Leto XLV - št. 89 - CENA 45 SIT EHGLAS Kranj, petek, 13. novembra 1992 Dipl. inž. Vitomir Gros se odreka kandidaturi za predsednika republike Po glasove v Novo Gorico Kranjski župan bo na listi Liberalne stranke v dveh novogoriških okrajih kandidiral za državni zbor, volivce, ki bi mu kot predsedniškemu kandidatu dali glasove, Pa poziva, naj glasujejo za dr. Alenko Žagar - Slana, kandidatko Narodne demokratske stranke. Ljubljana, 12. novembra - V fcjavi, ki jo je dipl. inž. Vitomir Gros danes prebral in razdelil Časnikarjem, je med drugim zapisal, da bo tudi novi parlament mešanica normalnega demokratičnega parlamenta in re-alsocialističnega preostanka nekih imaginarnih "stanovskih interesov" po starem vzoru, s čimer se nekako reinkarnira dosedanja komunističana struktura sedanje družbe v "novo družbo z demokratičnim videzom". Na žalost večina nevladnih strank tega zvitega načina permanentnega ostajanja na oblasti ne razume. Liberalna stranka je tudi s tega vidika obravnavala nastop na volit- vah, glavni odbor pa je sklenil, da se bo strinjal z mojo odločitvijo glede kandidiranja za predsednika države. Dipl. inž. Vitomir Gros v sporočilu za javnost ugotavlja, da so bile na zadnjih volitvah sile komunističnega režima razbite in vdane v usodo volilnega poraženca, nerazumljivo mlačno in neodlo- čno ter komunistom naklonjeno ravnanje Demosove vlade in njenega predsednika je omogočilo utrditev volilnih poražencev. Demosova vlada je njihove protagoniste celo zaposlovala na pomembnih mestih. (nadaljevanje na 2. strani) Parlamentarna nadaljevanka o privatizaciji končana Lastninska zakonodaja sprejeta Po skorai dveh letih prerekanj in predlnganjn ter nmikanjn najrazličnejših predlogov je slovenski V*'*™*** *Jt^5f.ClitapJ«kU podjetij. Veljati bo začel čez pol leta, s tem pa se bo Slove-n»ja poslovila od družbene lastnine. Ljubljana, 11. novembra - Razplet sredine seje parlamente bil za mnoge presenetljiv, SaJ je bilo še dopoldne kar pre-^eJ neusklajenih dopolnil, ven-dar je usklajevalna komisija 2nala najti zadostne kompromise, poslanci pa so očitno tu-V že naveličani brezplodnih natezanj o privatizaciji. Zakon Je bil v sredo sprejet, pred tem Pa so padali Mencingerjev Predlog zakona, za njim pred- log Peterletove vlade, vmes ni prišel do odločanja predlog Liberalne stranke o mali privatizaciji, končno pa je prišel do konca v razpravo močno dopolnjen predlog zakona, ki so ga sestavili štirje poslanci. Upajmo, da si je Slovenija s sprejetjem tega zakona utrla pot k tržnemu gospodarstvu, boljšemu gospodarjenju, s tem pa naj bi se dvignilo tudi zaupanje tujine v naše gospodarstvo. Od trd- nega gospodarstva pa je odvisna tudi stabilnost političnega sistema. Sam parlament pa je s sprejetjem tega zakona v določeni meri spral s sebe madež neučinkovite najvišje zakonodajne oblast. Po novem zakonu bomo 40 odstotkov družbenega premoženja dobili vsi slovenski državljani v obliki lastniških potrdil oziroma certifikatov. Nezaposleni bodo prejeli papir v vrednosti Dr. Slavko Gaber podelil prvih dvajset nazivov šolnikom Predvsem častno priznanje Ljubljana, 10. novembra - Minister za šolstvo ,n šport dr. Slavko Gaber je prvim dvajsetim osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem slovesno podelil nazive; trinajst jih je povzdignil v mentorje, štiri v svetovalce in tri v svetni- Nazive so prejeli tisti, ki so najbolj pohiteli z zahtevki, med njimi Gorenjcev še ni bilo. Po pravilniku, ki velja od 8. avgusta, namreč učitelji in drugi šolski strokovni delavci ministra sami zaprosijo za napredovanje. Kot je v svojem nagovoru dejal dr. Gaber, nazivi pomenijo predvsem moralno, manj denarno, priznanje in spodbudo dobrega dela v šolah. V denarju gre za približno pet (mentor) do petnajst tisočakov (svetnik) dodatka. Obračunan bo za nazaj, od datuma sprejema pravilnika. "Popust" pri napredovanju v naziv mentor imajo šolniki, ki so 14. aprila letos, ko je začel veljati zakon o učiteljskih plačah, presegli 25 let dela v šolstvu. Sicer pa bo treba nazive obnavljati vsakih deset let, najprej po petih letih pa bo mogoče iz nižjega napredovati v višjega. Trajen je le naziv svetnik, ki ga lahko pridobijo samo šolniki z visoko izobrazbo ter obsežnim drugim strokovnim delom, na primer, avtorji učbenikov, didaktičnih pripomočkov, raziskovalci, mentorji ipd. Strokovno izobraževanje se bo kot poseben pogoj za napredovanje v naziv postopno uveljavljalo šele po 1. septembru 1994, do tedaj bo štelo kot eden od kriterijev za ugotovitev uspešnosti dela posameznika. V ministrstvu za šolstvo in šport ocenjujejo, da ima trenutno pogoje za pridobitev enega od nazivov okrog pet tisoč šolnikov. Če se bo sistem napredovanja v nazive dograjeval, bo lahko določen naziv pomenil tudi neobvezno prednost pri izbiri kandidatov za delo. • H. Jelovčan, foto: D. Gazvoda Kdo je komu prisluškoval Tako imenovana prisluškovalna afera je v sredo razburila tudi parlament. Skupina 92 poslancev je v sredo pisno zahtevala, da dobijo poslanci celotno gradivo o tej zadevi. Družbenopolitični zbor je zahtevo sprejel. Obravnavo afere v parlamentu pa je zahtevala tudi komisija za nadzor nad zakonitostjo dela varnostno-informativne službe pri notranjem ministrstvu. 200 tisoč tolarjev, zaposleni do 10 let 250 tisoč tolarjev, zaposleni od 10 do 20 let 300 tisoč tolarjev, državljani z 20 do 30 let delovne dobe 350 tisoč tolarjev in zaposleni z več kot 30 let delovne dobe 400 tisoč tolarjev. Pravico do certifikatov bodo imeli državljani, rojeni do dneva uveljavitve zakona. Vrednost družbenega kapitala v slovenskih podjetjih je ocenjena na okrog 8 milijard mark. Po razdelitvi 40 odstotkov družbenega premoženja bo 10 odstotkov te vrednosti dobil pokojninski in prav toliko odškodninski sklad. 40 odstotkov vrednosti pa bo mogoče odkupiti in tu bodo lahko sodelovali zaposleni z možnostjo odkupa 21 odstotkov, kar bi jim zagotavljalo večinski delež podjetja. Za delavski odkup bo veljal 25-odstotni popust, petino vrednosti pa bo treba plačati takoj. Zakon naj bi začel veljati čez pol leta, ko naj bi bila sprejeta Še spremljajoča zakonodaja, predvsem zakon o gospodarskih družbah. Tudi tega utegne sprejeti še sedanja skupščina, saj je zbor občin osnutek zakona že prekvalificiral v predlog, enako pa naj bi storila tudi dva druga zbora. • J. Košnjek ŽIVILA PARK RESTAVRACIJA v Kranju - Tel. 214-441 Vabljeni na sobotne družabne Plese z živo glasbo od 20. ure dalje ^EDNOVOLETNI PLESNI TEČAJI ^odrasle ) ^ lentu, ob mnogih oCj|j|n dniku predsedstva M . nu Kučanu, da je simbol' ... ostalina preteklosti in vr venskimi krščanskimi krati, ki bi se radi pogovaD' skupnem kandidatu. ve ^ mora to biti njihov, kar s« ko primerja s početjem rem sistemu • J. Košnje" ven< li v* GLAS Direktor la (lata! areaalk: Mark«' V*.'^K /••vrl' ,,-» l ,<.......irli i. izdajatelj: CUOpunO podjetje GORKNJSKI GLAS KRANJ l r«ilnltk» politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltedmk s poud.ii kom na dogaianph na (ioreniskcm l'rrdacdaik ('■■opiueg« rt rti: Kan Bi/jak Odgovorna m.-dnu« Leopoldina Bogataj / Novtaaiji la inrdniki Helena Jclovčan lote Košnjek. l ca Mencinger, Sto|.in Najr. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, (veto /aplolnik l>ani Andrej Žalar, Štefan Zargi / Oblikovaaje: Igor Pokom / Teaaičao urejaaje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc / Uktoriraaje: Maricta Vo/lič. Korograflja. Goi.i/d Sinik Itak: P.Hl|fi|e 1)1 1 O časopisov in revij, Ljubljana / Uretfaiitvo: Mote Pijadeja I. telefon: 211-860. 211-835, teleta«: 213-163 Naročala«, uprava, propagaada, oglaai. BI*lwelaova 16, telefon 2IK4M, telefa« (064) 213 16* telefon: 217960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku, uradne ure: vsak dan 7 17 00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina irimesečn naročniki imajo 20% popusta Za tujino: letna naročnina 140 1)1:M Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji "i odstotkov, (mnenje KMI 23/27-92), je* _ Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Loška skupščina s pridihom predvolilne tekme "Krščanski" napad na župana škofja Loka, 11. novembra - V ponedeljek popoldne je po skoraj enourni zamudi (manjkajoče delegate družbenopolitičnega zbora so vabili na sejo po telefonu) končno uspela sesti skupaj škofjeloška najvišja oblast. Končno je tudi uspela opraviti delo, ki naj bi ga že v začetku julija, vendar po predhodnem dogovoru na predsedstvu brez spornega zapisnika junijskega skupnega zasedanja, na katerem občinski izvršni svet ni dobil zaupnice. Na predlogih za obravnavo se je torej nabralo že nekaj prahu, zato tudi posebno živahne razprave o njih ni bilo. Delegati so najprej na skupnem zasedanju opravili nekaj (starih) volilnih dolžnosti, med drugim So soglašali z imenovanjem Nevenke Krelj za vodjo enote Temeljnega sodišča v Škofji Loki, nakar so nadaljevali delo °a skupni seji. Sprejeli so analizo malega gospodarstva s poročilom o projektu Phare in zadolžili občinsko vlado ter predsedstvo, da škofjeloškim podjetjem odpirata nove kvalitetne gospodarske odnose v tujini(l). Čeprav je področje urejanja Prostora v škofjeloški občini ena najšibkejših točk, ne samo zaradi zakonodaje, ampak tudi dela občinskih služb, se je na to temo oglasil samo Pavel ^•orjančič. Menil je, da mora Zavod za družbeni razvoj podati samostojna firma, torej lo-^n od sekretariata za družbeni razvoj, ki je upravni organ, da se bo vedelo, kdo pije in kdo Plača. Izvršnemu svetu je tudi očital, da pri urejanju prostora ni nič naredil. Škofjeloška občina bo prisilna iskati novo lokacijo za deponiranje komunalnih odpadkov. Ob tem je Tone Mla-g» vprašal, kakšno bo stališče kmetijskega lobija do nove lokacije deponije in do prometnic, več delegatov pa je dalo Pobudo, da bi domače Komu-nalno podjetje začelo vsaj poskusno ločeno zbirati odpadke. Bojan Malovrh, delegat zelenih, je povedal, da bodo zeleni že ta teden začeli po trgovinah zbirati odslužene baterijske vložke. Odlok o reji in registraciji psov ter drugih živali je šel za spremembo od vroče julijske skupščine tokrat brez težav skozi rešeto, skupaj z amandmaji, usklajenimi med občinsko vlado in kinološkim društvom. Poslej bo moral lastnik psa pridobiti soglasje lastnika stanovanja in najbližjih sosedov (ne več vseh stanovalcev bloka). Dokaj zaspani delegati so se prebudili prav na koncu seje, ob obravnavi dela predsedstva občinske skupščine. Proti predsedstvu so se postavili krščanski demokrati. Franc Rupar je očital, da poročilo ne vsebuje analize skupščinskega dogajanja v preteklih mesecih. Nesklepčnost skupščine je po njegovem povezana tudi z delom predsedstva oziroma z žaganjem izvršnega sveta in njegovega predsednika. Predsednik Vincencij Demšar je s svojim delom in zgledom povrnil ugled upravnim organom, je dejal Rupar, medtem ko deseterica pobudnikov za glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu v očeh ljudi niso junaki. Med enajstega pobudnika je prišel predsedstvo, Gorenjski glas pa naj bi pri tem s svojim neobjektivnim poročanjem služil ozkim strankarskim interesom. Jože Bogataj je imel pripombe na vodenje skupščinskih sej in zasedanj, županu je očital različen pristop do delegatov, nejasne sklepe, o katerih delegati glasujejo, dejal, da se glasovi štejejo na pamet - primer glasovanja o ravnateljih - da so (bile) seje včasih predolge, da delegati v zadnjih klopeh slabo slišijo govornike, podvomil je tudi o pravilnosti dela skupščine. Župana Petra Havvlino je obtožil kot glavnega krivca za žaganje izvršnega sveta, za star statut in poslovnik, ki ne zagotavljata pravilnega dela skupščine, župan pa naj bi bil kriv tudi za preohlapne odnose z republiko, od katere Škofja Loka dobi premalo denarja. Predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar pa je dejal, da je že marca lani predlagal spremembo občinskega statuta in poslovnika. Ni se strinjal s pisanjem o krizi škofjeloške vlade, po njegovem je kriza drugje. Njegovi predlogi v predsedstvu, med drugim predlog za zamenjavo nekaterih članov izvršnega sveta, niso sprejeti, ne dobi niti odgovora, zakaj se ne uvrstijo na dnevni red seje predsedstva. Dotaknil se je tudi odnosov med njim in županom, na predsedstvu se daje vtis, da gre za dvogovore med njima. Po njegovem ima vsak pravico povedati, kar misli, tudi delegat, predsedujoči mora na to odgovoriti, postaviti tudi meje, do katerih nekdo nekoga lahko žali. V "razdeljenem kra- ljestvu" je težko živeti, je dejal Demšar. Na sejah predsedstva pričakuje več kulture, zavrača očitke, da bi predsedstvu jemal pristojnosti. Če bo skupščina želela nadaljevati delo, bo treba sprejeti tudi drugačna stališča drugih ljudi, ne pa se do njih vzvišeno obnašati. Tone Mlakar je apeliral na vse, da z resnim delom končajo krizo in se operejo v očeh domače javnosti. Gorazd Krajnik pa je bil proti poskusom, da se problemi izvršnega sveta prenašajo na predsedstvo. Po njegovem so imeli gospodje iz Demosa, ki so prvi žagali sekretarko pa še koga, dovolj časa in vso moč, da bi spremenili sporni statut in poslovnik, na podlagi katerega je skupščina izvršnemu svetu izglasovala nezaupnico. Skupščina se je zavestno odločala, zato je toliko manj umestno iskati povode nezaupnice drugje, pri predsedstvu, županu, namesto pri sebi. Pavel Florjančič je v razpravi prepoznal očiten začetek uradne volilne tekme. Po dveh neuspelih sejah skupščine je predsedstvo analiziralo vzroke in iskalo izhod, demokratska stranka je predlagala predčasne volitve. Sam je razumel dogovor, naj se žoga umiri, da bo skupščina lahko delala, drugi očitno ne. Predlagal je, da delegati poročilo o delu predsedstva sprejemejo. To so z večino glasov tudi storili. • H. Jelov-čan c zasedanja tržiške skupščine Načelnik napovedal odstop aradi dvomov o delu oddelka za prostor in okolje se Ivan Eler umika. r» n' l novemDra " P° samostojni seji družbenopolitičnega zbo-SUvk er! ,so sprejeli sklep o prenehanju delegatskega mandata 0Rei "l ^u't^u' ^ včeraj popoldne zasedali vsi trije zbori tržiške nje ". e. skupščine. Ze pregled 33 strani dolgega zapisnika prejš-ka z 'e Je sProžil zaplet, zaradi katerega je sklenil načelnik oddel-Prostor in okolje Ivan Eler odstopiti s sedanje dolžnosti. poii!?i pr.ejšnji scji j'e namreč nad? komisije za družbeni Jekta V zvezi z vnitvijo obte J Prejšnje uprave KZ Kri-SGproTdaJ° zemljišča v Križah sklerv • Za n'zko ceno in skirniJem po8odb med občin-organi ter raznimi izva- jalci del sprožilo pravi plaz dvomov in kritik o delu oddelka za prostor in okolje. Skupščina je sprejela štiri sklepe, ki se nanašajo na ta vprašanja, obenem pa od omenjenega oddelka zahtevala več odgovorov glede priprave zazidalnega na- črta Cimper. S takimi sklepi v zapisniku pa se ni strinjal načelnik Eler. Kot je pojasnil svoj odstop, ob tolikšnih dvomih o pravilnosti njihovega dela dolžnosti ne more opravljati naprej. Se bolj vroča in dolga je bila obravnava vrste delegatskih vprašanj in pobud. Največ kritik je šlo na račun zamujene priložnosti za asfaltiranje ceste Lom - Grahovše, smotrnosti preselitve policijske postaje v stolpnico, zlasti pa prenosa lastništva nekdanje uprave KZ Križe in propadanja te stavbe. Glede slednjega so vendarle dosegli soglasje, da zadruga in občina kot nerazdelna lastnika iščeta skupne rešitve. Pri pregledu pravnih in upravnih opravil v zvezi z izgradnjo mini tržnice v Bistrici je skupščina zaradi več nejasnosti sprejela predlog predsedstva, da upravni organ do naslednje seje pripravi rešitev tega problema. Skupščina je še dala soglasje k statutu OS Zali rovt in sprejela predlagane razrešitve ter imenovanja. • S. Saje GORENJSKI GLAS STR^KARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE £0r*njski liberal demokrati fredsta vitev kandidatov Podvin, H. novembra - Na "gorski konvenciji" Liberalno-Jcmokratske stranke v