu njegove glave.
Zato bomo prav dali sv. Isidorn, ki piie: „Človek ne more si od §preha nič hujšega misliti". Kar piie ta avetoik, poterjajo nam vsi cerkveni učeniki. — Nesnaga in smeti niso lepe reči. Greh je ie nagnjnsoiii. On onesnaži Človeka vsega pred očmi Božjimi. Zato pravi sv. Ambrož: „Greh je prava nesnaga, kajti on ogerdi tistega, ki se mu biižs". (In praef. ps. 35.) - Goba je nekaj strašnega na človeku. Greh je še straineji; kajti on se ne loti le minljivega telesa, ampak neumerlega duha. Zato govori sv. Bernardin: ,,Greb je dušna goba; tem hujša od telesne, čem bolj neumerii dub omerio telo prekosi." (De sscra confess. sermo 27. c. 5.) — Kaj je za človeško telo hujšega od raka, ki ga ojeda? Greh je še hujši; kajti oa ujeda ne samo telo, ampak tudi dušo. Zato pravi duhoviti kardinal Hugo: „Greh grise okoli sebe kakor rak, ter pogresne v pekel telo in dušo". (In c. 8. Mth.) Kaj je od cepnjene in gnjile Živali stud-nišega? Greh je nebesom še veliko veča gnjusobs. Zato govori sv. Bernard: „Laglje prenašaš duh gnjilega psa, kakor Bog grešno dušo." (De instr. dom. c. 35)
Ob kratkem: nič si ne moremo od greha hujšega misliti in pred oči staviti.
Masinik pri o Uarji in remi Hi pri Boifi službi.
Pri sv. maši je vse napolnjeno s skrivnostmi, pravi veliki papež Inocencij. Iz sv. maše teče čezobilnost božje sladkosti, samo če to skrivnost taki preiskuje, ki zn& iz skale medu in iz terde pečine olja izvabiti. Vodnjak je globok, in ako bi hotel vode iz njega zajemati, bi je ne našel, ako bi je ne dal On, ki bogato daje vsim in nikomur ne prideržuje. Tako nadaljuje imenovani naj viši pastir. Tudi verniki, ki pridejo k sv. maši, morajo terkati, če jim bode ddn ključ Davidov, da se jim odprč zakladi milosti, — terkati pa z mašnikom vred, kteri je pri oltarji. Zgoditi se mora to v zisokim spoštovanjem, kakor je pisano od velikega Mašnika Kristusa: „Uslišan je bil zavoljo svoje spoštljivoati" — Exauditus est pro sua reverentia (Hebr. 5, 7). Uslišanje bil v svoji kervavi daritvi, uslišan v svoji molitvi v Getzemanu, uslišan, ker je bil po svoji človeški natori ves vdan v božjo voljo, ves pokoren: „uslišan zavoljo svoje spoštljivosti".
Tudi vse, kar Jezusov namestnik dela pri sv. maši spoštljivost rasodeva. Spoštljivost ima biti v zunanjem, spoštljivost v znotranjem pri mašniku — in pri vernikih.
1. Ozrimo se na mašnikovo zunanje obnašanje pri naj svetejšem opravilu. Sv. Cerkev obnašanja pri sv. maši ni prepustila mašnikovi lastni volji, temuč je vse dianje, vse obnašanje natanko določila. Kar obredne oblačila in naprave kažejo bliša, lepote, svitlobe, dragote, to se mora svetiti iz mašnikovega obnašanja: kar sena oltarji godi svetega, kar božjega, to mora sijati is obnašanja. Naj svetejše opravilo zahteva naj spodobniše obnašanje pri mašniku, kakor tudi pri vernikih. K temu pomaga sv. Cerkev, ker mašniku natsnko predpisuje njegovo obnašanje pri oltarji, pa tudi vernike budi in uči, kako spoštljivo naj bodo pri sv. maši.
Obnašanje pri človeku že sploh sije posebno is oči, bodi si doma, v osebni drušini, ali očitno na poti, na tergu med ljudmi. Oči nemodremu človeku velikrat prilaitč nečastni primek, da je zija last; iz oči sije
pa tudi modrost. Č« pa kje, se mora ok6 v cerkvi spoštljivo vfcui. Mašnikove oči sicer pri oltarji nikoli niso saperte, ker svetost opravil zahteva od ojega veliko pas n ost, ki obsega vse djanja od pervega do sadnjoga te skrivnostne daritve. Mainikove oči se aniftajo ali na zemeljski oltar ali p» so povzdignjene k nebeškem« darilni k u. po pov«digov«nji so m«inikove oči «kor voda« vperte v sv. Hustijo; ako iie Zveličarja.
Roke ao v časi pred persini sklenjene i« kviško obernjene; to je saamaje priserčnosti « kakoriao naj se mašaikova molitev v nebesa povzdiguje. Vč«ai «o aa persih sklenjene; i« serca aasareč iahaja poboža« selitev; ia serca teče daritvena ljubesea; i« «are« se tadi dvig« m«iaikov« molitev.
Sklenjene roke «o kv.iko obernjene, ker kviika gre m«inikovo kopernenje, kakor ima vse njegovo iiv-Ijenje nebeško, tako rekoč v nebesih biti, akoravno ie ie na zemlji. Palc« sto pri tem križem djaoa, v znam nje, da krii se mora viti akos vse mainikovo življenj« po podobi s njegovim Učenikom.
Mašnik povzdigne roke in jih derii razpete i« sicer v višavi in iirjavi s persioi. To je slovesni nečio, d« k«kor namestnik Kristusov pri oltorji moli. T«ko j« molil tudi Kristus n« križu s razpetimi rokami, pribit na križ za vse človeštvo.