Podvinu £ K> je vodila prva na nacionalni l«ti Vika Potočnik so sc predsta-J5 kandidati stranke /a volitve v Qr*avni rbor in državni svet v go-rer>jskih volilnih enotah in pred-£dniškl kandidat stranke dr. LJu-7 Sire, ki je ob tej priložnosti QcJal, da sc počuti zelo mladega m Pričakuje, da ga bo Slovenija sPrejela z odprtimi rokami. ■ kratkimi programskimi na-|°vori so se predstavili kandidati ** državni zbor v 1. volilni enoti. ^lavim na šolo, življenjske in «rokovne izkušnje, jc povedala *vRenlja Korošce Motijo me Predraga prehrana, draga državi V-^ezposelnost, je dejala Marija V^tija, piCuHn dvig solskega landarda, ne samo v gmotnem, drnPak tudi v drugih pogledih. saj sta vojska in policija že dobili svoje, je bistvo programa dr. Slavka Gabra, reševanje škofjeloških problemov, cest, čistosti zraka it) rešitev problema Tavčarjevega dvorca pa je del programa Zorana Thalerja Judita Belhar iz Tržiča zagovarja vrnitev razvoja in prijaznosti do svojih ljudi v Tržiču, Matjaž Peskar z Jesenic pa je za sanacijo železarn, saj je (O boljše kot stečaj, s katerim bi zgubili kompletno vse. Sašo Go-vekar i/ Kranja poudarja pomen uresničitve lastninske zakonodaje ter zaustavitev plazu stečajev, /graditev plavalnega kompleksa v Kranju in nevmešavanje politike v medije, Maks Lavrinc iz Kamnika pa meni, da je oživitev sinih mestnih središč tudi pot k razvoju. Kamniku to ž.e uspeva. Dr. Bogomir Kovač, ki bo kandidiral v Idriji, pa zagovarja med drugim uveljavitev ekonomske znanosti, ki je sedaj v parlamentu pičlo zastopana in vidi Slovenijo kot deželo odprtosti, različnosti in podjetnosti. Jož« Dež- man iz Radovljice pa je prepričan, da so ljudje pripravljeni sodelovati pri napredku in da sedanjost ne potrebuje ostalin preteklosti. Za državni svet pa na listi LDS kandidirata dr. Ivan Kristan, za katerega je vprašanje regionalizma bistveno, Jože Resman, ki vidi celovito infrastrukturo kot bistven dejavnik razvoja Gorenjske • J. Košnjek Narodni demokrati Kranja Kandidati na martinovanju Občinski odbor Narodnih demokratov Kranja organizira v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v restavraciji hotela Creina predstavitev predsedniške kandidatke in kandidatov za državni zbor. Predstavitev se bo nadaljevala z martinovanjem. Priporočajo rezervacije v hotelu Creina ali po telefonu 064/213 650. Slovenski krščanski demokrati Kranj Mleko, meso, kmetijstvo Kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih vabijo na javno okroglo mizo na temo "Mleko, meso, kmetijstvo", ki bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem. Gosta prireditve bosta Ivan Oman in dr. Jože Osterc. Slovenska nacionalna stranka Škofja Loka Zmago Jelinčič tudi v Škofji Loki Območni odbor Slovenske nacionalne stranke za Skofjo Loko organizira v soboto, 14. novembra, ob 18. uri v hotelu Transturist v Skofji Loki drugi zbor območnega odbora. Predstavili bodo kandidate za volitve v državni zbor za 8. in 9. volilni okraj, gost pa bo tudi predsednik stranke Zmago Jelinčič. Ženske na Združeni listi Država naj bo socialno pravična Kranj, 10. novembra - Stranke z Združene liste so v Kranju pripravile okroglo mizo o vprašanjih družine, zaposlovanja, varstva otrok, zdravstvenega zavarovanja in položaja žensk. Sogovornice so bile tokrat same ženske: Jožica Puhar, ministrica za delo in kandidatka SDP Kranj za državni zbor, dr. Mateja Kožuh - Novak, Sonja Lokar. Andreja Černak - Meglic, Marija Cigale, Metka Tekavčič in Živa Vidmar. Stranke na združeni listi se zavzemajo za socialno pravično državo, je uvodoma dejala podpredsednica kranjske SDP Alenka Kovšca. Sonja Lokar, predsednica skupščinskega odbora za zaposlovanje in socialno politiko, je namreč ocenila, da že dve tretjini ljudi tone v revščino. Ne nasprotujejo socialnim razlikam, če so plod sposobnosti in tržnih zmožnosti, pač pa takim, ko peščica ljudi bogati zaradi malverzacij in nezakonitega lastninjenja, veliko pa jih zaradi tega izgubi delo. Najti je treba način, kako kljub sedanji revščini ohraniti socialno pravično državo. Jožica Puhar je menila, da še nismo revni, pač pa moramo skrbo paziti, da v razvojnih procesih ne bi prihajalo do katastrofalnih družbenih razlik. Govorila je tudi o ukrepih, s katerimi naj država premaga brezposelnost. To ne gre čez noč, saj se recesijski procesi v svetu odvijajo na sedem do deset let. Ukrepi ekonomske politike naj bi na dolgi rok okrepili gospodarstvo in dali nova delovna mesta. Medtem pa vlada na trgu dela izvaja vrsto ukrepov aktivne politike zaposlovanja, da bi bili brezposelni bolj konkurenčni, ko bodo iskali novo zaposlitev. Dr. Mateja Kožuh - Novak pa je govorila o zdravju prebivalstva kot ekonomskem vprašanju, česar bi se morala država zavedati in temu riamenjati več pozornosti. Samo zdravstvo kot sistem namreč prinaša le petino k narodovemu zdravju, ostale pogoje naj bi zagotavljalo zdravo okolje, zdravju primerno delovno mesto, možnost zdrave prehrane. Andreja Černak - Meglic pa je spregovorila o univerzalnem otroškem dodatku, ki naj bi družinam z otroki zmanjšal stroške družinskega preživetja. Sociologinja Marija Cigale iz društva Iniciativa je nazadnje predstavila zbornik Ko odgrneš sedem tančic, ki obravnava različne vidike položaja žensk v Sloveniji. • D. Z. Žlebir Socialisti predstavili svoje kandidate Slovenska država je predraga Radovljica, 9. novembra - Socialisti iz radovljiške občine so v ponedeljek predstavili kandidate za bližnje volitve. Kandidatka stranke za predsednico republike je Darja Lavtižar - Bebler, kandidata radovljiških socialistov za državni zbor sta predsednik območnega odbora stranke Anton Kapus iz Kamne Gorice in Jože Smole s Koritnega pri Bledu, kandidat socialistov iz jeseniške in radovljiške občine za člana državnega sveta pa Danijel Marko Bezjak iz Radovljice, sicer direktor uspešnega podjetja IPI na Jesenicah. Kandidati so v ponedeljek najprej obiskali dom starostnikov Janka Benedika, nato pa še dom Matevža Langusa, kjer so se z delavci zavoda pogovarjali o varstvu in problematiki otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Zvečer je bilo v gostilni Ko-zovc družabno srečanje, še prej pa novinarska konferenca, na kateri so radovljiški kandidati predstavili svoje volilne volilne programe. Marko Bezjak je v program med drugim zapisal, da socialisti hočejo cenejšo državo "pa tudi računsko sodišče, ki bo enako obravnavalo vse vladne resorje in preverjalo, ali je bil denar davkoplačevalcev smotrno porabljen. Za zadnje naložbe ministrstva za obrambo na Bohinjski Beli in na Rudnem polju ocenjuje, da ni bil. Darja Lavtižar - Bebler je po obisku v domu Matevža Langusa dejala, da je samo škoda, ker v takšnem zavodu ni bila tedaj, ko se je v parlamentu odločalo o zakonih, ki zadevajo to področje. Za sedanji parlament je po njenem mnenju značilno, da poslanci nimajo pravega stika z življenjem in okoljem, ki ga v parlamentu zastopajo, in da bolj ali manj govorijo na pamet. Po nekaterih izračunih je posrednik, ki gaje ministrstvo izbralo za najugodnejšega izvajalca del, s "pritiskanjem" na domača gradbena podjetja zaslužil 20 odstotkov od 450 milijonov tolarjev, kolikor je stala obnova vojašnice na Bohinjski Beli. Po drugi strani pa je težko dobiti iz republiškega proračuna 20 milijonov tolarjev za začetek del na Upniški cesti ali sredstva za dokončanje avtomobilske ceste. Jože Smole poudarja, da bi z gradnjo manjših družinskih penzionov morali turistično ponudbo prenesti na podeželje in razvijati takšno kmetijstvo, ki bo ohranjalo posebnosti kmetovanja v alpskem svetu. Anton Kapus se bo, če bo izvoljen, "bojeval" proti korupciji in kraji družbenega premoženja, se zavzemal za ostrejši finančni nadzor nad plačevanjem davkov in finančnim poslovanjem državnih organov ter tudi za obnovo lipniške ceste, za izgradnjo blejske obvoznice in radovljiškega odseka avtomobilske ceste. • C. Zapiotnik Predvolilna srečanja ljudske stranke Prvo srečanje bo v Podnartu Podnart - Radovljiška podružnica Slovenske ljudske stranke bo v predvolilnem času pripravila več srečanj, na katerih bosta sodelovala kandidata SLS za državni zbor iz radovljiške občine Andrej Ogrin, doma iz Bohinjske Bistrice, in Milan Pohar z Brezij ter še nekateri strankarski prvaki. Prvo takšno srečanje bo jutri, v soboto, ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu, poleg kandidatov stranke za volitve pa bo sodeloval tudi Tine Benedičič. V času do volitev bodo podobna srečanja še v Stari Fužini. Ribnem. Begunjah, Radovljici, Kropi. Bohinjski Bistrici, Lescah, Ljubnem, Gorjah, v Srednji vasi, na Črnivcu, Gorjušah, Bohinjski Beli in Lanco-vem.» C. Z. Nova številka Iksa, časopisa Sveta kranjskih sindikatov, prinaša: •fr lakaj vam ne bi zavarovanja plačal delodajalec •O- Revizije divjih privatizacij-spet le pesek voli? •> Kontno imamo sindikalni diskont •č- Ustanavljamo sindikalni sklad •%> lakaj je v LIN sindikat odstavi predsednika •%> Kaj bodo stranke storile za delavce V nakladi 5000 izvodov na 20 straneh PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite ® 064/403-871 PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Sodobnejše telefonske zveze v Tržiču Nova centrala in zveza s Kranjem Tržič, 13. novembra - Včeraj popoldne so v vozlišču Tržič vključili sodobno telefonsko centralo SI 2000, ki omogoča visoko stopnjo digitalizacije. Obenem je začel delovati digitalni radiorelejni sistem na relaciji Tržič - Kranj. Sprememba je bila sicer prvotno predvidena za konec oktobra, vendar so jo tehnične ovire prestavile za krajši čas. Nova telefonska centrala daje možnost za 720 telefonskih priključkov. Zaenkrat so nanjo prevezah 240 naročnikov z večjim obsegom telefonskega prometa, saj je bila stara centrala z 2400 naročniki močno obremenjena. Za naročnike, ki so jih preusmerili na novo centralo, veljajo od včeraj nove telefonske številke z začetnima številkama 53. Z vključitvijo te centrale in prenosnega sistema končuje Podjetje za PTT promet iz Kranja fazo razvoja osnovnih telekomunikacijskih kapacitet v Tržiču. Sledilo bo dograjevanje krajevnih telefonskih omrežij, ki bo omogočilo vključevanje novih naročnikov. Kot načrtujejo, naj bi že do konca leta priključili približno 30 novih naročnikov v naselju Ravne. • S. Saje Nova imena ulic Kranj (Stražišče) - Svet krajevne skupnosti Stražišče v kranjski občini je na seji 4. novembra sklenil, da v javno razpravo ponudi predlog o preimenovanju in poimenovanju ulic in poti ter o preoštevilčbi hiš v krajevni skupnosti Stražišče. Predlog bo na vpogled na oglasni deski v domu krajevne skupnosti in v pisarni krajevne skupnosti. Krajani lahko oddajo pisne predloge in pripombe v pisarni krajevne skupnosti vsak torek in petek od 8. do 12. in ob sredah od 15. do 17. ure. Predlog bo v javni obravnavi do 20. decembra letos. • A. Ž. Zanimiva razstava - Radovljica - V okviru prireditev v mesecu boja proti alkoholizmu so v avli radovljiške občinske skupščine, prirejeni za galerijsko dejavnost, pripravili zanimivo razstavo ročnih izdelkov Zdravka Pikona. Avtorje bil med ustanovitelji in dolgoletni predsednik kluba Zadovoljni abstinenti Donat, kjer vztraja še danes. Ob ustanovitvi je bilo v klub včlanjenih več kot 40 zdravljenih alkoholikov, zdaj pa jih v njem deluje le še dober ducat, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi oziroma konjički. Razstava Zdravka Pikona, ki je v avli skupščine na ogled še danes, je prikaz mojstrskih izdelkov iz železa. • (jr) Obiskano predavanje - Kranj - Upravni odbor Društva upokojencev v Kranju je minuli teden pripravil zanimivo predavanje o pravicah do zdravstvenega zavarovanja za upokojence v prihodnjem letu. O novostih je govoril direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Gorenjske dr. Drago Petrič. Predavanje je bilo zares zanimivo, velika dvorana pa skoraj premajhna za številne poslušalce. • (ip) Ocenjevanje gasilskih društev Kranj - Posebne komisije občinske gasilske zveze Kranj so oktobra obiskale in hkrati ocenile vsa gasilska društva v kranjski občini. Ob obisku so komisije pregledale orodje oziroma opremo ter pripravljenost in usposobljenost za reševanje. Zadnje društvo, ki ga je komisija obiskala in ocenila, je bilo Industrijsko gasilsko društvo Sava v Kranju. Ob letošnjem obisku je zanimiv (in morda najbolj zgovoren pravzaprav primerjalni podatek), daje društvo v Savi ob takšnem ocenjevanju 1977. leta dobilo oceno 5 - odlično. Savski gasilci so takrat nastopili z dvema desetinama in se predstavili komisiji, da so kos vsakemu požaru, če so le pravočasno obveščeni. dSicer pa po mesecu požarne varnosti morda še tale zanimivost. Najstarejša gasilska društva na Gorenjskem so nastala v zadnjih tridesetih letih v 19. stoletju. Med najstarejšimi pa je škofjeloško gasilsko društvo, kije bilo ustanovljeno 1876. leta. To društvo je imelo tudi godbo na pihala s 25 člani, ki je nastopala takrat na vseh pomembnejših prireditvah. • (ip) KRAJEVNA SKUPNOST BOHINJSKA BISTRICA Svet Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica razpisuje delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI za določen čas, za dobo enega leta. Nastop dela je 1. 1. 1993. Pogoji: - izobrazba VI. stopnje, - dokazila o znanju strojepisja. Pri izbiri imajo prednost kandidati s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave pošljejo kandidati na naslov Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica, Triglavska c. 35, s pripisom »prijava za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno, 30 dni po izteku razpisnega roka. Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO razpisuje naslednje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili INŠPEKTORJA ZA DELO: Pogoji: - visoka izobrazba VII/1 - pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit za voznike »B« kategorije - 3-mesečno poskusno delo Izbran kandidat bo imenovan za obdobje štirih let. Inšpekcijski nadzor se bo izvajal na območju občin Jesenice, KranJ» Radovljica, škofja Loka in Tržič. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, z navedbo »za razpis«, Slovenski trg 1, Kranj. Upoštevale se bodo samo popolne vloge. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri. Začela so se dela v Lipniški dolini Zadovoljstvo in hkrati želja za nadaljevanje V Lipniški dolini zdaj pričakujejo in želijo, da se po desetletjih začne uresničevati celovita prometna ureditev v dolini. Ob začetku del na cesti » Lipniški dolini je predsednik izvršnega sveta Jože Resman v četrtek pojasnil in poudaril da sedanja dela ne pomenijo samo začetek del na sedanjem odseku, ampak začetek del na uresničevanju celotne-ga prometnega programa I Lipniški dolini. Kamna Gorica, 12. novembra - Konec minulega tedna so se v Lipniški dolini, na odseku od mostu pred Kamno Gorico do mostu čez Vrčico oziroma odcepa za kamnolom Cestnega podjetja Kranj začela dela za ureditev ceste. V dolini je že sredi minulega meseca odbor poslancev in predstavnikov KS izvedel za podpis pogodbe o sofinanciranju del med Republiško upravo za ceste, občino Radovljica in Cestnim podjetjem Kranj, vendar so ob zadovoljstvu, da se bo morda zdaj vendarle resnično začelo, z rahlo negotovostjo pričakovali, da bodo stroji res zakopali na prvem odseku. odseka cesto uredili do grobega asfalta, tako da bo prevozna za promet že pozimi. Spomladi pa naj bi se dela nadaljeval* Takšna je tudi naša želja, prav vemo, da bo vse odvisno w proračuna in nenazadnje od f slancev."