Mašnik večkrat raspne roke in jih %op*-t ak en«, ozre se pri tem velikrat med priklonom na križ, ki stoji na oltarji, zakaj Kristus je moiijoči veliki mašnik, kt*-rega duhoven vidno namestuje. Kristus, veliki mašnik, nesmčrno želi, da bi verniki prav obilno pili iz s'uden-cev milosti, ki se odpirajo na oltarji. Sklepanje r6k kaže na skupnost, na edinost besed in diania pri vsih, kakor da bi hotel mašnik vse zediniti v molitve, v pri-serčne prošnje. Kaj hoče mašnik druzega kakor otenje, reŠenje vsih njemu saupanih duš! Njegove besede in djanja se strinjajo v teh mislih, željah, molitvah. Vsi včrniki naj se s Kristusom in njegovim namestnikom v tem zedinjajo, na oltarji naj se vse njih molitve zbirajo, zedinjajo.
Mašnik p».vzdiga oči in roke proti nebesaro, potem zopet sklone z očmi io sklene roke. Kaj je to V To kaže živo vero mašnikovo in slehernega vernika, ki se ozre kviško k goram Gospodovim, potem pa se pred Bogom poniža, ker spozni svojo grešnost in nevrednost, torej oko v prav oberne in Boga prosi usmiljenja.
(Konec sledi.)
M*ohopali*e božja pot.
(Za mesec listopad.)
(Konec.)
Drugič mora nam pokopališe biti božja pot ne le zato, ker sami za-se milost potrebujemo in sprositi že-iimo, ampak tudi, ker je naša sveta dolžnost ne pozabiti svojih prednikov in vsih tistih, ki so se s sveta ločili, temuč jim pomoč skazovati, ako je unkraj potrebujejo in so za njo zmožni. Na to našo dolžnost nas pa živo spominjajo grobi, pod kterimi počivajo oni, ki so pred nami šli v boljše življenje. Kako ze!6 vse nebesa vošijo in želč, da ubogih duš v vicah ne pozabimo, to kažejo razodenja, ki jih je toliko svetnikov ,n bogo-Ijubnih duš prejemalo od božjega Zveličarja samega, ali pa od svetnikov in svetnic. V tacih razodenjih so bili opominjani, da naj za duše v vicah molijo, terpč, to in uno storijo.
Eoo tacih opominjanj imamo iz naj novejšega časa. Mnogim je po imenu znan Ditrihsvalden na vsbodnjem
Praškem, kjer sta se presv. Marija Devica in sv. Jožef ie skoz več 16t vsako leto nekterekrati prikazala, kamor tiauče in tisuče ljudi popotva, in kjer ae je bilo en aam dan, ko je bilo prikaaanje napovedano, abralo čea pet-deaet tisuč ljudi.
Devetnajstega sušca tega leta se je av. Jožef aopet prikazal, in osebam, kterim se je vidnega storil, je pokazal vice in terpljenje vernih duš. Bile so vice prenapolnjene terpečih duš in sv. Jožef je vse opomnil, da naj prav veliko in pobožno molijo sa uboge duše.
Tretji vsrok, sakaj naj bo pokopališe božja pot, je gotovo pripraven nas najprej nagniti, da bomo prav pog sto tje hodili na božjo pot.
,,S kakoršno mero boš mčril, s tako se ti bo od-mčrjal»", pravi star pregovor. Ako saj ob nedeljah in praznikih namesto v kerčmo in sicer na veselice greš na pokopale, in kot družinski oče ali mati vzameš tudi svoje otroke, sinove in hčere seboj in vsi skupaj na pokopalisu molite za ranjce: si smeš svčst biti, da tudi tvoji mlajši bodo tebe kdaj obiskovali, kadar bode tvoje truplo trohnelo v hladnem grobu in bo tvoja duša, naj-berže terpeča grozne muke v vicab, samotno in zapu-šeno se čutila. S tem oskerbuješ, da ne boš tudi ti kdaj zapusen ; sej pogosto bodo prihajali tvoji sorodniki ali »nanci tvojega kraja pokropit tvoj grob s blagoslovljeno vodo in ptšiljat svrje molitve v nebo za ohlajenje tvojih bolečin in za tvoje rešenje. — Še več. Ta pogosta božja pot na pokopališč budi tudi domd spomin na uboge duše, enako na polji in povsod, ter stori, da se veliko moli za duše v vicah; pri molivcih pa ta spomin ima to moč, da mislijo na poslednje reči; spolnuje se vsled tega pri njih besede: „Spominjaj se poslednjih reči, in vekomsj ne boš grešil".
Torej, ljubi čitatelj, naj tudi tebi veljd ta nauk in vzemi si ga k sercu, — to ti bo koristno za ta svet, posebno pa za zadnjo uro, pa tudi še za prihodnje življenje: Domače pokopališče bodi za te božja pot, ki jo pogosto obiskuj. Ako ga obiskuješ v življenji, ti ne bo strašno v smerti.	U. T.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Il Ljubljane. Antona Mart. Slomšeka „Zbrani spisi" -- po g« sp. Mih. Lendovšek u, vik. v Ptuji. Tega dela je iz tiskarne ev. M jhora ravnokar prišla na svitlo tretja knj iga, obsegajoča življenjopise. Knjiga v navadni lepi obiiki in 2 oddelkih ima 397 strani z 21 življenjo-pisi in dodatkom ¡zveličane Slovenke Liharde, matere ubogih. Med življenjopisi so: Ahacel, V. Stanič, škof Kreo, J. Japel, Rudeckt, nadškof Lušin i. dr. Gospod izdajatelj napoveduje, da doveršena zbirka Slomsekovih del ima seči do 15 knjig. Kako znameniti so življenjo-piai Slomsekovi, pričajo besede g. Kosarjeve, ki pravi: „Edin v svoji \ersti je (Sloašek) kot živijenjopiaec, in že marsikterega mašnika smo slišali, ki je ves navdušen sklical: Življenjopise naj Slomšek sam spisuje, v tem mu nihče ni enak." Naj bodo torej življenjopisi Slom-šekovi Slovencem gorko priporočeni.