# A. Žalar V začetku tega tedna, ko je Cestno podjetje Kranj že "odkrilo" traso bodoče urejene ceste, pa so Janez Cengle iz Kamne Gorice, ki je hkrati predsednik odbora in člani Janez Raj-gelj (Kropa), Janez Kunčič (Lancovo) in Slavko Resman (Podnart), opravičil pa se je predstavnik iz KS Dobrava, na sestanku ugotovili, da so po dolgih letih obljub in letošnjih resničnih in velikih naporih tako v dolini, predvsem pa v občini, končno prišli do začetka del. "Zadovoljni smo, da se je začelo in še posebej smo hvaležni Janku Janu, Jožetu Resmanu in Sreču Verniku, da so po vseh dogajanjih v letošnjem letu z do-govorjanjem in iskanjem rešitev našli tisto, za katero zdaj upamo, da ne pomeni samo začetek in konec na zdaj zastavljenem odseku. Naša želja (in zahteva) pa je, da se z deli nadaljuje po programu, ki je sprejet in dobro znan. Kar pa zadeva kamnolome, so naša stališča v dolini prav tako jasna in nespremenjena. Direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Drinovec je ta teden potem potrdil, da bodo na sedanjem delu prvega Na sedanji trasi bo treba prestaviti tudi telefonsko omrežje, ta/ den pa še ni bila znana odločitev, ali bo ob cesti razširjena banki0 za pešce in kolesarje, ali pa enostranski pločnik. Ceste, voda, kanalizacija v občini Tržič Največ denarja letos za ceste Programska načrtovanja iz začetka leta bodo v tržiški občini na cestah v glavnem uresničili, slabše pa je pri vodovodih in kanalizaciji. Tržič, 12. novembra - Na področju komunalne infrastrukture v tržiški občini, ki je razdeljena nekako na tri dele (ceste, vodovodi, kanalizacija), so letos največ uspeli pri urejanju lokalnih in krajevnih cestah. Po planu iz začetka leta naj bi na tem področju dejavnosti zbrali letos 64 milijonov tolarjev, z rebalansom pa so jih 76 milijonov. Dela na lokalnih in krajevnih cestah so se financirala iz občinskega proračuna in posebej s sredstvi za KS, z republiškim denarjem za demografsko ogrožene kraje in z denarjem iz republiškega proračuna za lokalne ceste. Načelnik oddelka za prostor in okolje občine Tržič Ivan Eler pred iztekom leta ugotavlja, da bo na cestnem področju narejeno v glavnem vse, kar so načrtovali oziroma dali v program na začetku leta. Izpadla je pravzaprav samo cesta Kovor -Hudo. "Precej slabše pa je stanje na vodovodih in kanalizaciji, kjer bomo zbrali 30 odstotkov manj denarja, kot smo načrtovali. Razlog za izpad pa je, da tako rečem, upočasnjena dinamika zbiranja denarja za razširjeno reprodukcijo ob opredeljeni ceni vode in kanalščine. Moram pojasniti, da je denarni vir za ceste v občinskem in republiškem proračunu, medtem ko sta vodovod in kanalizacija izven proračunskega "dosega" in so dela in dejavnosti na tem področju odvisni od plačevanja vod a rine in kanalščine, prispevkov za priključke... Tu pa, kot rečeno, letos beležimo precejšen izpad v primerjavi s predvidevanji v začetku leta." Na cestnem področju so letos v občini uspeli po načrtovani dinamiki urediti dva odseka: v Jelendol in prvo etapo ceste Lom - Grahovše. Razen tega je bilo tudi nekaj manjših obnov, kot so cesta na Visoče, Senično - Spodnje Veterno, Cankarjeva ulica ob stolpnici v Tržiču, v gradnji je servisna cesta za Ošabnikovo hišo in prestavitev transformatorske postaje v Križah. "Slednja je bila opravljena zaradi rekonstrukcije regionalne ceste, ki pa letos spet ni prišla v program Republiške uprave za ceste. Ob pomanjkanju denarja za vodovode in kanalizacijo smo letos začeli z gradnjo 200 kubičnega vodovodnega rezervoarja na Brezjah, kjer smo na primer v sušnem obdobju ugotovili, da je na tem območju morda Še bolj kot rezervoar nujna zamenjava oziroma obnova sedanjega vodovodnega omrežja. Brezje in Gojzd pa sta v občini pravzaprav edini področji, kjer je preskrba z vodo kritična. V Tržiču smo namreč letos uspeli obnoviti akvadukt, kar je bil prav tako precejšen denarni zalogaj. Še najslabše pa je stanje pri kanalizaciji. Gradnjo tako imenovanega Kriškega kanala načrtujemo skupaj z rekonstrukcijo ceste. Sicer pa so dela potekala na glavnem kolektorju S in smo že v sedanji sedmi etapi blizu bodoče čistilne naprave, za katero smo tako rekoč tudi že pred lokacijskim postopkom. Ogromno dela pa nas čaka v prihodnje še na območju KS Križe, Senično in Sebenje z /i-ganjo vasjo, kjer ni tako rekoč še metra kanalizacije, problemi pa so prav na tem delu že zelo kritični." Tako za prihodnje leto že zdaj v občini vedo, da bodo na tako imenovanem cestnem področju pri regionalnih cestah izpostavili Križe, Bistrico in obvoznico, iz pričakovanih sredstev za demografsko ogro- Tudi letos so precej denarji iz proračuna dobile krajevi*1, skupnosti in sicer na podlog' meril, da v KS zberejo 25 odstotkov denarja za akcij0; občina pa prispeva ostale m četrtine. Tako so od trinaj' stih letos kar v 12 K S u resni' čili po eno večjo akcijo; preti' vsem na cestah. Sicer pa I? bile tudi letos po večini kraje' vne skupnosti v občini zei° prizadevne. Precejšen stroše* (4 milijone tolarjev) pa pl^m stavljajo v proračunu Wrl tudi odškodnine na podUm zemljiških odmer. žene kraje pa izgradnjo drug* ga dela ceste Lom - Grahovui k^1 in Pristava - Križe. Pri pres z vodo naj bi dokončali rezcj, voar Brezje, problem pa sotU ■ Ljubelj, Gojzd in deloma Sc čno oziroma Veterno. • A. 2»'" Javna razprava o usodi železarn w Železarne propadajo Jesenice, 12. novembra - V ponedeljek zvečer je bila na Jesenicah javna razprava z naslovom Železarna v slovenskem parlamentu, na katero je predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar med drugim povabil podpredsednika vlade mag. Viktorja Zaklja, gorenjske poslance v skupščini Republike, vodje klubov poslancev, predsednike parlamentarnih strank, direktorja Gorenjske banke d.d. Kranj in generalne direktorje slovenskih železarn. Pred odločanjem o sanaciji slovenskih železarn v slovenskem parlamentu so govorili o nadaljnji usodi železarn in železarjev. Dr. Božidar Brudar je med drugim dejal, da jeseniška železarna zaposluje polovico vseh zaposlenih v jeseniški občini, zato je za Jesenice še kako pomembno, kaj bo z železarno. Če bodo vsi trije zakoni o sanaciji slovenskih železarn sprejeti, bodo bremena zadolženosti - obveznosti železarn so v višini 500 milijonov mark - nedvomno padla na davkoplačevalska ramena. Železarne same pa se zavzemajo za take pogoje, da bi bile s svojimi proizvodi konkurenčne na tujih trgih. Inž. Boris Bregant je dejal, da so sc v železarnah pojavile težave po letu 1987, vendar so železarne kljub temu veliko izvažale. Drugi največji šok je bil razpad domačih trgov, ki jih čez noč ni bilo mogoče nado mestiti. Današnje poslovanje je poslovanje iz dneva v dan - za redno proizvodnjo potrebujejo kar polovico najetih sredstev, vsak dan pa nekaj »zmanjka« - od elektrike do odpadka, ki je najosnovnejša surovina. Železarski proizvodi se plačujejo v blagu, obenem pa so nujno vezani na zunanji trg. Pod takimi pogoji, kakršni so danes, železarstvo nikakor ne more biti konkurenčno. Zelezarji se zavedajo, da je proizvodnjo, ki je preživela, nujno treba ukiniti. Železarna Jesenice pa ima eno prednost: do Smedereva je edini proizvajalec ploščatih izdelkov. Pri plemenitih izdelkih domače konkurence ni. Železarna težko poravnava svoje obveznosti, saj je komaj 15 odstotkov tistih kupcev, ki redno plačujejo. Ob neplačilu elektrike jo odklopijo, prav tako plin in zna se zgoditi, da bodo ostali še brez telefona. Plačilne kuverte polnijo z boni, izplačilo plač, ki dosegajajo 85 odstotkov povprečja slovenskega gospodarstva se odlaga, ra/ mere so skratka vse slabše tudi zato, ker se v Slovenijo uvaža vedno več jekla. Železa«1 J. »borijo« za vsako tono, do či uvoz jekla se povečuje.s ^ vine pa kupujejo dražje ^ drugi. Od treh zakonov o s*^j ciji zelezarji pričakujejo f. toliko, da bi lahko začeli JJj malno delati - da bi prisil .0, do likvidnih sredstev, če z3^ ni ne bodo sprejeti, žc'c pač ne bo več. x%-Dr. Andrej Ocvirk je P°%, ril, da je treba graditi na kar imamo in da bi bila v -jj zmeda, če bi se ta ind^^i ustavila. Železarne ne ufl1 ^ na obroke, ampak z vC pospeškom. Direktor Gorenjske ^c Zlato Kavčič je dejal, da JJ vata dve leti, odkar lJu^ ska banka plačuje vse obv j,^ sti za Železarno Jesenice p vilke so zgovorne: ^'°.renn^ banka ima za 140 mW* tU mark starih hranilnih novih hranilnih vlog 4 e p* jonov, terjatve do ^cic/il[.,A znašajo 120 milijonov m ^ skoraj vsa privarčevanai jj mulacija Gorenjcev pred* (p dolg jeseniške železarn* ^ tem pa železarna ni b,lavsCsK>' renjski projekt, ampak ^ „i venski projekt in država ^ kakor ne more privoščijo qc; bi priznala javnega dolg ^ |i renjskemu gospodarstvu ^ kvidacijo železarne ne * se poročila in si v Ljubljani ustvarila družino. Sam sem rojen v Ljubljani leta 1961, tu sem obiskoval osnovno šolo, gimnazijo ter študiral filozofijo in sociologijo, djplomiral in začel tudi postdiplomski študij na Filozofski fakulteti. Po krajši zaposlitvi v Ljubljani sem nato v Kranju začel s poučevanjem wL Teksti'm So,i. od leta 1986 Pa sem redno zaposlen na Gimnaziji Kranj. Skoraj nepotrebno se mi zdi poudarjati, da sem slovenski državljan, tu na Gorenjskem sem se poročil s Slovenko in imam dve hčerki. Slovenija je moja edina domovina, domovina mojih otrok, vse kar sem si v življenju zastavil, je v Sloveniji. PreŠnjo sredo sem prvič začutil, da sem drugačen. Nikdar med kolegi niti med dijaki ni bilo v kakršnikoli obliki postavljeno vprašanje mojega porekla.« \u skupščini ste bili navzoči. Kako ste doživljali te razprave in kako bi jih komentirali? »Razprava me pravzaprav ni presenetila, saj je bila z nekaterimi opozorili, da ne rečem celo grožnjami, celo napovedana. Bolj pa sem pričakoval, da bo le stekla tudi beseda o mojih sposobnosti, usposobljenosti, skratka kompetentnosti. Žal je bilo o tem le eno vprašanje, vse ostalo pa bi lahko na kratko označili kot razpravo o moji genetski kodi. Človek sicer ne more ostati ravnodušen, čeprav me tolaži to, iz katerih ust so izražena mnenja, ne prvič in žal tudi ne zadnjič, prišla. Če se poslanci zavedajo, ali ne, pa je to primer kršenja Ustave Republike Slovenije, saj ta izrecno določa enake pravice in možnosti vsem ne glede na nacionalno, versko in drugo pripadnost. Se bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je to kršneje ustave v bistvu vodil, po dveh njegovih nastopih to lahko trdim, župan oz. predsednik skupščine, ki je po svoji funkciji dolžan skrbeti za zakonitost oz. legalnost postokov.« S kakšnimi načrti ste kandidirali? »Po informacijah, ki sem jih dobil tudi od mandatarja, je področje družbenih dejavnosti eno najzapletenejših in najzahtevnejših resorjev. Če k temu dodamo tudi neurejenost, ki je posledica ne najboljšega dosedanjega vodenja tega sekretariata, ter de-ljenost pristojnosti med občino in republiko, potem mislim, da bi bila moja prva naloga normalizirati stanje na tem področju. Razprave v skupščini so pokazale vrsto neurejenih problemov, ki so jih skoraj prelomne spremembe prinašale, najhujši problem pa je seveda financiranje teh dejavnosti. Tudi napovedane nadaljnje spremembe, kot so npr. privatizacija v zdravstvu, otroškem varstvu, nalagajo ogromno nalog, ki sem jih štel za, lahko rečem, neverjeten izziv in se nanje z vso svojo energijo tudi pripravljal« « §. Zargi Krvodajalska akcija na Bledu ^^0*'j'ca, 13. novembra - Prihodnji teden, od 17. do 20. novem-Za t . ns.ka organizacija Rdečega križa iz Radovljice in Zavod Viai^ji^U0 Slovenije vabita na krvodajalsko akcijo, ki bo Vemh " 0<* 7' ^° urc v D'eJskem zdravstvenem domu. 24. no-Bistric^ r* °^vzem *crv' tud' v zdravstvenem domu v Bohinjski zom3 b" k" tobu ^V0"0 na B'ed v času krvodajalske akcije vozil poseben av Uralr k *0^e't, novembra, bo avtobus peljal ob naslednjih 7.3q j °b 7 15 z avtobusne postaje na Posavcu, ob 7.25 z Brezij, sc'Z v V'na' 7 4^ xz Radovljice, 7.50 iz Lesc in izpred Verige tSl Sredo, 18. novembra: ob 7.15 odhod z avtobusne postaje GLAS DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Trajni presežek - prenehanje delovnega razmerja pred iztekom roka Vprašanje: V podjetju sem bil določen za trajni presežek s 6-mesečnim odpovednim rokom. Slišal sem, da lahko po sporazumu s podjetjem delovno razmerje prekinem pred potekom odpovednega roka in da zaradi tega ne izgubim pravic, ki gredo presežnim delavcem. Ali to drži? Odgovor: Delavec, kije trajni presežek, se lahko s podjetjem sporazume, da mu delovno razmerje preneha pred potekom 6-mesečnega roka. Takšna možnost je predvidena v 2. odstavku 36. f člena zakona o delovnih razmerjih, ki določam, da je v takem primeru podjetje dolžno izplačati delavcu celotni znesek nadomestila osebnega dohodka, ki bi ga sicer delavec prejemal 6 mesecev. Delavec je v tem primeru še vedno presežni delavec in njegovo delovno razmerje preneha na pobudo delodajalca. Sporazum s podjetjem o skrajšanju »čakalne« dobe nima narave sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, temveč se le ureja način izplačila nadomestila osebnega dohodka. Potrebno pa je opozoriti, da v takem primeru delavcu ne bo teklo delovno razmerje in zavarovalna doba 6 mesecev, temveč se bo ta čas skrajšal skladno s sporazumom. Sicer pa delavec obdrži vse druge pravice, ki gredo presežnim delavcem (odpravnine, prednost pri zaposlitvi itd.) Delavec prejme celoten znesek nadomestila osebnega dohodka, višina nadomestila se določi tako, kot če delavcu ne bi prenehalo delovno razmerje, vendar se prispevki in davki ne obračunavajo, niti ne plačajo, ker delovno razmerje preneha. Tako delavec prejme neto nadomestilo osebnega dohodka v enkratnem znesku za dobo, ustrezno sporazumnemu skrajšanju odpovednega roka. Aljoša DrobniČ, dipl. jur. Pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov Teden odprtih vrat v domu starostnikov Kranj, 13. novembra - V kranjskem domu starostnikov na Planini bo od 12. do 17. novembra Teden odprtih vrat, ki ga bo spremljala vrsta prireditev. Tako je bila v četrtek, 12. novembra, ob 11. uri z manjšim kulturnim programom odprta razstava ročnih del stanovalcev doma, ki bo na ogled ves teden. Prav njihovi izdelki najbolj zgovorno povedo, da to ni dom ljudi, ki so prišli sem le na zadnji počitek, temveč so še vedno vsestransko ustvarjalni. Med njimi je ga. Viktorija Švab, ki je enega od razstavnih prostorov sama zapolnila z vezeninami. In to pri polnih 82 letih! Razstavljenih pa bo tudi kopica domiselnih igrač, lutk, tu bodo pleteni in šiviljski izdelki in izdelki iz lesa. Vse bo tudi naprodaj po zelo ugodnih cenah. V tem tednu si bodo vsi, ki jih zanima življenje v domu, lahko ogledali vse prostore, vso dejavnost, vsak dan pa bo poži-vljen tudi s kulturnim dogodkom. Tako bo danes popoldne in zvečer za dobro razpoloženje igrala živa glasba, v ponedeljek bodo tu svojo modno revijo priredili člani Društva upokojencev Kranj, v torek pa bo tu koncert njihovega pevskega zbora. Skratka, pravi direktor Martin Habjan, hočemo razbiti monotonost domskega življenja, ga kar najbolj popestriti, z odprtjem doma pa Kranjčanom in okoličanom pokazati, da to ni sirotišnica, da je to prijazna, prijetna hiša, kamor naj si vsak želi priti z veseljem, ne s strahom. • D. Dolenc LINA trgovina za prave ženske Tomšičeva 16 v Kranju (za Delikateso, poleg trgovin Princ in Medo) Odprto: pon. - pet. od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Da boste elegantne pričakale božične in novoletne praznike, vam je trgovina LINA pripravila pester izbor ŽENSKIH BLUZ, PLETENIN IN MODNIH DODATKOV priznanih slovenskih proizvajalcev. Nudimo tudi pestro izbiro ženskih kril (od 3.148 SIT dalje) in ženskih hlač (od 2268 SIT dalje) vse od št. 38 do 52. Posebna ugodnost plačila zlasti za člane kluba Nedeljski, Prijatelj in AAA. 25. novembra pa v sindikalnem domu Plamen v Kropi, rvodajalcem prihranili težave in stroške v zvezi s prevo- tobus V t ■ y iorek, 17. novembra, bo avtobus peljal ob naslednjih ao 7.15 z avtobusne postaje na Posavcu, ob 7.25 z Brezij, Usci v°dvlna\7 45 iz Radovljice, 7.50 iz Lesc in izpred Verige v Be PužahUIV i< 7 20 b° ustavil pred Elanom Begunje, ob 7.25 v Za-bra, b0 v V RadovlJ'ci in 7.45 v Lescah. V četrtek, 19. novem-jah Hn m 'al °b 7.15 iz Zgornjih Gorij in ustavljal na vseh posta-avtohi, ' v V*ttk* 20 novembra, pa bo ob 7.15 odpeljal z sne Postaje na Bohinjski Beli. ZA UPOKOJENCE Poldne Da K°ro^0 " Društvo upokojencev Kranj vabi na 24- nove"'^akupovalni izlct v BorovlJe in Celovec, ki bo v torek, Pote . ra* z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. sni iz|*, * V ne7nan-° - Kranjski upokojenci vabijo tudi na avtobu-nekaj ^ \ ncznano, in sicer v torek, 8. decembra. Obiskali bodo d°bro j," r"°*z8°dovinskih spomenikov, obljubljajo pa tudi l°busa boJeik i° mal'co in gorenjske koline za kosilo. Odhod av-n° sPrciem Uri izPred kina Center v Kranju. Prijave kot ved-'jek, sr#»H ■JO v društveni pisarni na Tomšičevi 4, vsak ponede-' Sredo «n petek, od 8 do 12 urc Volna v Škof jo Loko, grelniki v Postojno Ljubljana, novembra - Zastopniki kluba Lions iz mesta Spiez v Švici so s kamionom s prikolico že tretjič pripeljali dragoceno pomoč za bosanske begunce v Sloveniji, vsakokrat v sodelovanju z ljubljanskim klubom Lions in republiško upravo za civilno zaščito. V prvih dveh pošiljkah so bili hrana, zdravila, pa tudi otroške obleke in otroška kozmetika. V tretji pošiljki pa je bilo 75 grelnikov za ogrevanje begunskega centra v Postojni (in 10 tisoč švicarskih frankov za stroške ogrevanja) in dve toni volne za pletenje za begunski center v Skofji Loki. Zastopniki obeh klubov Lions iz Spieza in Ljubljane so se ob tej priložnosti domenili o nadaljnji pomoči beguncem v Sloveniji in sodelovanju v akciji za slepe, ki jo načrtuje klub Lions Ljubljana. Kranj - blagovnica TINA N0V0 v pritličju lahko kupite vse za vaše otroke na enem mestu: perilo - pletenine - konfekcijo N0V0 - razširjen oddelek konfekcije v I. nadstropju vam odslej ponuja lep izbor športnih oblačil POSEBNA UGODNOST: možnost nakupa težke konfekcije s 4 osebnimi čeki - brez obresti, pri nakupu nad 20.000 SIT NOVO - na oddelku perila v pritličju vam nudijo znižane cene določenih modelov nedrčkov Komet, Metlika DODATNA UGODNOST: popust za člane Kluba Kokra. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografij Vlastje Simončiča. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pun-gert razstavlja risbe in grafike Izidor Jalovec. V galeriji Dežman na Kokrici je na ogled razstava slik nastalih v likovni koloniji samorastnikov Kranj 92. V LB - Gorenjski banki na Bleiweiso-vi 1 razstavlja slike akad. slikar France Bešter. V galeriji Lipa razstavljata najnovejša dela akad. slikar Zmago Puhar in grafik-slikar Nejč Slapar. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V razstavnem salonu Dolik so na ogled dela akad. slikarja Janeza Ravnika. V bistroju Želva razstavlja fotografije Milan Polak. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slikarskih del sedmih slikarjev nastalih v likovni koloniji Velika narava. V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Poiegar. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled dela italijanskih kiparjev in slikarjev iz društva La Roggia. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja slike Mateja Plavc. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Prenova in oživitev starega mestnega jedra Kamnika. Razstavo so pripravili Zavod za urbanistično načrtovanje kamnik, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana in ZKO Kamnik. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Sama Sheparda predstavo POKOPANI OTROK za abonma petek I, izven in konto. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za abonma sobota I, izven in konto. V ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 bo Prešernovo gledališče ponovilo komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE za izven in konto. JESENICE: GLEDALIŠČE - V gledališču Tone Čufar bo danes, ob 19. uprizorili Branislava Nušića MR. DOLAR. Gostuje KUD Zarja Trnovlje - Celje. V Kulturnem domu na Dovjem pa bodo ob 20.30 uprizorili Auranda Harrisa PAVLIHA IN MIC A. Gostuje KPD Planina iz Sel na Koroškem. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v gledališču Tone Čufar ob zaključku Čufarjevih dnevov premierno uprizorili NVilliama Wycherleya PODEŽELANKA. ŠKOFJA LOKA: GLEDALIŠČE - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili komedijo Neila Simona ZARES ČUDEN PAR v režiji Matije Milčinskega - za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma rdeči in izven. BEGUNJE: KONCERT V GALERIJI - V galeriji Avsenik bo danes, v petek, ob 19. uri koncert pihalnega kvinteta Classic-wind 5 iz Salzburga, ki sodi v glasbeni ciklus Pot kulturne dediščine. Ciklus pripravljata galerija Avsenik in Agens iz Žirovnice. ŠKOFJA LOKA: VEČER BALAD - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri v večeru slovenskih ljudskih pesmi - srednjeveških balad nastopila Bogdana Herman. Predstavila bo slovenske balade, ki se danes ne pojejo več, zapisane pa so bile med leti 1820 in 1900. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja odpirajo danes, v petek, ob 20. uri razstavo slik Iva Prančiča. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji ZKO Knjižnica bodo v ponedeljek, 16. novembra, ob 19. uri odprli razstavo akril-nih platen Bernarde Šmid iz Lesc. TRŽIČ: KIPAR GORŠE - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo del kiparja Franceta Goršeta. Predstavljen bo izbor kipov iz Goršetove galerije v Svečah na Koroškem. O razstavi, ki bo na ogled do konca novembra, bo na otvoritvi govoril dr. Ivan Sedej, v glasbenem delu otvoritve pa še cerkveni pevski zbor I. Hladnik iz Tržiča. TRŽIČ: PRIREDrrVE - Na osnovni šoli Bistrica bo danes, v petek, ob 18. uri nastopil pevski zbor DU in instrumentalni ansambel Podljubelj ter učenci OS Bistrica. V Domu KS v Pod-Ijubelju bo jutri, v soboto, ob 19. uri prireditev, na kateri bo Foto klub predvajal diapozitive, nastopili pa bodo še Pueri Cantorum, Tretji človek. Smeh, Rosa in otroška folklorna skupina Karavanke. V nedeljo, 15. novembra, pa bo v cerkvi v Se-ničnem nastopil CPZ Ignacij Hladnik. TRŽIČ: VERIGA ■ KUD Predoslje bo v nedeljo, 15. novembra, ob 16. uri uprizorilo igro F. S. Finžgarja VERIGA. Predstava bo v dvorani v Lomu pri Tržiču. KAMNIK: PONOVITEV KONCERTA - V Srednji ekonom sko naravoslovni šoli Rudolfa Maistra bodo danes, v petek, ob 19. uri ponovili koncert ob 110- letnici prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika. CANKARJEV DOM UUBUANA VAS VABI V GALLUSOVO DVORANO v sredo, 18. novembra 1992 in v četrtek, 19. novembra 1992 ob 17. in ob 20. uri NA TRADICIONALNO MODNO REVIJO MODNI BAZAR Čufarjevi dnevi 92 GLEDALIŠČE ODPIRA MEJE Jesenice - V gledališču Toneta Čufarja je že vse nared za jutrišnjo slovesnost ob zaključku Čufarjevih dnevov, na katerih se je letos zvrstilo kar dvanajst predstav, od tega polovico za otroke in mladino. Zvečer bodo v gledališču slovesno podelili Čufarjeva priznanja za kulturne dosežke v jeseniški občini. Gledališko druženje, letos bolj kot kdajkoli doslej namenjeno gledalcem, pa bo zaključila nova premiera domačega gledališča z naslovom Podeželanka v režiji Petra Militarova. Za letošnje pete Čufarjeve dneve - srečanje amaterskih gledaliških skupin - je značilno nekaj novosti. Odboru za organizacijo Čufarjevih dnevov se je očitno zdelo umestno, da nameni med predstavami več pozornosti kot doslej predstavam za otroke in mladino. Zato je bil med šestimi gledališkimi kar en cel dan rezerviran za lutkovne predstave. V dvoranici Kosove graščine in v gledališču Toneta Cufarja se jih je zvrstilo kar pet. Seveda to ni bil pregled gorenjske ali lutkovne ustvarjalnosti, pač pa so v letošnji program uvrstili najzanimivejše lutkovne predstave, če že ne - vsaj nekatere med njimi - tudi najboljše. Ko je Alenka Bole Vrabec, članica odbora pri pripravo te prireditve razlagala podrobnosti letošnjega programa, je tudi omenila, da se utegnejo že naslednje leto lutkovne predstave razširiti celo na dva prireditvena dneva. "V odboru za organizacijo Čufarjevih dnevov smo namreč razmišljali še nekoli dlje od leta 1992. Mladi obiskovalci lutkovnih predstav, igric za otroke in predstav za mladino so prav gotovo tudi bodoči obiskovalci našega gledališča. Pa ne le to, da si vsako gledališče želi pridobiti nove obiskovalce in otroci so vsekakor kasnejši odrasli obiskovalci gledališča, pač pa si gledališče prizadeva med mladimi vzbujati tudi veselje do igranja - v lutkovni skupini, v otroški skupini..." Jeseniški gledališki festival je letos svojo celotno pozornost preusmeril od nekdaj prevladujoče pozornosti gledališkim skupinam, srečanju amaterskih gledaliških skupin nasploh, in se v celoti posvetil -gledalcu. Že od nekdaj so denarne stiske onemogočale takšno srečevanje ljubiteljskih gle-dališčnikov, da bi lahko videli in primerjali med seboj več predstav, danes pa je to še posebej problem. Zato pa bo na svoj račun prišlo gledališko občinstvo, najmlajše še posebej. Čufarjevi dnevi vsekakor prinesejo na Jesenice dokaj pisano podobo ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti, ki vsekakor ohranja dolgoletno gledališko prisotnost na tem koncu Gorenjske: ne gre pozabiti, da bo Gledališče Tone Čufar leta 1995 praznovalo petdesetletnico svojega obstoja. Jeseniški gledališki festival, zanj se ve, da nima tekmoval- DAN PREGANJANIH PISATELJEV V nedeljo, 15. novembra, letos bodo najvplivnejši mediji po svetu objavili imena pisateljev, ki jih je z vsake celine zaradi njihove posebne, tragične usode izbral Komite za preganjane pisatelje pri Mednarodni organizaciji PEN. To posebno obeleževanje dneva preganjanih pisateljev je ena od oblik, s katero ta organizacija seznanja svetovno javnost z najbolj drastičnimi primeri kršenja umetniškega, intelektualnega in človeškega dostojanstva. Letos bodo mediji objavili imena naslednjih pisateljev: Liao Yiwu (Kitajska), Abdel Bagi Hafize El-Raih (Sudan), Janez Svetina (Slovenija), Maria Elena Cruz Vare-la (Kuba), Nizar Navouf (Sirija). Med imeni je tudi v lanski vojni za Slovenijo padli psiholog in pedagog, prevajalec in publicist Janez Svetina. Ob napadu na Gornjo Radgono 27. junija lani so ga zadeli streli vojakov jugoslovanske armade. Omahnil je v trenutku, ko je skušal fotografirati napad ter s tem postal prvi v vrsti padlih pričevalcev, ki jih je v spopadih na tleh nekdanje Jugoslavije izjemno veliko. Mednarodni PEN je že med vojno za Slovenijo razširil po svetovnih medijih novico o smrti Janeza Svetine, še posebej znanega po svoji mirovniški življenjski filozofiji. Pred leti seje komite po številnih svetovnih medijih in tudi s pritiski na jugoslovanske oblasti zavzemal tudi za izpustitev zaprtih Vlada Gotovca, Ade-ma Demacija, Janeza Janše in drugih oporečnikov. OSNOVNA ŠOLA J. IN S. MLAKAR Šenčur Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur razpisuje prosta dela in naloge: 1 UČITELJA ZA MATEMATIKO za polovični delovni čas od 17. 12. 1992 do 24. 6. 1993 Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v tajništvo šole v 8 dneh od dneva razpisa. OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR Škofja Loka Osnovna šola Cvetko Golar Sk. Loka razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne z zakonom določene pogoje in sledeče posebne pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri - da ima opravljen strokovni izpit - da ima 5 let izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu - da s svojim minulim delom dokazuje, da bo prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev šole Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Svetu zavoda Cvetko Golar. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. nega značaja, pač pa je pregled najzanimivejšega, kar je nastajalo na amaterskih odrih minule sezone, pa je letos namenil srečanju gledaliških skupin s te in one strani Karavank še dodatno pozornost. Že na dosedanjih gledaliških srečanjih na Jesenicah, na vseh petih Čufarjevih dnevih, so sodelovale tudi slovenske gledališke skupine z druge strani Karavank. Gledališke prireditve na Jesenicah bo zaključilo domače gledališče s premierno uprizoritvijo radožive komedije Williama Wycherleya in v režiji Petra Militarova. Dramaturgija je delo Alenke Bole Vrabec in Petra Militarova, glasbo je napisal Urban Koder. Nastopajo Jože Vun-šek, Klemen Klenemc, Klemen Košir, Ivan Berlot, Igor Škrlj, Rastko Tepina, Bernarda Gašperčič in drugi. Letos so v program vključili skupine iz obeh slovenskih organizacij, vendar pa je Mrtvo oznanilo, predstava skupine vključene v Slovensko prosvetno zvezo, zaradi višje sila bila odpovedana, medtem ko od Krščanske kulturne zveze sodeluje na jeseniškem srečanju lutkovna skupina iz Šmihela z igro Svetlane Makarovič Pekarno Mišmaš in pa mladinsko predstavo Pavi i ha in Mica KPD Planine iz Sel na Koroškem. Po tej plati se je prizadevanje, da bi celostno predstavili gledališko ustvarjanje v slovenskih društvih vsaj za letos izmaknilo, se je pa v ta prikaz lepo vključili tudi nemško govoreča gledališča skupina. V torek je namreč nastopilo poklicno gledališče iz Beljaka Studiobuhne s predstavo Konec igre/Čas jutra mladega avstrijskega avtorja Ruperta Hefl-ninga. Gostovanje poklicnega gledališča na Čufarjevih dnevih je bilo že doslej navada, zato se je spoznavanje gledališč* scene čez mejo v ta okvir jeseniške prireditve lepo vključilo- Delež-gostujočih slovenskih (i° ene neslovenske) gledališke skupine z onstran Karavank med vsemi drugimi gostujočimi skupinami pa je vsekakor tolikšen, da bo pomembno prispeval k ustvarjanju občutka 0 enotnem slovenskem kulturnem prostoru in kulturnern prostoru brez začrtanih mej8 sploh. • Lea Mencinger SPROŠČENA BARVNA PODOBA Jesenice - V Doliku se z novo samostojno razstavo in tudi z novo serijo slik in kipov predstavlja akad. slikar Janez Ravnik z Bled«- Ustvarjanje Janeza Ravnika je že vrsto let vezano na sicer zelo raznoliko tematiko »fantastičnih, imaginarnih in simboličnih pokrajin«, ob katerih si zastavlja vprašanje o biti narave, tudi o njenem opustošenju in poluciji, skratka, s katerimi nam predstavlja tudi lastno doživljanje narave in sveta, zato v sebi ra/umljivo skriva kar nekaj stalnic, ki jim ustvarjalec vedno poskuša slediti. Čeprav je že v vrsti najnovejšemu res samo navidezno sorodnih slikarskih ciklusoy prodrl dovolj globoko v zastavljeno problematiko, mu le-ta ne da m'" ru, da se ji ne bi vedno znova poskušal približati na različne način* tokrat izključno z intenziviranjem barvne podobe. Če so se motivi fla prejšnjih slikah pogosto dobesedno pojavljali iz teme in vanjo zop* izginjali, je namreč izjemoma vsa zamolklost barvne lestvice odstop'" la svoje mesto pravcati erupciji sproščenih barvnih tonov, za kater* tako kot za predstavljene motive ni potrebno iskati nikakršnih lOF čnih utemeljitev, saj nas dobesedno vabijo k uživanju ob njihovd11 razigranem in dinamičnem videzu ter še posebej barvnem učinkov8' nju. Namesto z niansiranjem Janez Ravnik določa prostorske vred nosti s pomočjo soodnosov različnih barv, kajti celo kontrastne bar so položene druga poleg druge. Poprej umirjena, precizna in naia*". čna poteza s čopičem je dobesedno zaplesala po platnu (še zlasti P vrsti vrtinčastih form na nekaterih slikah), podobno kot na njegov' risbah s tušem, ki imajo sicer že tako največ stičnih točk s pred si vljenimi deli. Tudi v risbah je namreč s kot pajčevina tenko črto o*. vljal pejsaže, poseljene s sorodnimi organskimi oblikami. Na raZS'artS je predstavljen tudi ciklus lesenih skulptur, v katerem je ohranj* vsa umirjenost prejšnjih del. Čeprav ne gre za biološke forme, te«*\ vet /a stilizirane človeške figure in figuralne skupine, bi med slika in kipi lahko poiskali sorodnosti v abstrahiranju, poenostavljanju doseženih reminiscencah na predmetnost. O svojevrstnem sož'U med umetnikovim slikarskim in kiparskim ustvarjanjem pa g°v0l3L tudi paralelne reliefne brazde, ki na nekaterih mestih prekrivajo vršino slik. a Damir Globo*«" Gremo v kino OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI Kaj je čar dobrega filma? Zgodba, o tem ni dvoma. Moč j ameriškega filma, ki je bil nominiran tudi za dva Oskarja - OC zeleni paradižniki - je v načinu pripovedovanja zgodbe.