Iz Sežane, 14. novembra, u. — Hvala Bogu! Vendar se je enkrat želja Sežancev spolnila. Razširjena je farna cerkev in tudi blagoslovljena, zopet se sme v njej opravljati nekervava daritev. Dolgo smo morali čakati, skoraj 15 mescev, da ae je pričeto delo iaveršilo. Nabiral ae je že II. 1875, 1876 in 1877 denar, da bi ae farna cerkev na novo aoaidala, kajti bila je poprešnja, — zidana 1. 1509 — že premajhna aavoljo vedno večjega naraščaja ljudstva. Božja volja pa ni bila, aoaidati novo
cerkev; uboatvo ljudatva, toča in alabe letine ao nasprotovale, število dobrotnikov pa je bilo premajhno. Toraj ae je aklenilo, jo vsaj razširiti, za kar gre hvala naiema županu blag. g. Rajmundu Mahorčič u, ker on je pravi začetnik za raaširjevanje naše cerkve. Z dovoljenjem dotičnih oblastni j začel ae je 1. julija 1878 novi sid postavljati ob strančh ladije stare cerkve. Deseto nedeljo po Binkoštih bilo je zadnje nedeljsko sv. opravilo; potem pa se je Najsvetejše moralo preseliti is farne v po-družno cerkev Matere Božje v Šmarjih sa 15 mescev. Letoa, v god a v. Martina škofa, patrona farne cerkve, ao s dovoljenjem našega mil. gospoda škofa blagoslovili razširjeno cerkev domači preč. g. župnik, kteremu je atreglo še druzih 6 duhovnov, da je bila sloveanost bolj povzdignjena. Veliko ljudstva se je zbralo k sv. opravilu. Kratke so molitve pri blsgoslovljevanji, vse drugačne in daljše pri posvečevanji cerkve, kar pa letos ni mogla biti, ker ni še vse popolnoma dokončano. Po blagoslovljeni stopili so preč. g. župnik na prižnico in so množici razložili pomen slovesnosti. Primčriali so svoje ovčice Izraelcem, ki so hodili po puščavi toliko lčt od enega kraja do druzega, predenj so smeli iti v obljubljeno deželo. Kakor Izraelci so se potikali ljudje ta čas, ko se je popravljala farna cerkev, hodeči zdaj v to, zdaj v drugo cerkev iskat sv. maše... Pojasnili so, kaj je farna cerkev, kterih dobrot se kristjan v nji vdeležuje, da bode svoj namen dosegel, pa kako moramo hvaležni biti Bogu, da smo z njegovo pomočjo vsaj toliko delo izveršiii, da zamoremo v farni cerkvi svoje duhovno opravila obhajati. To hvaležnost bodemo pa naj boljše pokazali s tem, da radi hodimo v ta Božji hram, da bode vedno o nedeljah in zapovedanih praznikih napolnjen z roolivci, kakor današnji dan. Priporočili so nas Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku, naj vnema v naa ljubezen, ktera nas bode vlekla k njemu, nam dajala moč prenašati križe in težave. Po pridigi bila je slovesna sv. maša z azistenco.
Cerkvena ladija po sedanji popravi ima tri dele. Veličastni štirivoglati stebri ločijo srednjo ladijo, ki jo tudi visokejša od stranskih. Dosti krasna je cerkev pri vsem tem, akoravno se ni zgodilo, kakor se je želelo. Barvaca okna v višavi srednje ladije in za velikim oltarjem veliko pripomorejo k olepšavi. Kako lep, prava umetnost, je stranski oltar sv. Križa; marsiktera mestna cerkev bi bila ponosna z njim. Kako umetno je iz kamna, belega marmorja, izrezljana obleka, vsaka njena guba se razloči, kakor naravna, počutje se bere na obrazih pod križem stoječih osčb. Vrednost veliko tisočev je shranjena v tem oltarju. Potem krasna velika podoba Matere Božje na vzvišenem zidu pred prezbiterijem, obernjena proti velikim vratom, je jako primerno postavljena, pa tudi visoke cene. Ravno tako lepa in vi-aoke cene je tudi prižnica.
Ni „še vse dodelano; vendar pa toliko, da amo doma. Se bode dosti truda in podpore potreba, da se cerkev olepša znotraj in zunaj, prezbiterij povekša, da se napravi cerkveni tlak, lepa vrata, novi veliki oltar, nove orgije, križev pot, za kterega je že nekaj podporo obljubljene in ga mislijo kmalo napraviti v vrednosti od 400-600 gl.
Z Božjo pomočjo bode se tudi to zgodilo. Bog nam daj tudi dobre letine in pa veselje aa olepšavo hiše Božje. Vsegamogočni nam pomagaj na priprosnjo sv. Martina škofa, farnega patrona, in vse se bode izpeljalo. Hvala priserčna vsim dobrotnikom, snanim in neznanim, Bog jim poverni stoterno!