___^ Film, ki je po ameriških kinematografih v naskoku zavzei ^( vse evropske kinodvorane, je nastal po noveli avtorice ^'iflft^ Ilagg, ki je bila pred petimi leti nominirana za Pulitzerjevo ^ grado. Novela in tudi po noveli napisan scenarij za film Jc .?e, stalgična zgodba o časih, za katerimi ostajajo le spomin in so :e Zgodba se začne približno pred petdesetimi leti, ko se ■ f Threadgoode ustavi v okrepčevalnici na železniški postaj'- /{„j strežejo s piščanci, koruznim kruhom in s specialiteto - 0J"Vp|je' zelenimi paradižniki. Mlada upornica Idgie v mestu ni Pr''jUKjje-na, saj je znana po svoji velikodušnosti do mestnih revežev. y na edina prijateljica je Ruth, bogaboječa ženska, ki gosp° . jCo kuhinji. Skupaj ustvarjata prijetno vzdušje, ki okrepčeva' spremeni v miren otoček sredi razburkanega juga. . . -j v V filmu sta zaigrali dobitnici oskariev za glavni ženski vl f jti zadnjih dveh letih - Jessica Tandy (Šofer gospodične I);l -f!>t)r> Kathy Batcs (Misery), poleg njiju pa še Mary Stuart MasK ,u in Mary-Louise Parker. S to ekipo je režiserju filma Jonu A uspelo posneti eno največjih filmskih presenečenj tega leta GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Na Koroškem v turizmu ničesar ne prepuščajo naključju Brisali bodo tudi otroške ritke Med pol milijona gostov iz vsega sveta, ki so lani počitnikovali na avstrijskem Koroškem je bilo tudi 35 tisoč Slovencev - Cene v zimsko športnih središčih so podobne našim, ponudba pa je ne le bogatejša, ampak tudi izvirnejša. Ljubljana, 10. novembra - "Slovenci so na koroških smučiščih zelo dobri gostje, predvsem pa zveste in stalne stranke. Samo v lanski zimi, smo zabeležili več kot 80 tisoč nočitev slovenskih smučarjev," so na torkovi tiskovni konferenci, ob predstavitvi letošnjih programov ponudbe smučarskih središč, poudarili predstavniki koroškega turizma. Povedali so tudi, da je bližina kriznega žarišča lani vplivala na njihov izkupiček, saj so izgubili precej gostov, vendar pa jim pred novo sezono optimizma ne manjka. primernim za družine dodajo tudi tako imenovane družinske hotele, ki so se združili pod ge- Koroška je znana po svoji zanimivi, bogati in tudi nena-vadni turistični ponudbi na snegu in ledu. Na vseh enajstih smučarskih območjih kar tek- slom "Koroška, dežela za otroke". Takšnih hotelov je na Ko- mujejo med seboj/kdobo po- ~.kem *g£ffi'g£ £ nudil več, boljše in izvirnejše in skupno filozottjo, zato ni čudno, da so si širom 5o svetu pridobili zveste goste, e nekaj let pa je njihovo pomembno geslo, da ponudbe ne gradijo več na novih gradnjah in širjenju, temveč le na kvaliteti. bremeniti mlade starše, da si tudi sami vsaj v času počitnic malce oddahnejo od otrok in za nekaj ur dnevno brezskrbno nasmučajo. Zato so v hotelih zaposlili varuške, ki bodo skrbele za najmlajše, jih negovale, Medt em ko starši smučajo, je poskrbljeno tudi za najmlajše. °d brisanja ritk do smučarskih vrtcev Seveda pa Korošci svoj slo-Ves prijaznosti vsako leto dopolnijo z nečim novim. Tako so se letos odločili, da kot prvo Prednost koroškega turizma Poudarjajo možnost preživlja-nJa počitnic tudi z majhnimi otroki, celo z dojenčki. Kljub temu da imajo prijet-ne družinske počitnice na Koroškem že dolgo tradicijo, so se lctos odločili, da k smučiščem previjale in hranile, malce starejše otroke pa bodo popeljali tudi na sneg, se z njimi sankali, naredili kepe in snežene trdnjave ter jim postregli z vročo čokolado. Seveda so te hotele zbrali po strogih kriterijih, tako imajo naprimer vsi posebne alarmne naprave, zvonce, varovala, skratka, ob udobnosti je poskrbljeno tudi za varnost. Ker pa je v turizmu prav skrb za družino ena dolgoročno najperspektivnejših naložb, so se na Koroškem odločili, da so temu prilagodili tudi cenike, ki so za družine povsod ugodni, saj prav v za otroke primernih hotelih nudijo celo vrsto popustov. Tečaji jodlanja, peke kruha in zdravstveni pregledi Še večjo možnost izbire počitniških programov imajo seveda gostje, ki na smučarijo prihajajo brez obveznosti. Tako so na Koroškem zlasti popularne počitnice na kmetih, saj kar 53 kmetij ponuja svoje storitve turistom. Ponudba pa je zelo raznolika ter odvisna od iznajdljivosti gostiteljev. Zlasti zanimivi so programi kmetij, kjer poleg domače hrane ponujajo različne tečaje, od peke kruha in piškotov, do kuhanja žganja in preje volne. Za tiste, ki radi gredo v naravo, pa Korošci poleg tradicionalnih nočnih smuk in drsanja ponujajo tudi posebne tečaje jodlanja. Profesorji za jodlanje učijo tako teorije kot prakse in Korošci pač zatrjujejo, daje jodlanje v naravi nekaj posebnega. S svojimi izkušnjami pa so na Koroškem zadnja leta večjo pozornost začeli posvečati tudi zdravju turistov, saj je čas počitnic tudi čas, ko lahko preventivno poskrbimo za svoje zdravje. Tako mnogi hoteli tudi brezplačno ponujajo zdravstvene preglede. Z merjenji obremenitev ob tekaških progah si lahko smu-čari izmerijo meje obremenitve. Zanimivo pa je naprimer v Obervellachu na tekaški progi moč preizkusiti porabo energije. Glede na hitrost, s katero tekač preteče določene odseke proge, je moč z orientacijsko tabelo izračunati porabo kalorij- Januarja so cene za Slovence ugodnejše Na višjeležečih koroških smučiščih se je zima marsikje že začela, naše agencije pa so tudi začele s prodajo programov in smučarskih vozovnic. Tako naprimer nakup celoletne vozovnice za vsa koroška smučišča pri agenciji Alpe Adria stane od 2.500 šilingov za otroke do 5.150 šilingov za odrasle. Cene dnevnih vozovnic so v Rl • eJskim Vezeninam gre bolje, plače pa so še zelo nizke f Vezeninah računajo na rešitev novembra - Vezenine so pogodbo s skladom za razvoj že na uPlSa!e, 'ter Je denarni tok (ob nizkih plačah) pozitiven računajo Dos|'SPa?nost sanac'je- Odločbe o presežkih je dobilo 45 od 451 za-en'h, trenutno rešujejo deset pritožb. Blejske Vezenine sodijo med podjetja, ki so se odločila *a vključitev v projekt sanacije, kl ga je prek sklada za razvoj zastavila država. "Pogodbo s hladom smo podpisali, upravi odbor je določen, vodi ga f- v«lk, enkrat smo se že sesta-n. analize so v glavnem narejeni koncept sanacije prav tako, ^Praviti ga moramo še za nošnjo organizacijo, je pove- vn0 di k, M islim, da bo poziti- di s ^enjena. z vseh strani, tU-tran. delavcev, čeprav niz- osebni dohodki niso dobra Motivacija." Povprečna plača namreč Znaša 16 tisoč tolarjev, ob tem P* je treba reči, da je tudi vod-stvo slabo plačano, saj znaša najvišja plača 32 tisoč tolarjev, povprečje bi lahko popravili, Cc bi imela vodilna ekipa bistveno boljše plače, čeprav s ta- ko slabimi dolgo ne bo šlo več, nekaj bo treba storiti, da bomo ljudi obdržali, pravi Hudobiv-nik. Vezenine namreč zdaj poslujejo brez novih posojil, le z denarjem, ki ga zaslužijo. Tekoče obveznosti uspevajo poravnavati brez. dodatnega zadolževanja, kar pomeni, da je denarni tok pozitiven, kar je seveda tudi eden od pogojev, da bo sklad podprli sanacijo podjetja. Seveda gre to na račun slabih plač, saj so prilivi slabi, večja zasedenost proizvodnih zmogljivosti še ne prinaša večjih prilivov. V pozamentariji so namreč zasedenost zmogljivosti z novimi naročili uspeli povečati z 10 na 70 do 80 odstotkov, kar seveda zahteva tudi več sredstev za financiranje proizvodnje. Razvojni sklad naj bi jim pri sanaciji pomagal predvsem s prevzemom "sociale", da pod- jetje ne bo več obremenjeno s presežki delavcev. Delavce pred pokojem so že razrešili, zdaj je odločbe dobilo 45 delavcev, pri katerih gre za "prave" presežke, zato je razumlji-' vo, da se jih je deset pritožilo. V Vezeninah imajo tudi veliko invalidov, bolniški izostanki so kar 18 odstotni, kar je seveda veliko preveč in zaradi nizkih plač razumljivo. Za invalide so že začeli iskati rešitev, ustanoviti nameravajo invalidske delavnice, v katerih naj bi izdelovali spominke, prtičke in podobne izdelke, delavnice naj bi registrirali v šestih mesecih. Pri sanaciji seveda računajo tudi uspešne dogovore z upniki, med njimi so predvsem banke, zavarovalnica, dobavitelji. Hudobivnik še ni želel govoriti o tem, na kakšne odpise terjatev računajo, saj bo to stvar tudi posamičnih dogovorov, računa pa na to, da bodo nekateri upniki svoje terjatve kapitalizirali. • M. V. Pomembno načelo avstrijskega turizma je skrb za naravo, ki ji posvečajo veliko pozornost tudi pri gradnji in obnovi žičnic. povprečju okoli 200 šilingov, najugodnejši tedenski počitniški paketi s smučarsko vozovr nico pa stanejo januarja in sredi decembra od 2 tisoč šilingov naprej. Seveda je moč počitnikovati tudi v najboljših hotelih s savnami, bazeni, športnimi sobami,... za katere je cena polpen-ziona tudi več kot tisoč šilni-gov. Kot so na tiskovni konferenci poudarili koroški turistični delavci, pa so slovenskih turistov zlasti veseli tudi zato, ker imamo v Sloveniji počitnice nekaj prej kot drugod in nam zato lahko ponudijo ugodnejše smučarske aranžmaje. • V. Stanovnik Najsodobnejši bencinski servis gradijo na Hrušici V Naklem in na Primskovem samopostrežni servis Kranj, 12. novembra - Petro! trenutno sorazmerno veliko gradi na Gorenjskem, v bencinskih servisih pa so obogatili ponudbo s trgovskim blagom. Poraba bencina je na Gorenjskem na lanski ravni, zanimivo pa je, da se je bistveno povečala prodaja neosvin-čenega bencina. V Medvodah pod klancem so stari bencinski servis porušili in gradijo novega, z ekološko varno inštalacijo. V Bohinju pred Bohinjsko Bistrico gradijo bencinski servis na novi lokaciji. Najsodobnejšega pa gradijo na Hrušici pred Karavanškim predorom, v preskrbovalni coni. V Kranju pa obnavljajo bencinska servisa na Primskovem (na sliki) in v Naklem, ki bosta postala samopostrežna, saj imajo s prvim samopostrežnim servisom v Kranju dobre izkušnje. Maja letos pa je Petrol na Bledu odprl nov bencinski servis. Petrol torej sorazmerno veliko gradi na Gorenjskem, nedvomno ima pri tem zasluge tudi Pe-trolovo podjetje v Kranju, ki ga vodi Franc Tolar. Na vseh novih servisih vgrajujejo dvoplaščne rezervoarje, ki omogočajo visoko stopnjo varnosti, imajo pa tudi zaprt sistem pretakanja, saj vsebujejo povratne cevi in izpodrinjeni bencinski hlapi se vračajo v avtocisterno. Gradnja sodobnega bencinskega servisa stane od 50 do 60 milijonov tolarjev. Petrol na svojih servisih širi dodatno ponudbo blaga za osebno porabo, kar mnogim seveda pride zelo prav, saj so nekateri odprti vso noč. V Kranjski Gori pa so odprli butično prodajalno Petra, v njej je naprodaj slovensko kakovostno blago, zlasti kristal, zlato, krzno, čipke itd. Letošnja prodaja bencina je na lanski ravni, zanimivo pa je, da je v strukturi zelo opazen premik v korist neosvinčenega bencina, saj je imel lani 12-odstotni delež, letos pa ima že skoraj 30 odstotnega. • M. V., foto: G. Šinik kiub4£ui(nus CENJENI KUPCI, če se bo letošnja zima po poletju ravnala, potem je zadnji čas, da nas obiščete v prodajalni KURIVO, Mestni trg 39 v Škofji Loki, telefon 064/620-445. V zalogi imamo: • drva • velenjski premog • ruski premog • avstralske brikete brikete Nudimo vam ugodne kreditne pogoje. Možnost plačila s čeki. SE PRIPOROČAMO! UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenski kuharji v Svetovni kuharski zvezi Kranj, 12. novembra - Na svetovnem kongresu WACS v Frankfurtu je Sekcija kuharjev Slovenije postala 42. članica Svetovne kuharske zveze. Seveda je bila Sekcija kuharjev Slovenije kot članica Sekcije kuharjev nekdanje Jugoslavije že v tej svetovni organizaciji, vendar pa je bila po razpadu SFRJ izključena iz nje. Sekcija kuharjev Slovenije, ki se je kot republiška sekcija osamosvojila že januarja 1980, potem ko se je v svetovnem vrhu dokazovala od leta 1968, je vsa ta leta dosegala vrsto uspehov, med najvidnejšimi pa je gotovo dejstvo, da so olimpijsko kuharsko ekipo vedno vo- dili slovenski strokovnjaki in da je bila prav njim leta 1986 zaupana tudi organizacija svetovnega kuharskega kongresa, ki je bil v Ljubljani. Tudi letošnjega, 25. svetovnega kuharskega kongresa, sta se udeležila dva naša kuharja, Janez Lenček in Mitja Kosec, predsednik in sekretar Sekcije kuharjev Slovenije, ki sta z močnimi argumenti kvalitete našim kuharjem znala zagotoviti ponovno članstvo v Svetovni kuharski zvezi. • V. S. Odkup predilniških stanovanj Tržič, 11. novembra - Komisija za stanovanjsko gospodarstvo pri tržiškem oddelku za prostor in okolje je konec oktobra obravnavala problematiko zagotavljanja socialnih in drugih stanovanj v občini. Za najem socialnega stanovanja se je do roka prijavilo 158 prosilcev, zaenkrat pa imajo na razpolago za te namene komaj 8 stanovanj. Zato je komisija seznanila izvršni svet s ponudbama za prodajo stanovanj dveh tržiških podjetij. Za stavbo BPT Tržič na Ravnah 7 - v njej so sedaj štiri zasedena stanovanja - je predlagala, da se na osnovi terjatev do tovarne prenese v last občine. Za 14 praznih predilniških stanovanj je predlagala odkup pod pogoji stanovanjskega zakona z enkratnim plačilom, če se bo s tem strinjala nasprotna stran. Ponudbo SGP Tržič za prodajo nekdanjega "Dečjega doma" je sklenila odložiti zaradi nefunkcionalnosti stavbe in previsoke cene. Oddelek za prostor in okolje je obenem predlagal imenovanje komisije za ogled stanovanjskih razmer udeležencev razpisa za dodeljevanje socialnih stanovanj. V njej bosta Tatjana Rakovec in Aleksander Puškarevič iz tržiškega centra za socialno delo ter Mirko Razinger iz občinske uprave. • S. Saje NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ MENJALNICA D-D Publikum KRANJ na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) KMETOVALCI IN GOZDARJI POZOR! Najugodnejše cene MOTORNIH ŽAG Jonsereds in Husqu-arna, GOZDARSKIH VITEL Tajfun, 3 in 4 tone, ter Tom 6 ton za samo 141,036,00 SIT. Izredna ponudba TRAKTOR Tomo Vinkovič 826, JEKLENE VRVI 0 10 (242,90 SIT) in 0 12 (346,50 SIT), vse vrste AKUMULATORJEV Vesna in ANTI-FRIZA (1 I - 134,40 SIT). Pokličite KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA, • 622-311 ali 631-497. ALPINUM Turistično podjetje d.d. Ribčev Laz 50 Bohinjsko jezero objavlja ODDAJO V NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Bifejev Storeč in Križ na smučišču Vogel. Bifeja sta sezonskega značaja. Možnost najema za eno sezono ali več let. Pisne ponudbe sprejemamo do 20. II. 1992 na naslov: Alpi-num, Turistično podjetje d.d., Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko jezero. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu št. 064/723-441 ali osebno na sedežu podjetja. CANKARJEVA ZALOŽBA IŠČE - ZASTOPNIKE - ORGANIZATORJE SKUPIN Za zbiranje prednaročil ekskluzivne petletne zbirke: H Za vse prizadevne zastopnike odličen zaslužek, ki bo lahko trajal tako dolgo kot zbirka. Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA, Kopitarjeva 2, Ljubljana, tel. 061/123-320. Izziv vodilnim MEŠETAR Brdo pri Kranju, 9. novembra - Včeraj se je v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju začela mednarodna konferenca Izziv za vodilne v podjetjih Srednje Evrope, ki se je ukvarjala s ključnimi problemi podjetij v Srednji Evropi, kot so prestrukturiranje gospodarstva, privatizacija, skupne naložbe. Na njej so predavali dr. Derek F. Abeli in dr. George Taucher, oba profesorja IMEDE, znane menedžerske šole v Lausanni, ter dr. Aleksander Bajt in dr. Peter Tancig. Konferenca je bila namenjena predvsem predsednikom podjetij iz dežel srednje Evrope in se ukvarja z vlogo predsednika podjetja in relevantnimi problemi v zvezi s tem; udeleženci so na Brdo prišli iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske. Po mnenju dr. Aleksandra Bajta je glavni razlog za sedanjo stagnacijo v gospodarstvu neprimerna strategija prehoda v tržno gospodarstvo. Tega je označil kot dolgotrajen proces, ki naj ne bi temeljil na hitrem spreminjanju družbene lastnine v zasebno. Pogoj za učinkovitost podjetja sicer je točno definirana lastninska struktura, ki pa ni nujno in takoj zasebna. Že sama najava privatizacije naj bi uničila družbena podjetja, saj zaradi svoje negotove pozicije menedžerji bežijo iz Atel njih in ustanavljajo svoja, ki pa zaradi pomanjkanja kapitala ponavadi niso učinkovita. Dr. Abeli in dr. Bajt sta bila enotnega mnenja o tem, da je posebno nekonkurenčnost problem, s katerim se bodo družbene firme morale še dolgo spopadati. Zato naj bi vodenje podjetij prepustili menedžer-jem in jim dati moč in gotovost. Prepuščeni trgu bodo prej ali slej našli ustrezno strukturo tudi za notranjo organizacijo podjetja. Dr. Bajt je prepričan, da je učinkovitost podjetja odvisna v glavnem od menedžer-jev. Skupaj z dr. Abellom trdita, da ima konkurenca pri prehodu v tržno gospodarstvo mnogo pomembnejše mesto kot definicija lastništva, česar pa se pp njunem mnenju predvsem politiki vse premalo zavedajo. • M. Ahačič Oktobra oddano mleko bo po 21,40 tolarja Čeprav je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag-Jože Protner že obljubljal, da bodo kmetje za oktobra oddano mleko prejeli 22,10 tolarja oz. 0,70 tolarja več kot septembra, pa cena ostaja nespremenjena. V kranjski Mlekarni so nam povedali, da bodo kmetom in posestvom plačali mleko po 21,40 tolarja, kolikor je zadnja v Uradnem listu objavljena odkupna cena; ne zanikajo pa možnosti za morebitni poračun. Mlekarna bo tokrat vse mleko plačala naenkrat (in ne v dveh obrokih kot doslej že nekajkrat); denar bo zadrugam nakazala 17. novembra, zadruge pa ga bodo kmetom verjetno izplačale dan kasneje. • • • Koliko za kože? Na odkupni postaji Koteks-Tobusa v Kranju odkupujejo svinjske kože po 5 tolarjev za kilogram, telečje po 110 tolarjev, bikove po 70 in kravje po 55 tolarjev za kilogram (in ne po 35, kot smo pomotoma zapisali prejšnji teden). • • • AGR0MEHANIKA poslovni center Hrastje pri Kranju, tel.: 064-324-034 V Agromehaniki vam brezplačno vgradimo akumulator ter preverimo in zamenjamo hladilno tekočine. Cene akumulatorjev brez prometnega davka (v SIT): * Munja 12/36 2.880 * Topla 12/45 3.719 * Munja 12/42 3.160 * Topla 12/50 3.890 * Munja 12/55 4.054 * Topla 12/55 4.288 * Munja 12/63 4.470 * Vesna 12/36 3.036 * Vesna 12/40 3.099 * Vesna 12/97 7.228 J * koruza, v vrečah * telpit -1 * KJ-19 * bovisal, 5 kg * železne grablje * steklenica, 201 Kranj, 10. novembra - Za boljši bančni servis je poskrbela tudi Abanka, njena novost je računalniški sistem Atel, ki je na voljo varčevalcem, imetnikom tekočih in žiro računov ter Visa kartice, ki lahko po telefonu dobijo informacije o stanju na svojih računih. Računalnik sporoči samo stanje brez matičnih podatkov ali številke računa, zato je takšno poslovanje varno. Za uporabo sistema Atel potrebujete žepni tonsko frekvenčni oddajnik s spominom Biper (stane 890 tolarjev). V banki za vsak račun vnesejo v spomin posebno kodo, ko po telefonu pokličete banko, se oglasi avtomatski telefonski odzivnik, Biper položite z zvočnikom na slušalko, odtipkate kodo, ko jo računalnik sprejme, posreduje želene podatke. Priprava podjetij na lastninjenje Škofja Loka, novembra - Klub gorenjskih direktorjev Dvor bo v ponedeljek, 16. novembra, v hotelu Transturist v Škofji Loki pripravil seminar o pripravi podjetij na lastninjenje. Poslanec Emil Milan Pintar bo govoril o desetih korakih v lastninjenje, pravnik pri GZS Bojan Pečenko o novi organizaciji podjetij, poslanec Janko Deželak pa o finančnem gospodarjenju podjetij in lastninjenju. Septembra v Sloveniji svetovni dan turizma čas kom se buta Stikamo po kmetijskih trgovinah Poslovalnica GKZ Srednja vas v Bohinjski Bistrici: ' umetno gnojilo NPK 11-12-12, vreča 50 kg, * pšenična krmilna moka * koruzna krmilna moka 23,90 SIT/kg 33,80 SIT/kg 35,30 SIT/kg 465,00 SIT 520,00 SIT 1.516,00 SIT ječmen tel-starter NSK roč za cepin 1.233,00 SIT 14,20 SIT/kg 20,40 SIT/kg 23,40 SIT/kg 50,20 SIT/kg 39,60 SIT/kg 387,00 SIT 1.622,00 SIT * zimska topla greda Covrtan (do minus 8 stopinj C) Vse cene so z vračunanim 5-odstotnim prometnim davkom. Člani Z"' druge na podlagi posebne izjave davka ne plačajo. • • • KOKOŠI rjave, enoletne, za rejo ali za zakol! Prodaja vsak dan. Cena: 200 SIT. Voljčeva 12, Vrhnika, tel.: 061-752-322 • • • (STA) Predsednik Svetovne turistične organizacije Vettor Guisti je v pismu predsedniku Turistične zveze Slovenije dr. Marjanu Rožiču potrdil, da bo 27. september prihodnje leto v Sloveniji svetovni dan turizma. Potekal bo v okviru leta turizma, ki se bo začelo prihodnje leto in bo ena največjih promocij slovenskega turizma in Slovenije sploh. Uspeh goriške Kmečke banke (STA) Italijanski mesečnik U Giornale della Banka je v oktobrski številki objavil razvrstitev 780 italijanskih bank po različnih kriterijih. Kmečka banka Gorica se je glede na dinamično rast bilančne vsote uvrstila na četrto mesto, pred dvema letoma je bila na 18. mestu. V skupini majhnih italijanskih bank (višina depozita od 100 do 500 milijonov lir) se je med 200 bankami uvrstila na 63. mesto, pred dvema letoma pa je bila na 129. mestu. Tečaj retorike Kranj, 10. novembra - Studio Griva pripravlja tečaj retorike (govorništva) za dijake tretjih in četrtih letnikov srednjih šol ter za študente. Začel se bo 23. novembra ob 18. uri v kranjski gimnaziji. Informacije in prijave: Studio Griva, tel. 323-752, popoldne in zvečer. Koliko bo letos treba odšteti za prašiča? Podatki s slovenskih sejmišč, ki so dober "cenovni barometer" tudi za gorenjske prodajalce in kupce, kažejo takole: na Ižanski cesti 303 v Ljubljani so prašiče, težke več kot 100 kilogramov, ponujali po 230 do 250 to-iarjev za kilogram: enaka cena je bila tudi na sejmu v Ajdovščini v Celju pa se je cena "sukala" okrog 220 tolarjev za kilogram. lfl po koliko so pujski, stari od 8 do 14 tednov in težki 18 do 30 kilogramov? Od 300 do 350 tolarjev za kilogram! Sodelovanje SZOP z Avstrija bank Kranj, 11. novembra - Izvršni sekretar Slovenske zbornice obrti1,1 podjetništva se je danes sestal z generalnim direktorjem AvstrU-bank dr. Petrom Setzerjem. Ugotovila sta, da obstajajo zanimive možnosti za sodelovanje, zbornica bo o tem pripravila osnutek' Povsem praktične možnosti obstajajo na področju spodbujanj3 izvoza, kjer bi bilo mogoče z zbornico zagotoviti ugodnejše pog°/ je kreditiranja. Avstrija bank seje načeloma pripravljena vključi' ti tudi v program "Imam idejo", ki ga je pripravila zbornica, stike pa bo moč vzpostaviti tudi za kooperacije med slovenskimi in av" strijskimi podjetniki. PEPELKA Radovljica Cankarjeva 76 Tel.: 064/75-488 Ni treba, da sanjate, če se hočete znajti v pravljični restavraciji! V PEPELKO se lahko tudi čez dan pripeljete ali pridete peš. I ptinlium pahliaa raznoterih dobrot \am omen/amo le nekatere gaspaeho s loa-Mik nlstt iz morskih sadez'ev. kaviar I toastom, gobe na 'aru. morska nzota. nadevam lign/i \ ,Vv».m<> omako, ikampi na turski način, pred \ami pnpravl/en poprov steak. ramueak »Pepelka« Tako Dovolj bo vzbu/an/a trka Rezervirali bomo mizo za i as MEGAMILK TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače KSSl n<8arbie program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • kozmetika t^te^i 7.tT1f^1 in ostalih znanih firm • kompleten program QjfJf*ff|f> . tudi senzorski brivniki in vložki • darilni program iz stekla in keramike A • NOVO - groaintićna prodaja bonbonov >^f0 gIO|la posebno ugodno pakiranja po S kg n/ Delovni čas: 9 - 12, 15. - 19.. sobota 8.-12. ure, tel 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO 1. OBLETNICA PODJETJA PUGR■ TRGOVSKO PODJETJE KRANJ I MARKET RŠKA Žrebanje nagradnih kuponov 28. novembra ob 11 "rl pred marketom! NOVO - Čaj SLIM TEE po JAPONSKI RECEPTURI - lnstitution KANEDO FROM NATURE-FROM JAPAN Izredno učinkovit in v praksi preizkusen čaj SLIM TEE. V poplavi reklam za zdravo hujšanje nam vsi dosedanji preparati pomagajo pri hujšanju, NE PA TUDI pri ohranjanju idealne telesne teže. Izjema je nas čaj SLIM TEE. Caj je naraven, narejen iz zdravilnih zelišč. Omogoča nam hitro in zdravo hujšanje, zmanjšuje apetit, pomirja in spodbuja celotno čiščenje telesa. Ce želite, da bo vaše življenje preprostejše. Uzje 'n brezskrbneiše na . poklit ite po telefonu (061) [99-fOA, *J Cena samo 490 S«1- NAGRADNO ŽREBANJE NAROČNIKOV 15.1.1993 1. nagrada: 100.00 SIT; 2. nagrada: 50.000 SIT; 3. nagrada: 20.000 SIT IGOR POKORN: ILUZIJA VSEBINA ZDRA VKO KECMAN: Nož v zodiaku 42 LEA MENCINGER: Najtežje je biti in ostati na vrhu DAMIR GLOBOČNIK: Gorenjski likovniki - modernejše smeri FRANCI ZA GORIČNIK: Kiklopovo oko kamere Besede urednice Nova številka Snovanj, ki še vedno zaradi tehničnih razlogov izhaja v zmanjšanem obsegu, v uvodnem razmišljanju publicista iz BiH refleksi-ra temeljno vprašanje tega nesrečnega kosa planeta - umiranje v pričakovanju miru. Gostja na Glasovi preji je bila pred kratkim slovenska dramska igralka Milena Zupančič, kije v pogovoru z voditeljem večera mag. Viktorjem Žakljem povedala marsikaj prijetnega in zanimivega o svojem lepem in nelahkem igralskem poklicu. Gorenjsko likovno sceno, ki je na podaljšani razstavi Gorenjski likovniki - modernejše smeri še vedno na ogled v Gorenjskem muzeju v Tavčarjevi ulici 43 (predvidoma do konca leta) predstavlja umetnostni zgodovinar Damir Globočnik. Franci Zagoričnik pa sije v škofjeloški galeriji Ivana Groharja ogledal razstavo fotografa Igorja Pustovrha. Lea Mencinger Zdravko Kecman s*no iz Bosne Nož v zodiaku Mise' "nož je našel svoj zodiak" sem na-p!sal že davno. Takrat niti slutil nisem nJene usodnosti, da bi mogla biti nekoč J>aslov nekega časa. Vendar je ta sedaj tu, imaginarni deželi Bosni, ožigosani s tri-Kratnim pečatom smrti. ^!esPodobno se mi zdi pisati karkoli. Notarske čenče brez vrednosti samo še °lj razvnemajo govorice, ki prehajajo od ^st do ust, in okolico samo onesnažujejo, tem času obstaja ena sama, čista bese- a» ki jo lahko izgovorimo neštetokrat in ^estetokrat nanjo pomislimo, pa bo ved-MiR°s~ala neponarejena. Ta beseda ie Pravi Samo ta ima svoj pravi smisel, svoj Pomen. In samo tisti, ki jo izgovar- aj0, S° Vredn' človeške pozornosti. Kot je i Ae<*a KRUH razumljiva lačnemu, kot si tudi bes *«ui beseda MIR potrebna od vojne in zla ^ teJ deželi so vsi prestrašeni, vsi so pre-aranj, vsi so utrujeni in pobiti. Vsi se na-"aJajo v primežu nekakšnih urokov, ki žJudl ne izpustijo iz rok. Ljudje so zboleli ,a neznanimi boleznimi, s strašnim in užnirn zadahom. Nihče nikomur ne zau-nihče nikogar ne spoštuje, vsak se za-P»ra sam vase. Narodi se zapirajo sami Se Popolnoma nepomembno je, kdaj l Začenja prvo, vendar kdaj drugo. In ta-*° vlada strah vsem. &osni se vsi preganjajo. Eni preganjajo in drugi Preganjajo tretje, tretji prve Ku « So vsi pregnanci v začaranem krotak v teJ deže,i se ,ahko zgodi kaj sti °. nezaslišanega in nedoumljivega. Ti« to, niso Pregnani, čakajo, da se jim bo r,ozgodil0 že jutri. Videti je paradoksal-ZanVendar naJDolJe bi bilo, če bi to deželo deže?1'1' Vsi' vsi do zadnJega, in bi pustili ki b ••,t,stim maloštevilnim kolovodjem, da J J,n mogli našteti na prste obeh rok, s^ 1 sami končali svoj bojaželjni načrt. et °» se lahko iz dogajanja v tej deželi česa tudi naučil. Lahko bi spregledal, koliko je tu morbidrtosti. Te besede zares prmajajo iz pekla. Iz njegovega "tretjega", zadnjega kroga, iz katerega veje zadah po mrtvih človeških telesih. In to ni nič posebnega, saj je povsem določeno in zaznamovano v vsakem človeku. Znanec, ki seje vrnil z bojišča, pravi ženi: "...odnesi to obleko daleč proč od mene, ves dan sem nosil mrtve, tako zaudarja po njih. Operi jo v desetih vodah..." Kdo so ujetniki? Odgovor: vsi so ujetniki! Ker so vsi ujeli drug drugega. Ljudje se bodo lahko osvobodili šele tedaj, ko bodo osvobodili druge. Kaže, da se je vse začelo tedaj, ko so vasi zaprle poti druga proti drugi. Vendar, če si zamislimo njihovo narodno pomeša-nost, se nam utrne groteskna, peklenska in celo paradoksalno "smešna" misel: kam iz te mrežaste pajčevine. Bi potrebovali krila, če bi se hoteli kamorkoli premakniti? Krila bi potrebovala tudi mesta, ki so se panično zapirala druga pred drugimi. Sedaj je dežela polna pregrad in mi vsi smo vanje ujeti. Česa takega si verjetno v drugih deželah niti zamisliti ne morejo, niti v najbolj fantazmagorični literaturi. In za vse to spet ni nikakršnega pojasnila. Vsi so ujetniki in vsi zasužnjeni. Pekel takega zasužnjevanja je prešel v grozo medsebojnega klanja. Tisti, ki so se izvlekli in odšli iz tega pekla, lahko tam nekje vsaj svobodneje dihajo. Ni jim treba vsak večer in vsak dan trepetati za svoja življenja. So to morda nekakšni nesrečni srečniki? Sledi vprašanje: kje so ključi? Kdo ima ključe? Kdo je to? Vsi mislijo, da so ključi pri nekom drugem. Tisti drugi, je to ta...??? Tisti drugi je kriv! In tako mislijo vsi. V resnici je vprašanje brezupno. Gre za obupance. In nihče drug kot ti ne more biti kriv! "Narod je plevel," pravi nekdo. Z njim lahko pometaš, kakor hočeš. Ni važno, kateri narod je, kateremu rodu pripada, saj je samo plevel in pripada samo plevelu. To ni nikakršna literatura, te besede so samo kriki obupanca, so stanje apokalipse. M. S. pravi, "da bo le malo mišjih lukenj, v katere se bodo lahko skrili." Jaz pa pravim, da je vse kot v nekakšni peklenski zgodbi. "Norci plešejo kolo!" Vendar jim ne moreš reči, da so norci, ker bi bili sicer v norišnici. "Norci skačejo po strehah." "Norci jih zažigajo." Oni svatujejo, oni so za vse odgovorni. Vendar oni so tu, in nič jim ne moreš. Tako veliko jih je, da se te loteva jeza. Imajo svoje pravice in zakone, ki so se rodili iz brezumja. Z njimi vladajo iz svojega mraka. Zdaj so mnogi, ki so bili nekoč normalni in tolerantni, zboleli za istim sindromom bolezni in se spremenili v neke druge ljudi. Obtožiti ene in ne obtožiti drugih, obtožiti druge in ne obtožiti tretjih pomeni samo dolivati olja na ogenj in prinašati še več gorja v to deželo in med te ljudi. Samo razumni ljudje bi mogli dokončati tako komplicirano delo, ki je čakalo Bosno po razpadu jugoslovanske skupnosti. Vendar je Bosna padla v roke nekim mitskim, nerazumnim tipom, ki so njeno labilno stanje pretočili v drugo, razumu nedoumljivo stanje, v katerem so zamešali stoletja, vrnili čas za stoletja nazaj, zmedli spomin in duhovna stanja, poteptali prej pridobljene vrednote, predali človeške usode v roke ljudi, ki so zelo sumljivih moralnih vrlin, sedaj pa ti ljudje sodijo in presojajo. Z razuzdanostjo uničujejo vse, kar je vrednega in kar je dosežek razuma. In zato trpijo vsi. V začetku je bilo para-digmično stanje tako, da so največ trpeli Srbi od Srbov zaradi nelojalnosti, Muslimani od Muslimanov, Hrvati od Hrvatov, ker so se do oblasti dokopali ljudje, ki jim za nikakršno ceno ne bi smela priti v roke. Paradoks je toliko večji, ker so na začetku svoje volilne zmage ravno oni, njihovi voditelji, obljubljali "med in mleko", harmonijo in nacionalno slogo, problem so jim predstavljali nasprotniki in nekaj mislečih ljudi. Sedanja realnost so trije nacionalistični totalitarni režimi. Edina rešitev bi bila sedaj kantonizacija Bosne (čeprav tega Muslimani ne želijo niti za ceno dolgotrajne vojne), nato pa bi bilo treba vse prepustiti času. Zato ima prav samo tisti, ki izgovarja besedo: MIR! MIR! MIR! MIR! Ta beseda bi morala odmevati z vseh strani. Iz notranjščine ljudi, ki so v vojni in vanjo ujeti. Odzunaj od ljudi, ki bi mogli tej besedi pomagati do uresničitve. Takoj potem bi bilo treba vzeti oblast vsem tistim, ki so pripeljali Bosno v pogubo in uničili svoje lastne in druge narode. Napravili so dvakratni zločin: proti lastnemu in proti drugemu narodu. Zlo je toliko večje, ker je vse videti kot nedoumljiva fantazmagorija, ta pa je po pravilu nerazumljiva. Hočemo življenje in nočemo smrti! Bilance pa so videti take: za osvojeni hrib sto mrtvih! Za hišo deset mrtvih! Za ulico in mesto več sto mrtvih! In tako se seštevajo tisoči in tisoči ubitih. Koncentracija smrti je nepojmljiva. Z njo je vse prenasičeno. Zrak in spomin. Morda je edina rešitev oditi nekam iz te dežele. Oditi kamorkoli, in pustiti deželo, da se prevetri od zadaha smrti. Izključiti je treba tiste, ki upravljajo s človeškimi usodami. Odhod je treba razumeti kot možno zmago nad zlom. To morajo napraviti vsi. Pustiti na cedilu vse, ki jih držijo v tem peklu. Za Bosno so potrebni kozmična tehtnica in razumni ljudje, ki bodo znali položaj uravnovesiti. Kozmična tehtnica mora biti mera za vse ljudi in njihove potrebe. Z njo je treba pazljivo ravnati. Samo tako je možno njeno ravnovesje. Ali morda kaj drugega. Vendar je to mogoče samo pod pogojem, da takoj in brezpogojno stopi na sceno mir. Resno pa je treba jemati samo tiste, ki izgovarjajo to besedo. Za sedaj je na ustih vseh ljudi samo eno brezupno vprašanje: "Bog, ali se bo kdaj to končalo!?" •* "Se bo?" Prevedla: M. Vozlič SNOVANJA Lea Mencinger Glasova preja z igralko Mileno Zupančič Najtežje je biti in ostati na vrhu Cerklje - V prelepem okolju Hribarjeve hiše je v petek, 6. novembra, potekala sedma letošnja Glasova preja. Gostja, slovenska dramska igralka MILENA ZUPAN-se je z voditeljem mag. VIKTORJEM ZA K UE M pogovarjala o svojem delu in življenju. Prva dama slovenskega teatra, kije v svoji dolgi igralski karieri požela vrsto igralskih priznanj od Sterijinega pozorja, do Borštnikovih pa tudi filmskih v Pulju, se je poslušalcem razkrila kot očarljiva sogovornica, ki zna ne le sproščeno kramljati, pač pa se tudi duhovito odzivati na vprašanja mag. Zaklja, za katerega pa se tako ve, da je v kulturi, gledališču pa še posebej, doma vsaj tako dobro kot v politiki. Kadilnica hiše nekdanjega ljubljanskega župana, bankirja in kulturnega mecena Ivana Hribarja je bila v petek zvečer prostor, ki ga je še dodatno oplemenitila umetnost trenutno najboljše dramske igralke pri nas. Prostor je ljubeznivo odstopila in večer gostoljubno omogočila LJUBLJANSKA BANKA, GORENJSKA BANKA KRANJ. Prepričana Gorenjka Najbrž je splošno znano, da je Milena Zupančič doma z Bohinjske Bele. Manj pa se ve, da se je po desetih, dvanajstih letih bivanja v Ljubljani znova preselila v domači kraj, od koder se, ne boste verjeli, vsak dan vozi v Ljubljano. In zakaj spet živi na Bohinjski Beli? "Več razlogov je. V vseh tistih letih bivanja v Ljubljani je bilo ogromno dela v gledališču, toda tudi v prostem času so bili okoli mene ljudje iz gledališča. Nenadoma postaneš nekako zasičen s pogovori na isto temo, vedno samo o teatru. Drugi razlog moje vrnitve pa je ta, da sem na svoj kraj zelo navezana. Izkazalo se je tudi, da pravzaprav z vožnjo niti ne izgubim veliko časa. Ko se peljem domov, že v Šentvidu pozabim na gledališče, televizijo, na vse, kar je povezano s tem delom in se pripeljem domov, kjer sem med svojimi, tu sem lahko samo Milena in nič več. Celo 'na fanta' govorim doma tako kot vsi okoli Bleda, in tudi sredi Ljubljane, če le srečam koga iz domačega kraja. Dnevno menjavanje okolja mi tudi kot igralki zelo ustreza, tu lahko spet napolnim, kar se je na odru, v Ljubljani, izpraznilo. In naslednji razlog, saj jih je še ogromno, je seveda moja hči: raje vidim, da raste tu na Bohinjski Beli kot pa v Ljubljani. Bela je zame kraj, kjer sem doživljala in še doživljam najlepše, kar se lahko zgodi v življenju." Kaj pa kot Gorenjka misli o Gorenjcih? "Oznaka, da smo Gorenjci trdi, ne drži povsem, mislim, da smo tudi zelo sramežljivi in pod kožo tudi zelo 'rahli'. Morda sem pravzaprav srečna Gorenjka, ki lahko na odru pokaže vse, kar sicer Gorenjci zasebno ne delamo - ne upamo odkrito pokazati čustev." Pogum je glavni Milena Zupančič je dokaj zgodaj začutila umetniško žilico, morda še najbolj na jeseniški gimnaziji. Toda sprejem na akademijo je bil tudi takrat kot danes sila trd oreh. "Takrat sem bila zelo nerodna in z desetimi kilogrami več kot danes. Seveda sem imela tremo, prišla sem tako rekoč iz province med ljubljanske sijajno pripravljene kandidate. Toda uspelo je. Pri Pinu Mlakarju, ki je takrat poučeval balet na akademiji, bi morala narediti nekaj baletnih gibov. Pa me je kostim oviral. Odvrgla sem jopico, čeprav nisem imela spodaj bluze, pogumno sem naredila zahtevane baletne korake, še sama ne vem, kako mi je to uspelo - in naredila sem sprejemnega." Že po drugem letniku akademije je dobila prvo vlogo v Mestnem gledališču ljubljanskem in sicer v alternaciji z Marijo Lojk v komediji Veter v vejah sasafrasa. "Sila imenitno se mi je zdelo. Pomembno je namreč ne zavreči prve priložnosti, navadno potem sledi nova priložnost in tako je bilo. Imela sem dobre režiserje, prvi je bil Žarko Petan, pri njem sem igrala nekaj zelo lepih vlog, med njimi sta najboljši vloga Blanche v Tramvaju poželenje in pa vloga v Dami iz Maxima. Petan me je naučil sproščenosti na odru, kontaktiranja s publiko, obrtniških znanj skratka. Pri Miletu Korunu so prišle na vrsto druge stvari, njegovo razumevanje gledališča je bolj poetsko, iracionalno. Imeniten režiser je, igralca prepusti njegovi vlogi, seveda pa vse poteka v okviru dogovora. Sodelovala sem tudi z Ljubišo Rističem, pred leti je veliko režiral v Celju. Njegove predstave so spet povsem drugačne, z veliko zunanjih gledaliških učinkov. Zanj so govorili, da igralcem povsem pušča proste roke, kar pa ni res, celo podobno dela kot Mile Korun. Sicer pa med režiserji ni drugih razlik kot te, da so ali dobri ali pa slabi. Jo-vanovič? Moj mož je režiser, s katerim prav vsi igralci zelo radi delajo, pri njem ima igralec občutek, da ni za igralca pomembna le vloga, pač pa se mora zavzemati za celotno predstavo. Mislim, da sem imela posebno srečo ne le v tem, da sem lahko sodelovala z imenitnimi režiserji, pač pa so bili takrat tudi profesorji na akademiji sijajni - prof. Koblar, pa Stane Sever, Filip Kumbatovič, dr. Kralj, Pino Mlakar, pa Vida Juvan in drugi." "Ko si na vrhu, je tam zelo teiko obstati. Svojemu otroku ne bi želela igralskega poklica, res ne. Zaenkrat ne kaže takega nagnjenja, hvalabogu. Če bi se pa tako odločila, ji seveda ne bi mogla preprečiti Starši smo do otrok le redko objektivni. Kaj pa, če bi se potem le meni zdelo, da je dobra igralka, v resnici pa ne bi bila? Če si neuspešen, slab igralec, je to zelo hudo življenje, nenehna potrtost, nezadovoljstvo, ne, tega svojemu otroku ne bi privoščila..." Igralci in gledališča Za igralko Mileno Zupančičevo je okoli 50 odigranih gledaliških vlog, okoli 20 filmskih vlog, neprešteti so nastopi na radiu in v javnosti. Zupančičeva je tudi igralka, ki je zagotovo največkrat menjala gledališko hišo, praktično prav vse slovenske hiše. Zakaj? "Ce bi se dalo, bi premenjala gledališke hiše še večkrat. Sploh mi slim, da bi morala biti slovenska gledališča tako organizirana, da bi omogočala vsem igralcem menjave, to je dobro tako za občinstvo kot za igralce. Publika se naveliča vedno istih igralskih kombinacij v nekem gledališču, za igralca pa je tudi utrujajoče, če točno veš, kako bo kakšno stvar odigral igralski kolega, saj si z njim na odru odigral že dvajset, trideset predstav. Po drugi strani pa sem prepričana, da ni dobro ostajati preveč dolgo v eni gledališki hiši, ker si veliko igralcev začne hišo lastiti kot neko svoje gospodinjstvo, svoje dvorišče, ne pustijo nikogar zraven. Kadar sem se sama začela čutiti preveč domačo v gledališki hiši, sem vedela, da je treba zamenjati oder. Na srečo sem imela možnost. Prepričana sem, da so nov teater, novi igralski kolegi šola, ki me vedno lahko kaj novega nauči in seveda tudi drugi od mene. Pred časom so bili poskusi, da bi takšno reelekcijo igralcev tudi uzakonili, pa ni uspelo. Sama ne bi mogla leta in leta delati v istem teatru, rada imam spremembo, drugi pa morda zagotovljeno varnost do konca življenja v stalnem teatru. To ni zame, rada imam nekaj vznemirljive negotovosti, sicer ne vidim smisla v delu, s katerim se ukvarjam." O igralkah in igralcih V slovenskem gledališču je nastopalo kar nekaj izjemnih gledaliških igralk. Med njimi je bila za Mileno Zupančičevo vedno na prvem mestu Duša Počkaj. "Tako velike igralke se redko pojavijo. Saj imamo vrsto izjemnih, kot je recimo Majda Potokar, toda Počkajeva me je vedno znova izredno očarala. Znala je vse in več kot to, za take ljudi pravimo, da se jih je dotaknil bog. Igralci? Ratko Polič, Cavazza prav gotovo. Polič, moj bivši mož, sodi med gledališču tako predane igralce, da je to že kar noro. Vedno mi je veliko pomagal s svojimi doslednimi kritikami, nanj se lahko zanesem. Prvi hip seveda burno reagiram, skregam se, vendar ima prav in to vedno. On je igralec, ki jemlje svoj poklic resnično profesionalno: pri prvi bralni vaji zna ves tekst na pamet do zadnje črke. Ne poznam igralca, ki bi mu bil v tem enak." Viktor Žakelj: »Milena Zupančičeva, saj nimate treme, kajne?« Foto: Gorazd Šinik Kralj Lear Seveda se ni bilo mogoče izogniti njeni zadnji vlogi norca, v kateri prav zdaj nastopa v Poli-čevem projektu Shakespearovega Kralja Leara. Na vprašanje, koliko je ta predstava podobna tako imenovanemu Pan-durjevemu teatru, je Milena Zupančič odločno zanikala kakršnokoli podobnost. "Na tako velikem odru, kot je v Cankarjevem domu, je bilo treba uporabiti koncept množice in kup dodatnih stvari. Zato morda vtis o spektaklu. Treba pa je vedeti, da gre za ogromen oder, na katerem je za gledalca intimni, miselni odrski svet tako daleč. Na vsakem manjšem odru normalnejših razmer bi bila predstava delana po drugačnem konceptu, brez dodane množice plesalcev in podobnega. Ratko Polič si je seveda želel manjši oder, niti si ni Jova-novič kot režiser izbral takih odrskih razsežnosti. Toda tudi na tako velikem odru smo opravili to težko delo zanesljivo. Nekateri govorijo, da je povsem drugače videti bolj od blizu igralčev obraz, na odru Cankarjevega doma pa le od daleč. Morda branim predstavo tudi zato, ker sem sama na odru, gledam igralce od blizu, vidim, kaj se v njih dogaja. Gledalci, verjamem, iz te ogromne dvorane, tega ne vidijo, vidijo sicer predstavo. Toda vse predstave doslej so bile polne, nihče med predstavo ne odhaja, nihče ne žvižga. Imeli smo tudi mlado publiko, srednješolce. Prestrašili smo se 900 mladih, saj ne bodo zmogli tri ure poslušati Shakespeara, ne bomo mogli do konca odigrati. Pa je bil naš strah odveč, gledajo, izvrstno reagirajo, kot vsaka prava publika." Tavčarjeva Meta, Partijičeva Žašlerca Najboljši igralci vedno prisegajo le na odrske deske. Tudi Milena Zupančič. Vendar pa so verjetno filmi, kot so bili < V« tje v jeseni. Vdovstvo Karoline Žašler, pripomogli k temu, da je tudi igralkin filmski obraz postal sestavni del njene igralske podobe, njeni dve tako nas protni si vlogi Mete in na drugi strani Karoline pa sta se /api sali med temeljne ženske like slovenskega filma. "Imela sem srečo, da sem te filmske vloge dobila dovolj zgodaj. Takrat o igranju pri fil- mu nisem še nič vedela. Režiser Matjaž Klopčič pa me je znal na pravi način voditi od kadra do kadra. Še danes mislim, da je Klopčič naš najboljši filmski režiser. Ljudem se je moja filmska Meta vtisnila v spomin, še danes me na cesti nekateri ustavljajo in omenjajo to vlogo. Sicer pa mislim, da razlike med nastopanjem na odru ali na filmu za igralca pravzaprav ni. Enostavno je treba biti iskren, pošten v vsaki vlogi. Morda je bila zame sreča tudi to, da me niso po Cvetju v jeseni vkalupili v vloge, kot je bila ta. To bi bila vsekakor krivica, ki se nekaterim igralcem zgodi, jaz sem se temu srečno izognila. Lahko sem zaigrala nesrečno Karolino, čeprav so se nekateri strašno razburjali takrat, da tako mlada že ne morem igrati vloge zrele ženske. No, masker mi je narisal podočnjake, ostalo sem naredila sama..." "Igralec je... preden stopiš na oder si povprečen, dolgočasen, nezanimiv človek. Ko stopiš izza zavese na oder, se spremeniš, postaneš drug človek, podrediš se nekemu drugemu duhu, življenju, postaneš boljši, vsekakor pa drugačen, a le za čas, ko si na odru. Ves se odpreš usodam, ki so bogate, posebne, izjemne. Takrat ne varčuješ s svojo energijo. Na odru je vse drugače, tam ni mej, preko katerih ne bi bilo mogoče iti, tam je neskončnost. Prepustiš se temu tako duhovno kot fizično. Takrat si izjemen človek. Aplavz potem postavi vse stvari spet na svoje mesto, znova si navaden človek kot pred predsta- Drame za Mileno Kadar igralec doseže tako visok renome, kot ga je v igralstvu sploh mogoče, si pač lahko izbira vloge. In ko je za igralko, kot je Milena Zupančič, taka množina vlog, si lahko privošči tudi to, da igra nekoliko manj, recimo eno ali včasih dve pomembni vlogi na leto. "Saj bi se me ljudje prenajedli, če bi me nenehno videli na odru. Živela sem v nekem srečnem trenutku, veliko sem igrala, veliko nastopala na festivalih doma, po nekdanji Jugoslaviji, po svetu, res to je bilo intenzivno in bogato življenje. Zdaj se mi zdi normalno, da je tega manj. Sicer pa se mi zdi, da je recimo pri filmu tudi vlog za igralko mojih let premalo. Ženska je bila v filmu od nekdaj bolj za okras, bila je ali ljubica, pijanka, kurba, potem pa že teta ali stara mama, vmes pa nič. Vedno so moški nosilci nekih družbenih tem, ženskam pa se v filmih nič pametnega ne zgodi. Nimamo dobrih scenarijev, to bo kar dr/.ilo Najbrž scenaristi še nikoli niso srečali pravih žensk..." Toda za Mileno Zupančič so se našli pravi pisci. Kar nekaj dram je bilo napisanih prav njo. Dušan Jovanovič je na mer napisal Zid jezero njej na kožo. No, natančneje je bilo tako, da je Partljič prosil Jovano-viča, naj napiše dramski tekst za Mileno Zupančič. "Res pa je tudi, da je bilo tudi že prej nekaj tekstov, ki so jih avtorji napisali zame oziroma so želeli, da jaz prva odigram vlogo v njihovem delu. Tak je bil recimo Hiengov Izgubljeni sin, ker je Filipič omenil An' dreju Hiengu, da bi nekaj nap'' sal, kar bi jaz igrala. Nasploh pa imam izredno dobro mnenje o slovenskih dramatikih-Za menoj je ogromno vlog, toda če me vprašate, kateri tekst ; mi je pri srcu, bi izbrala Šelig0/ vo Svatbo. Mislim, daje to najlepši tekst, resnično v evrop' skem vrhu. To je Romeo in J** lija današnjega časa. Tudi An0 sem rada igrala, toda Svatba je pravo mojstrstvo. Igrala sem seveda tudi v dramah drugih avtorjev, skoraj v vseh HiengO-vih dramah, pa v Zajčevih. Partljičevih, pa Strniševih, Pa Mirka Zupančiča naj omenim... Saj res, pri njem sem pred kratkim naredila diplom-ski izpit. Se čudno sliši? Pa je res, da doslej ni bilo časa za diplomo. Po četrtem letniku so se vrstile vloga za vlogo, časa z3 diplomiranje pa ni bilo. Zdaj pa so taki časi in zakoni, da moraš imeti ta papir. K temi} smo se zdaj spravili sami stari kozli, tudi Gogala, Polič, tud' Cavazza je pred kratkim diplomiral, Rifle lani in še kdo..-" Črne luknje spomina Igranje je težavno delo. Igral.cl umirajo prej zaradi nenehn1 stresov, psihofizičnih napoto^ "Na zunaj seveda ni videti. vS izgleda normalno, toda kolik igralcev pri nas je dobesedn umrlo na odru ali takoj, ko s. stopili za zaveso. Po predsta se je zgrudila Duša Počkaj. K je stopil z odra, je umrl R° Kosmač. So pa tudi izjefJJ Spominjam se Vladimira S* binška v predstavi Dama Maxima. Plesala sva can-e3.; sama sem pri svojih petindv3^ setih letih zlahka dvigala čez stol, on s svojimi sedenj setimi in več leti pa prav tak No, za sedaj me moja kond' ja še ne izdaja, kaže, da mi P( magajo tudi druge moje v)0^ ki jih imam v gospodinj*' obdelovanju vrta, pri šo'1^ nju... Strah me je le, da me bi zapustil spomin. Za igra je to najhuje. Toda tako ime"^ vane črne luknje spomina, ne veš besedila ne naprej ■ nazaj, se lahko zgodijo ** fu zelo mladem igralcu. Vse p°1 > nenadoma in tO lahko v p(,(, stavi, ki si jo ponavljal Pe -setkrat. Naenkrat ni nič, te j„ ne spomniš sc niti besede^ kar je tudi strašno, ne slis" p šepetalke. Lahko pomag3.