Tomaj, 7. novembra, a. (Konec.) Govoril je preč. gospod v začetku od hvaležnoati, ktero amo dolžni Bogu akaaovati, akoravno je bila alaba letina. Nehvaležnoat
je gerda pregreha; tadi ne smemo reči, da nismo prav nič prejeli. Božja modrost vse prav stori, ako nam včasih kaj prikrajša, se agodi zato, da nas v ponižnosti vadi, da ne pozabimo nanj. Potem je vprašal, kakor Kristus Jude: Cegava je ta podoba? Cesarjeva, je bil odgovor jndov. Tudi ta nova podoba na steni vaše cerkve je cesarjeva, naj večega cesarja, Cesarja vsih cesarjev, Kralja vsih kraljev, ta je novi križev pot, ki je tako krasen in kteri bode kinčal vašo cerkev leta in leta. Mi ga tako lepega na daleč okrog. Nadalje nam je razkladal začetek križevega pota, omenil odpustkov, ki se dobivajo; kako koristno je ga večkrat moliti, koliko dušne koristi je skozi stoletja donesel in je še bode. Povedal nam je še le g. pridigar, da je že blagoslovljen ta križev pot 2. sept. t. 1. od patra Frančiškana na Da-naju. Blagoslovljenje 14 križev, kteri morajo biti leseni brez podobe Križanega, je v zadobljenje odpustkov neogibno potrebno, ne pa blagoslovljenje podčb, aakaj odpustki so le s križi sklenjeni (dekr. 13. sušca 1837). Po ukazu od 30. pros. 1839 se podobe, ktere naznanjajo postaje ali štacijone, še blagosloviti ne smejo. Potrebno je v zadobljenje odpustkov zraven milosti Božje tudi obiskovanje, hoja od postaje do postaje, sklenjena s premišljevanjem Kristusovega terpljenja — vsaj splošno. Ako verno ljudstvo s svojim duhovnom križev pot opravlja, tako priporoča sv. Leonard Portumavriški: „Vsak, ki boče opraviti to pobožnost, naj ostane na svojem mesta. Mašnik pa naj gre z dvema strežajema od postaje do postaje in naj opravlja z ljudstvom po versti navadne premišljevanja križevega pota. Ljudstvo se pri tem ne premikuje drugač, kakor da pri vsaki postaji vstaja in poklekuje." Vsaj tdko premikanje telesa zapoveduje tudi cerkveno določilo od 30. sept. 1837 in 26. febr. 1841. Križev pot so bukve, ktere so prebirali in bodo prebirali učeni in neučeni pobožni kristjani, in vendar ne bodo nikdar prebrane. Razložil nam je g. pridigar tudi, kaj pomenijo barve oblačila Kristusovega — rudeča in višnjeva. Kdo je pervi malal taki križev pot, kakoršnega imamo pred očmi? Pobožni sloveči katoliški umetnik Jožef Firib, kteri je molil in premišljeval, kadar ga je malal. Po njegovem obrisu je pričujoči posnet. Začenja se na e^angeljski strani po želji sv. cerkve (dekr. 13. sušca 1837), kar pa ni ojstro zaukazano.
Kako nam je šel ta govor k sercu in kako nas veseli novi križev pot, kazala je mnogoštevilna vdele-žitev pri ofru, kterega polovica je bila v ta namen odločena. Po pridigi in ofru bila je slovesna sv. maša z azistenco. Popoldne pa, v predvečer spomina včrnih duš, molili smo skupno sv. križev pot za včrne duše v vicab, kakor se moli v Rimu, kar se najde tudi v letošnjih Smarnicah, izdanih od družbe sv. Mohora.
Za olepšanje hiše Božje vnetega gospoda imamo, toraj prosimo Boga, naj jim dodeli še zdravje in dolgo življenje, da bi nam popravili še druge zelč potrebne reči, ker vsaka reč se enkrat zastara. Potrebne so cerkvene tla, kinpi in spovednice. Malarija na stropu v presbiteriju tudi kliče prenovljenja. Dobra cerkvena ura v zvoniku, ktera bi bolj redno svojo dolžnost spolno-vala, kakor sedanja in morebiti tudi četertinke ure nam naznanjala, bi se tudi spodobila sa dekanijsko farno cerkev, ktera se mogočno s svoje visočine ozira okrog po drug h farah. Tudi, ako je Božja volja, na strančh cerkve sozidati kapele, v ktere bi se stranska oltarja prestavila. Cerkev je za celo faro, akoravno je prostorna, še premajhna in sčasoma, ako Bog drugač ne oberne in ne pošlje več delavcev v svoj vinograd, ne bode vsaka podružnica svojega duhovna imela; toraj bode večje cerkve treba. Take kapele bi tudi lepšale cerkev in bi dobila podobo križa. Zdaj je še Tomajska fara srečna v tem, ker ima 7 duhovnov (med njimi dva v
pokoju), ko je v 15 vaséh le okoli 4200 prebivalcev. Dosti je še dela. Bog daj nam tadi boljše letine, Ijadém pa pravo modrost, dodeljene dari pametno vživeti, si v dobrih letih tudi kaj prihraniti, ne vsega na hitro raa-metati in povžiti a neumnimi in pregrešnimi plesi, kteri še celó v slabi letini na Krasa ne prenehajo.
K sklepu le rečem po besedah preč. g. pridigarja: „Obiskujmo radi in pogostoma ta križev pot, potem bode zares krasen in velike vrednosti za naše duše".
Iz Adriianopola, 12. Iistop. 1879. (Poterdilo. Misijonske potrebe.) Vaše zadnje, za-me tako razveselivoo pisanje sem prejel v nedeljo, danes pa denar: 63 gld. zbirk „Zgod. Danice" sa bolgarski misijon redovnikov vstajenja Jesusa Kr. v Adrijanopolu in nekaj v Carigradu ; torej se podvisam naznaniti Vam naj iskrenejši zahvalo sa tako drago pisanje in sa mile darove. Za greško spreobernivno napravo odločenih 7 gl. bom poslal apostoijski in patrijarhalski delegaciji in od monsig. Testa zahteval poterdilo.
Za srečno vošilo — „1000 sreč" aa moj god in sa novo leto ponižna hvala, in priterditi moram, ds v sedanjem našem stanu bi si želeli lCO.UOO sreč!... Dar od gorečih in dobroserčnih verskih bratov Vaše lepe in mirne domačije nam je danes tako ljub in neprecenljiv, kakor ko bi bil znesek 63.000 gl. Danes sem pričakoval dobrega poročila iz Francoskega, koder hodi in ko prosivec roke steguje za milošoje buigarsk. misijonu naš prokurator P. Rafael Ferrigno; — pa zastonj.
Storite za nas, monsignor, kar je v vaši moči, in ljubi Jezus Vam bo povernil. Upam, da še v tekočem mescu^ Vam pošljem misijonsko sporočilo...
Se enkrat preserčna hvala!...
Tomaž Brseska, superior.
Z Bele zemlje (White Eartb) med Indijani nasna-
nuje „Wanderer" *) v Minesoti 6. oktobra, koliko veselje je bilo 2. okt. pri Indijamh imenovanega kraja. Prišli so bili v ta misijon preč. g. škof Seidenbuš delit zakrament sv. birme. Bila je po enajstih velika maša, pri kteri sta gg. Buh in Tomazin asistirala. Po evangeiiju je g. Buh prid g*l v francoskem, g. Tomazin pa v indijanskem jeziku, škof sami pa po sv. maši v angleškem. Veliko Indijanov je bilo pri sv. Obhajilu, ker od ranega jutra so jih spovedovali 3 duhovni. (Birmanci so bili že poprej opravili.) Bilo je birmanih 68; ali bilo bi jih móglo biti 135, kterih pa en sam misijonar ni mogel naenkrat podučevati, ker poduk v kersanskem nauku je síIg težaven. Levitiranje pri sv. maši je Indijane močno ginilo in mislili so, da so štirje mašniki naenkrat maševali. Sploh katoliška Božja služba Indijane močno presunuje, in kar je Indijanov že protestaotov, jih več prihaja v katoliško cerkev k Božji službi kak« r pa v protestanški tempelj. Popoldan so prišli k škofu indijanski pog avarji in so jim naznanili svojo vdanost in zvestobo; med njimi je bilo tudi več protestanških in poganskih poglavarjev. V Minesoti je še kacih 7—8000 poganskih Cipova Indijanov in upa se, da čas ni daleč, ko se bodo tu>li le-ti spreobernili, v tem ko veliko dro-zih indajanekih rodov ismira in se izstraduje.
Ravno ta list pripoveduje, s kolikim veseljem je češka občina v Veseli pervikrat sprejela svojega višega duhovnega pastirja, škofa Tomaža Qrace-a. Moška mladina je jezdila 5 milj daleč škofu naproti, sprejel jih je župnik g. Lang ia nove Prage; abralo se je še ve6 gg. duhovnov. Sla je škofu naproti procesija a križem.
*) Priserčna hvala zvestemu prijatlu sa poslane liste!
Vred.
iolska mladina ■ trojo zastavo, množica belo oblečenih deklic, odrašena mladina, strežniki in duhovni v ornato, potem iene in možje med slovesnim petjem. Pri slavoloka je 6. g. Simoni k škofa nagovoril ▼ latinskem govora in ftkof so odgovorili, is vosa stopili, se k procesiji pridružili. Pri cerkvi je g. Jož. Mathias v imena srenje posdravil Škota v češkem jesika; tudi na ta nagovor so ikof odgovorili io svojo veliko sadovoljnost rasodeli do srenje, ki je tako darežljiva aa cerkev in a ljubesnijo vdana svojemu gsp. duhovnemu psstirja. Na-sledoval je blagoslov v cerkvi.
Naslednji dsn je med dragimi prelepimi slovesnostmi č. g. Simonik pridigal o sv. birmi in o stanovitnosti v veri, v češkem jesika; in bilo je birmanih 46 osčb. To je bil dan splošnega veselja sa češko srenjo. Določili so o tej priliki s škofom, da bodo sidali veliko šolsko hišo in novici jat sa češke šolske Sestre; in tudi, da bodo v mesta Montgomerj, kjer so skor sami Čehi, sidali češko cerkev.
Nevesta sv. Rešnjega Teleta.
Živo roža je cvetela Tam pred tabernakeljnom, In je blagi duh puhtela Skos skrivnostni Božji dom.
V	templu duša je klečala
V	Jesusa samišljena, Gorke solse prelivala, Serce svoje prašala:
Kdaj pa ti boš cvet pognalo, Cvet dišečih čednosti? Kdaj sercé boš pelo bvalo Njemu, ki sa té skerbi ?
Komaj z rožo se ukvarja Tri spomladi ali dve Roka pridnega vertnarja: Rosa vsa že v cvetje gre.
Ob njegovi strani raseš, O nevesta biažeoa! S Kruhom se nebeškim paseš, Ki ga angelom ne dá.
Z roso rajsko te napaja Brezštevilnih Svojih gnad, Njega milost te obdaja, Pred vročino dela hlad.
Svoj dan pa te odterga v smerti Io odnese te seboj, Tam pri Njemu v rajskem verti Tron imela bodeš svoj.
Ko tako je zgovorila, Dala svetu je slovó, Desno roko položila Na serce je ranjeno:
Ki s ljubesnijo me raniš, Ná sercé, o ná sercé, Da za večno si ohraniš, So edine mi željč!
Tsk je slehern dan hodila Duša tje pred Jezusa, Slehern dan se spet vernila Je med svét, pa bres serca.
Enkrst pa je ni več bilo Med pregrešni svet nazaj, Trudno serce omshnilo, Daša ila je v sveti raj.
Jatra sor teló poslsča, Še na serca im¿ rokó, Mertva že nevesta obrača Solsno v Jesusa okó.
S.
Razgled po svetu.
Vlada in desnica denarnega sbora se zdaj posebno za to pečate, da se vojaška postava podaljša na 10 lčt. zlasti ležeče je boje na tem, da o vojskini potrebi nsj' bode 800.000 vojakov na nogah. Pravijo, da Taaffe je s to savezo prevzel ministersko predsedstvo, da ohrani vojno moč sa vsrnost cesarstva in pa doseže sprsvo med narodi. Ako bi torej vojna postava v celoti ne bila sprejeta, ministerstvo boje hoče odstopiti. Ker pa tudi levičarji ne marajo veljati sa neprijatle deržave, zato se misli, da jib bo nekaj saj glasovalo sa vojno postavo ter dobi le-td potrebno večino dveh tretjin glssov. — Kar pa tiče sadovoljnost osiroma na narodno ravnoprav-nost, je postava že davno dana in poterjena, to je, 19. §. Torej so pomenljive besede, ki jib je poslanec Rieger govoril cesarju te dni o priliki, ko se je češko moravški klub predstavljal Nj. veličanstu in rekel, da ni potreba nobenih novih poBtavodajnih vredb v dosego zadovolj-nosti, ker vse to se doseči d& po vpravnem (administrativnem) potu in brez kacega deržavnega obtoževanja. Mi pristavimo samo to: Bog oberni vso reč tako, kakor je tudi Cerkvi v korist.
Kam pelje breivčrstvo, lažiliberalstvo in rndečkar-
StVO? V Bucaramangi v amerikanski deržavi Santander je bil letos 9. kimovca velik komunistiški hrup. Pod vodstvom nekega Pedro-Collazas a se je zbrala velika malopridna derhal, in napadla je več tergovskih hiš in edino banko v tistem kraju, je vse do čistega poropala, morila ljudi, ki so se branili, in poslopja požigala. Potem se je tolovajska derhal umaknila v svoja dva oddelka, plen seboj vlekla in se je tam sagradila proti deržavni oblasti. Štiri dni je gospodoval po mestu strah, gospodovala groza; veliko družin je bežalo v gojzde, drugi so se zapahniii in zaklenili v hiše in so bili na straži noč in dan. Posledniič pride predsednik deržave Wikobes is glavnega mesta Socorro, napade in razpodi roparsko derbal, pobije več vodnikov in veliko potepuhov polovi. Veliki tolovaj Collazas je ubežal. (Kakor navadno.) Merliči so ležali več dni po ulicah, ker se nihče ni upal iz hiš. To naznanuje „Wanderer" iz Mineaote. In ksj je nauk iz tega V
Bogati mnogi tergovci in drugi velikaši žive veli-krst brez vere in brez Boga; ob nedeljah po dnevi prodajajo, zvečer pa gredo v gostarije in v glediše, namesto po dnevi v cerkev. Nižje ljudstvo se polagoma od njih navzame nejevere, jih zaviduje za njih lahkoživnost in ker nima nobene berzde več, iše zoper Božje zapovedi in zoper človeško pravico tujega premoženja s silo se polastiti. Božja pomoč sapusti oboje, in godi se strah in grosa. In nevarnost taka ni le v Ameriki in na fra-masonskem Francoskem, ampak tudi drugod, ako viši stanovi sačno zapušati Boga in sv. vero.
Cvet in *mH mreste mmtitme.
Zahvale.
Št. 1. Tri tedoe bo skoraj že preteklo, odkar sa-morem sopet varno stopati v svetišče, mi tako priljubljeno, pred Božji oltsr. Okoli dveh mescev branila in saderževaia me je grosovita rana na kosti desne noge, da nisem mogel navadne božje slažbe opravljati. Ker ie v svojem življenji kaj tacega nisem imel, rasan slučajnih malenkostnih rán, ktere pa se navadno same po sebi sacelijo, se sačetkom tudi za to nisem toliko smenil in brigal, temveč jo zanemaril celih 12 dni. Pa kako se mi jame že gnojiti po teh preteklih dnéh ! Vsa noga pod kolenom se je grozno vnela in otekla, nekaj vsled službenih potov, velike poletne vročine, kakor tudi vsled večkratnega kopanja, in neprijetna tekočina cerljá časoma is nevarnost že proteče rane. Po raznih zdravniških sredstvih in po rabljenih mnogih mi nasvetovaoih domačih zdravilih pa mi noga vsestransko zdelana strašno nakipi in se rana vsa sneta tako vdolbi, da je viditi že kost — vsaj kdor je rano ugledal, je z merzenjem ročno oči pobesil in se v stran obernil. Posrečilo se mi je bilo sicer bolečino in oteklino v teku časa nekoliko pregnati po nekem zdravilu, nasvetovanem od dveh sdrav-nikov; ali kaj, ko je rana bila tako terdovratna, da se ni zapreti bótela, kajti skoz cele tri tedne Be ni za las premaknila. Mišljenje sdravnika samega je bilo, da je morda kost že načeta. Nepopisljiv je bil moj strah — skerb, in ta misel : moral boš gledati v bodočnosti, kako boš zgubljal polagoma košičko za košičko (kakor sem imel že priložnost v svojem pastirovanju čuti take bolnike v enakem slučaju, ki so milo zdihovali) — ali pa boš moral celó nogo žertvovati. Sklenil sem že v tej nesterpljivi negotovosti se napotiti v Gradec na kliniko, da poisvem, pri čem da sem. Ali o pravem času še krenem svoje misli na brezštevilne nenavadne ozdravljenja vestno ojavljana v cenjeni „Zgodnji Danici", ki se godé na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospé presv. Serca, v terdnem zaupanji, da tudi mene reveža ne bo savergla. Jel sem toraj tudi jaz opravljati devetdnevnico, s kterimi me je tudi podpiralo mnogo število od blizo in daleko, in tembolj se je širilo moje sinovsko terdno zaupanje v mogočno pomoč Marijno, ko mi je celó došla iz blagodarnih rók čč. oo. Celjskih misijonarjev podeljena blažena voda is Lordov, s ktero sem si rano marljivo smival. In glej! Rana se med opravljano devetdnevnico čudežno lepo celi, in naj bolj čudovito je to, da se rana koj po doveršeni devetdnevnici Čez noč naj lepše zveže in popolnoma zapre. Menil sem nekaj časa na skrivnem ostati s tem čudežnim ozdravljenjem, za ktero izrekam Naši ljubi Gospej presv. Serca naj gor-kejšo večno hvalo; sej tudi nisem nikomur obljub?!, ako bom uslišan, da to objavim: storim pa to iz detinske hvaležoosti do preblsžene Device, ktera me je že enkrat is smertne nevarnosti otela; po nekaj pa tudi iz tega namena, da bi v sercih jetnikov z različnimi, bodisi dušnimi ali telesnimi ranami obloženih, in naj bodo še tako globoko vsekane, terdovratne in zastarane, vzbudil največe detinsko zaupanje v Marijno pomoč, po kteri nam dojde naj gotovejše zdravje; koncema pa tudi zato, da se javnim potom serčno zahvalim vsem tistim, posebno dvema zavodoma, ki so me v tej nevarnosti teko duhovito podpirati blagovolili.
Ti pa premila Naša ljuba Gospá presv. Serca, bodi «e m ostani tudi sanaprej naša besednica pri Bogu!
Duhoven Konjiške dekanije.
Pristave k. K temu naj nasledujejo ssmo nektere verstice še is pisms, ki ga nam je to čast gospod posebej pisal. Pravi namreč med dragim: „Bil sem v
resnici ie na tem, nogo sgubiti. Ali opravljale so se sa-me devetdnevnice tukaj doma, pri sv. Jožefa v Celji, pri Vas v Ljubljani...; Marija mi je sdravje isprosila... V greh bi si moral iteti, ako tega slučaja ne bi hotel omeniti, tako mi veleva vest."
Št. 2. Za posebno nepričakovano dobroto očitno naznanjam sahvalo sv. Deodatu, s čigar priproiojo sem po opravljeni devetdnevnici pomoč dobila, da sem seis velike zadrege rešila.
Is Ljubljane, 17. listopada 1879.
St. 3. V smertni bolesni se mi je še le potlej sa-čelo boljšati, ko sem jela devetdnevnico k N. lj. G. presv. Serca opravljati in sem rasglašenje po „Dan." obljubila. O češena Marija!
Iz Komendske fare.	g.
Prošnje.
Za posebno milost v dušnih in telesnih potrebah se serčno priporočajo v bratovske molitve neka oseba; ob enem priporoča tudi brate in sestre, slasti enega hudo strastoega brata. — Sin priporoča očeta sa spreobernjenje. — Nekdo pa samega sebe sa premagovanje strasti. — Več oséb sa spreobernjenje. — Nevarno bolna gospa za dašno in telesno pomoč. — Žena živo prosi, naj bratovšina moli za spreobernjenja moža, ki že veliko lét ni bil pri spovedi, da bi se rešila daša tega nesrečnega človeka. — Neka bolna oseba, posebno za dušne potrebe. — Neki mladeneč, da bi mogel doželeni stan doseči.
Bratovske sadeve.
Kameni in priporoievanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec listopad 1879.
I.	Glavni n amen: Zmaga katoliške vere nad posvetuj aštvom.
II.	Posebni nameni:
24.	listopada. Sv. Janez s Križa, karmelit, je pisal o mistiškem bogoslovji, f 1591. Priporoč.: Vredno pripravljanje k 251etnici brezmadežnega Spočetja. Šolska mladina vsa. Bolni in umirajoči.
25.	Sv. Katarina. Priporoč.: Deviška stanovitnost Razuzdane hčere. Odpadniki.
26.	Sv. Belin, škof v Padovi in muč. Priporoč.: Zanemarjeni otroci in odrašeni. Spovedenci s zamolčanimi grehi. Zatrenje nečistih zvéa.
27.	Sv. VirgiJ, solnograški škof, je osnanoval sv. evangelij tudi na Štajarskem in Koroškem v 8. stoletji. Priporoč.: Slovonske dežele za živo vero. Zatrenje pi-janštva. Katoliški škofje.
28.	Ss. Papinijan in Mansvet, Afrikanca in mu-čenca v 5. stoletji. Priporoč.: Spreobernjenje Afrike. Opušenje grešnih navad pri adventnih spovedencib. Zakonski. Vsi, ki so v smertne m grehu.
29.	Sv. Saturnin, muč. Priporoč.: Živeči bres ss. zakramentov. Vsi, ki so v nevarnih priložnostih. Novo-keršenci.
30.	Perva nedelja v Adventu. Evang.: Znamnja pred vesoljno sodbo. (Luk. 21.) Sv. Andrej apost Začetek devetdnevnice Marijinega čistega Spočetja. Priporoč.: Dobra priprava za 251etnico. Po-boljšanje vsih terdovratnih. Duše v vicah.
Listek za raznoterosti.
U Ljubljane. Tombolo napravi katoliška dražba sopet 30. t m. (listop.) Prihodki so odmenjeni za re-
'▼eta družbe ev. Vincencija it Jakopske konference. Ta konference je posebno potrebna pomočkov sa reveže svojega okrožja («v. Jakopske in Ternovake fare); naj bi ae tedej tombola prav dobro obnesle, pa tudi drogi dobrotniki naj bi se na to konferenco bolj osirali.
Govornik ▼ katoliški dražbi poslednjo sredo večer je bil ipiritval gosp. J. Flis, ki je poiteno omabal do-mišljive naravoslovne učenjake, ki ae oatijo, da bode včda spodrinila vero, dasiravno prava včda vero ie le pojaanuje in poterjuje, — ki pravijo, da je materija večne, pa ne zapopadejo ne beaede „večno" in ne kaj je biatvo materije, ie biatve naj manjšega prabka na mizi ne morejo dopovedati. — Upamo, da „Danica" v kratkem sačne prinašati preisveratne in prepričavne govore ie katoliške družbe.
Preč. g. misijonar Fr. Pire, starešina naše dubov-iine, ao 20. t. m. stopili v 95. leto avoje starosti, in ao tako goreči, da pri vai starosti in slabotnoati, vojeni od postrežnika, grejo ie vsako nedeljo in vsak praznik k masi in k sv. Obhajilu.
Glasi katoliike družbe XI. in XII. ao sopet na svitlem. Obseg tega svezka je: Kdo nas pripelje k zaželeni sreči? Prednoati Marije D. O pariški bratovšini sa duše ▼ vicah. — Udje jih dobivajo brezplačno.
Prtlanje. „Vidi tropo „masiljencev" kakor vihro divjati po drevoredu, da ae otroci plaše...Komu ae meni „Narod" s tako butoglavno psovko prikupiti? Je to ne mara pomoček soper pomanjkanje dubovstva?!
Zoper iivinsko kugo. V Selcih, v Železnikih in naj berže tudi v druzih krajih po Gorenjskem 80 imeli sa. meie v ta namen, da bi Bog odvernil od ljudi in živine kake čudne, neznenske bolezni.
Preblagega grofa Barbo-ta je 15. t m. ne Dunaju sadel mertud in se mu dozdaj ie ni dosti zboljšalo. Do-brotljivi Bog ga obrani družini in deželi!
T Tersta bode o 9dnevnici se jubilej brezmadežnega Spočetja v novi cerkvi sv. Antona V8ak dan pridigal slavni govornik Al. Vergendo. Razun slovenskih govorov pri sv. Jakopu, kar amo že omenili, se bo tudi v kapucinski cerkvi obhajala silo slovesna tridnevnica, in enako tridnevnica s govori in molitvami pri M. D. VeČi (v jezuitovaki cerkvi). V stolnici pa, kjer je bres-msdežno Spočeta patrona, bode verh tridnevnice v praznik sam slovesna pontifikalna maša s sahvalno pesmijo, kar bodo opravljali milg. škof.
T Gorici ae bode po raznih cerkvah obhajala devet-dnevnice za pripravo k 251etnici neomadežnega Spočetja. V cerkvi sv. Ignacija bode ob enem vsakdanja pridiga, in v cerkvi oo. kapucinov tridnevnica s pridigo.
Č€. gg. Celjski Lasaritti bodo sv. miaijon obhajali od 6. do 15. decembra t. I. v St. Ilu pod Turjakom (lavantinaki škofiji).
T Zagrebu je 11. t m. umeri preč. g. Jos. Suško-vič, kanonik pervoatolne cerkve i. t. d., roj. v Čučerju 1813. R. I. P.
■iloserČDOSt tf. Očeta. Ko se je sačela približevati sima, so sklenili sv. Oče s obilno podporo ubogim v Rimu pomsgati. V ta namen so darovali 8000 lir oprav-niitvn ljudake kuhinje, da bodo ubogi v nji breaplačno dobivali hrano. — Ravno tako so poslali v Perugio 10 iakljev riža in sočivja, kterega naj župniki rasdelč med ondotne nboge o simskem čaaa.
T Rinil bodo sv. Oče v začetku mesca grudna imeli konsistorijalni shod, v kterem bo isvoljenih več novih ikofov, nekteri nunciji ps bodo dobili ksrdinslski klo-
buk. Ta shod se bo obhajal 251etnioi Bresmadežne M. D. na časti
Frei, ikof Vertin, naš rojak, kakor piše „Wanderer" v it. Pavlu v Mineaoti, ao 18. nedeljo po Bink. (5. okt) nastopili ikofijaki sedež v Marketu (Marquette)* Prestavni misijonar Veninger je o tej priliki pridigal po nemiko io po angleiko. Škof so pervikrat delili Sakrament sv. birme. Popoldne so ae podali v francosko cerkev. in po sloveanem sprejemu in večernicah je Venin-ger pridigal v francoskem jeziku, in tudi tam 80 ikol birmali. Za Market in okolico je bil to ailo slovesen dan«
Nedeljske pridige. Slavni amerikanski pridigar Ve-ninger je dal na svitlo: „Sonntagspredigten für das ganse Jahr — drei für jeden Sonntag." Delo je izverstno; priporočuje ga več ikofov, med kterimi je tudi preč» g. Jož. Vertin. Škoda, da ob enem (v „Wandererji" v Mines.) ni povedano, kje se dobivajo.
Poslednje novice. Hohenwart in Klam-Martinic sta dobila red železne krone perve verste, grof Fr. Falken-hanj, ki je poslednji čas pridno delal za konservativno stran, pa je postal skrivni svetovalec. Liberalci goder-njajo zoper t<». To je dobro znamnje. — Na Dunaj je prišel 13. t. m. ruski carjevič-naslednik Aleksander s spremstvom, ob enem tudi danski kralj. Cesar sam je sprejel goate na kolodvoru z veliko prijaznoatjo. To se tolmači za prijaznost avstrijansko s Rusijo, s čimur bi se bili mnogi nasprotniki hudo opekli. In ker se je ce-sarovič z Dunaja podal tudi v Berlin, torej se sklep» na vterjenje zveze med tremi cesarji. — Na Dunaju je umeri nekdanji miniater Lasser, previden s ss. zakramenti sa umirajoče. — Deržavni zbor je sklenil stra-dajočim Istrijanom, Goričanom in Gradiškarjem bres obresti poaoditi 60.000 gl., ki jih bodo od 1.1881 naprej v 5 letih imeli plačati.
MMuhorske spremembe.
¥ Lavailtinski škofiji: Č. g. Matevž Pogelšek je presentirán za faro sv. Mihela pri Šoštanju; č. g. Adolt Srabotnik je poatal provisor pri sv. Primožu na Pohori. — Prestavljeni ao čč. gg. kaplani: Jakob Smole k av. Petru pod as. gorami; Jakob Očgeri v Slivnico pri Mariboru; Andrej Podbostnik za II. v it. Juri pod Rifni-kom; Jakob Korošak v Loče; Anton Vemberger v Ribnico; Juri Žmavec k sv. Marjeti na Pesnici, in Franc Nahtigal k av. Štefana. — Leskovške fera je do 17» decembra t. 1. razpisana.
MMobrmtni darovi.
Za pogorelce v Sarajevu: Neimenovana 1 gl.
Za razne pogorelce enakomerno: Dar dahovnijanoT s Berda po čast. g. župniku J. Rasboršeku 20 gl. 60 kr»
Za opravo nove cerkve v GlamoČi v Bosni: Bog blagoslovi Bosno! Doktor s pisarjema 3 gl.
Za sv. Očeta: Ljudske iola v Ž. daruje Njih Svetosti papežu Leonu o pričetku novege šolskega lete 2 gL s prošnjo, naj bi prosili Oni njeni mladini in učenikom aa darove ev. Duha in aa blagoslov Božji na duii in na telesu.
Za afrtkantki misij on: Od sv. Katarine č. g. župnik S. Žužek 5 gl.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Neimen. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 50 kr.
Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah: Neinu 50 kr.
Odgovorni vrednik: Laka Jena.
— Tiakarji in saložniki: Joief Blainlkofl nasledniki v Ljubljani.