^ kolega, ki z improvizira"'^, besedila oba potegne iz z3£|Cl) I To je najslabše, kar se i^ljiii lahko zgodi. Včasih pa iz?u% glas, zvečer je premiera,17 ^i pa sama Inip.ivosl. 'a'criJJVaj' pomaga Terezija KadunC ^ set minut drži roke na m(J vratu, pa sem dobra za P^f^r ro in vse naslednje dni. N ^ jetno, kaj? Toda meni P° ga" IZJAVA TEDNA SLOVENIJE NIHČE NE PRODAJA! Glede na to, da smo v tej Sloveniji, ki se razvojno in perspektivno viža v turizem, namenili olala sredstev za turistično promocijo in so promotorji dirkali od Avstralije do Amerike, bi pričakovali, da smo za silo že »usidrani« v turistične tokove. Tresla se je gora, rodila se je miš! Nedvomno najboljši poznavalec turizma gospod Egon Conradi je zadnjič poznavalsko izjavil: »Ta hip Slovenije ne prodaja noben večji turoperater...« • D. S. »NAJ PRIDELKI SLOVENIJE 1992« R M Vremenoslovci nam za petek napovedujejo oblačno vreme, v noči na soboto bodo ponekod prehodno manjše padavine, v notranjosti celo rahel sneg. V soboto in v nedeljo naj bi bilo precej jasno... vabljeni PREDNOVOLETNI TEČAJI PLESA V restavraciji Park v Kranju prirejajo ob sobotah družabne P'ese z živo glasbo od 20. ure dalje. Vsak četrtek in nedeljo pa so tečaji plesa plesne šole Step by step. Zdaj bo plesna šola izpisala nove plesne tečaje s skrajšanim programom pod naslovom Prednovoletni plesni tečaji. Tečaji se bodo v restavraci-I' Park začeli 14. novembra ob 18. uri za odrasle, za študente in srednješolce pa v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri.• D. S. v CANKARJEVEM DOMU BO PREDSTAVITEV "MODNEGA VALA '93B MAKE - UP V BARVAH JESENI IN ZIME pobijana, 11. novembra - Da smo tudi v kozmetiki vse bliže Evropi, smo lahko novinarji zvedeli na sredini tiskovni konfe-renci, ki jo je podjetje Makler organiziralo ob letošnji priredijo "Modni val '93", ki bo to nedeljo v Cankarjevem domu v Hobljani. Na njej se bo predstavilo kar 18 naših zastopnikov 'Ojih kozmetičnih proizvajalcev, ki so Slovenkam in Slovencem zlasti v zadnjem času močno popestrili možnosti izbrati rri6d najboljšim kar ponuja svetovna kozmetična industrija. , Cilj modnih revij je seveda prikazati novosti na tržišču in ta-*° si bo tokrat moč v Cankarjev domu ogledati, kaj se pri nas novega dogaja na področju kozmetike, predvsem kozmetike v Tr'2erstvu. V veliki sprejemni dvorani bodo vse od 10. ure do-Poldne do 18. ure zvečer potekale predstavitve uvožene opreme za frizerske salone, poleg tega pa si bo moč ogledati in po Reklamnih cenah kupiti kozmetične preparate. Pripravljene bo-d° številne demonstracije mode na področju kozmetike, make pa bo, kot pravijo strokovnjaki, prihodnje leto v znamenju Na prireditvi v Cerkljah, kjer so pokazali bučo velikanko in jo opremili z napisom, je padla pripomba, zakaj ne piše »Mi Gorenjci«. Navzoče zastopnice lepšega spola nobenega napisa niso posebej komentirale... Foto: D. Gazvoda SEDMINA ZA KATRCO ŠTIRI CA ODHAJA, PRIHAJA TWING0 Nejasnosti v zvezi z odhodom enega najpopularnejših avtomobilov na slovenskem trgu je zdaj konec: katrca z uradnim nazivom renault 4 bo s koncem leta na veliko razočaranje mnogih ljubiteljev zapeljala v pokoj, pred kratkim pa je Renault na pariškem salonu predstavil nov majhen avto z imenom tvvingo. ba jeseni in zime. . Sl zastopniki tujih kozmetičnih hiš so poskrbeli, da v zad-jjj®01 času na policah drogerij in parfumerij v Sloveniji naj-: "jj0 najboljše, kar premore svetovna kozmetična industri- • Med drugimi tudi kvalitetne izdelke Otta Kerna, ki jih astopa podjetje Orbico. 0|j?^rednja prireditev letošnjega "Modnega vala" se bo začela rjr Ur'. ko bodo v Gallusovi dvorani prvič pri nas predstavili bod rate U0REAL TECHNIKUE PROFESSIONNELLE, ki pa volj i a raz''ko od L'orealovih izdelkov za široko potrošnjo, na ekin° c 28 *r'zerske salone. Na prireditvi se bo nato predstavila || j:a,Fr'zerskega studia Dragice in Jane Kern, ter frizerska šo-*a| fa'noveJše pričeske francoske in nemške linije pa bo prika-bodo rski strokovnjak iz Ni zozemske, Henrv Meurs. Seveda datj° Dr'roditev popestrile tudi glasbene in plesne točke, ogleden ?a s' bo moč najzanimivejše izdelke bižuterije in modnih a°datkov. • v. Stanovnik Tvvingo se je pravzaprav vse do pariškega salona uspešno skrival pod imenom mignon in pod projektom z oznako XO-6. Vozilce je dolgo samo 343 centimetrov, 1,3-litrski štirivaljni motor, ki zmore največ 55 konjskih moči poganja prednji par koles. Zanimivo je, da so se pri Renaultu ta sodobno zasnovan avto odločili ponuditi samo v pastelnih barvah, kakršne bodo tudi v prostorni notranjosti. Ali bodo tvvinga čez čas začeli izdelovati tudi v dolenjskem Renaultovem partnerju, še ni znano, ve se samo to, da bo ka-tra, ki so jo izdelovali samo še v Revozu brezpogojno morala iz proizvodnih hal, saj je v številne evropske države zaradi ostrejših predpisov ni več mogoče izvažati. Tako bo slovenski nacionalni avto verjetno sčasoma postal renault 5. Kljub priletnosti (ki pa jo petica prav mladostniško skriva) bo verjetno ostal v proizvodnji vsaj še naslednje leto. Če se bodo tudi pri nas spremenili okoljevarstveni predpisi pa lahko v Revozu skoraj čez noč na petkin izpuh nataknejo katalizator. Po načrtih gredo tudi priprave za proizvodnjo novomeškega clia. Prva vozila naj bi naredili že zgodaj spomladi, letna proizvodnja pa naj bi znašala do 350 teh avtomobilov na dan. Ker ima Renault na slovenskem in ostalih trgih nekdanje Jugoslavije še precejšnje ambicije, bodo skoraj zagotovo v Novo mesto vpeljali tudi projekt tvvingo. Do takrat pa še počakajmo, kajti zdaj je najprej na vrsti pogreb in sedmina za katrco. Menda francoski del direktorjev Re-voza ne kaže kakšne velike žalosti. • M. G. V SOBOTO, 5. DECEMBRA, NA MIKLAVŽEV VEČER, BO V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU SAMOSTOJNI KONCERT PEVKE, KI SMO JO GORENJKE IN GORENJCI VSELEJ RADI POSLUŠALI, NAGRADNO VPRAŠANJE: KATERA PEVKA BO 5 DECEMBRA OB 20. URI KONCERTIRALA NA BLEDU? Odgovor napišite na dopisnico in jo pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj najkasneje do 23. novembra. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali 5 bralk oz. bralcev, ki bodo prejeli vstopnico za koncert! P.S.: če je vprašanje pretežko - danes in jutri bo isto vprašanje tudi na Radiu Triglav, Radiu Tržič in Radiu Žiri, zraven pa bodo zavrteli po eno skladbo iz pev-kinega izredno bogatega opusa. 100xVEČ V NAKUPOVALNEM CENTRU ČIRČE ^rat čaka sreča prebivalce Čirč! novJmK' kakr^na ie natisnjena na 1 strani, bo v soboto, 14. ne^ ra' od 8 do 13. ure nalepljena nekje v Nakupoval-V7«^?entru člRČE. Izrežite jo iz Gorenjskega glasa in jo našel S Set,°l Tokrat ima nalepka številko 7. Tisti, ki jo bo n°»ti 4NakUpovalnem cen,ru Girče, bo dobil bon v vred-giasaj *50o»- W (kar je 100 x več kot izvod Gorenjskega / Želimo vam veliko sreče pri iskanju! n' Qlr!k'toden i° nalepko v Samopostrežni prodajalcu« našel Saso Cvotković, Planina 20, Kranj. Trgovina s premogom in prevozništvo VODICE, Zapoge 40 NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH: • ČEŠKI PREMOG • KOCKE OREH • VELENJSKI PREMOG - KOSI • KANIŽARICA MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA 5£ 061/823-585 ali 824-096 PETEK, 13. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.30 Program za otroke 10.30 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 11.00 Stol pod potico, 1. del posnetka lutkovne igrice 11.20 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 16.20 Gospodarska oddaja: 1000 obratov, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.30 Volitve 92, predstavniki strank predstavljajo svoje programe 22.05 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 23.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.30 Sova 23.30 Bagdad cafe, ameriška nanizanka Beverlv Hills, 7. del ameriške nadaljevanke Vsi so zmagovalci, angleški barvni film 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.45 Sova," ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Beverly Hills, ameriška nadaljevanka -18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Jazz in blues -19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija - 20.45 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.10 Večerni gost - 22.00 Studio City - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.40 Pregled sporeda 6.55 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 7.00 Problemčki, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.05 Vprašanja, sporočila, nasveti 10.30 Izbor iz tujega sporeda: Pietrova zemlja 11.00 Sociološki TV leksikon 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mlade 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Speča vohuna, ponovitev britanske nanizanke 15.45 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Po ročila 16.05 Alles gute, tečaj za nemški jezik 16.35 Malavizija: Beverlv Hills 90210, ameriška mladinska nadaljevanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Morje 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film, video, film 20.35 Območje somraka, ameriški barvni omnibus film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Video strani 17.00 Seks in vohunstvo, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.30 Zlatko in detektivi 19.30 Dnevnik 20.05 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas, izobraževalna oddaja 22.10 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 23.00 Nočna ekipa 23.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka/ šaljivi hišni video/Smrtonosno srečanje, ameriški barvni film 3.00 Ho roskop/Video strani KANALA SLOVENIJA 1 Vsi so zmagovalci, angleški barvni film Mestece Highburv, Nova Anglija. Angela Crispini najame zasebnega detektiva Toma OToola, da bi raziskal smrt uglednega zdravnika. Umora je bil namreč obtožen njegov nečak Felix Daniels, toda Angela ve, da je fant nedolžen. Javni tožilec Haggerrv ni dovolil pritožb, policija pa je preiskavo kmalu ustavila. O'Toole kmalu odkrije nekaj zelo zanimivih podrobnosti... Košarka: Slovenija - Italija, posnetek 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno-infor-mativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 A Shop 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 Kaj ve mama o ljubezni, ameriška komedija 12.05 Kraljestvo narava 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, tele-novela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nekoč je bila ... Amerika, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 S 5 do uspeha 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Lov na slike 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick: Čudni zasebni detektiv 21.25 Pogledi s strani 21.35 Dolga beda, angleška komedija RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Pozdravljeni - 16.10 - Obve stila - 16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.05 - Glasbena de-litacija - Jethro Tuli - 17.45 - Prisluhnite izbrani glasbi - 18.50 - Kaj pripravljamo za jutri - 19.00 - Slovo 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - 1. RADIO ŽIRI 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.35 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevno-infor-mativni program 20.28 Vreme 20.32 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zrcalce, zrcalce... - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 17.00 - Športni utrinki - 17.10 - Zanimivi ljudje -18.00 - Novice, obvestila, osmrtnice - 18.30 - Heavy metal - 19.00 -Odpoved programa - KINO 13. novembra CENTER amer mel OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIĆ ital. trda erot. VRAG V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer. glasb, drama KRALJA MAMBA ob 18 in 20. uri DUPLICA amer. soc. drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 19 uri, amer srhlj MESEČNIKI ob 21. uri TRŽIČ amer. avant. film BATMAN SE VRAČA ob 17.45 in 20. uri ČEŠNJICA amer. krim. thrill MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri KOMENDA amer srhlj. MESEČNIKI ob 19 uri RADOVLJICA amer pust. drama ZADNJI DNEVI RAJA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film ZADNJI DNEVI RAJA ob 18. in 20 uri NOVO V KINU Ocvrti zeleni paradižniki Najprej mala šola južnjaške kuhinje: ocvrti zeleni paradižniki so kuli narična posebnost ameriškega juga, pripravijo pa jih tako, da nezrele paradižnike povaljajo v koruzni moki, soli in popru in jih ocvrejo na masti. Ves ta uvod pa samo zato, da boste vedeli, kaj pomeni na slov najnovejšega filma dveh oskarjevk Jesice Tandy in Kathv Ba tes. Vse skupaj pa je samo skrajšan naslov romana Fannie Flagg "Fried Green Tomatoes at the VVhistle Stop Cafe". Zgodba je postavljena v mesto Birmingham v Alabami, kjer se zdolgočasena gospodinja Evelyn (Bates) spoprijatelji s starejšo Ninny (Tandy) in prihaja k njej po nasvet in tolažbo. Ninny ji pripoveduje svoje spomine na trideseta in štirideseta leta, zgodbo o prijateljicah (Masterson in Parker), ki delita strašno skrivnost... SOBOTA, 14. novembra 1992 L PROGRAM TV SLOVENIJA 750 8.00 8.10 8.30 9.10 11.06 12.00 13.40 14.30 15.20 16.15 1675 16.56 17.00 17.10 18.00 1830 18.56 19.15 1930 20 JO 2160 22.40 23.05 23.10 Radovedni Taček: Kost Lonček, kuhaj! Solata iz špagetov Oscar Junior: Želvina skrivnost, italijanska otroška nanizanka Utonilo je sonce - Kukavičji Mihec Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Večerni gost. ponovitev Tednik, ponovitev Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, ponovitev 4. oddaje Marijana, francoska risanka Poslovne informacije TV Dnevnik Otoki ljubezni, ponovitev nemške poljudnoznanstvene oddaje Prisluhnimo tišini Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme, šport, Utrip Križ kraž T. Haves: Hilton, Bangkok, avstralska nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik Sova Popolna tujca, ameriška nanizanka Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1435 Tok, tok, ponovitev - 16.25 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe. ameriška nanizanka; Beverlv Hills, ameriška nanizanka - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Videomeh - 19.00 Kitajski cirkus, 1 del - 19.» TV Dnevnik ORF - 20.00 Čarobnost plesa in glasbe: Carreras, Domin-go, Pavarotti, Mehta - 20.30 Lho-me en colere, francosko kanadski film - 22.00 Tračarije - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 1030 Edukon, iolska kontaktna oddaja 1130 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev športne dokumentarne serije 1236 Alo. alo, ponovitev humoristične nanizanke 13.15 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.06 Pozdravi iz domovine 1435 Šaljivi hišni video 15.15 Beverlv Hills. 90210, ponovitev mladinske nanizanke 16.06 Poročila 16.10 Sr čno vaši: Dr Boris Vižintin 17.06 Blufonci, risana serija 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Slava Gvozdić 18-20 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20-20 Divja vožnja, ameriški barvni film 22.05 Preteklost v sedanjosti: 750. obletnica Zlate Bu le 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 0.15 Poročila 1.05 TV spored za nedeljo 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.15 Video strani 16-25 Prvenstvo Hrvaške v košarki: Svobodna Dal macija - Cibona, prenos iz Splita 18.00 Rokomet - Pokal evropskih prvakov: Medveičak Dinamo 1930 Dnevnik 20.00 TV teden 2030 črno-belo v barvah/V avtobusu, angleška humoristična nanizanka/ Zaporniški ročk, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 230 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 1035 Astrološka napoved 1030 RIS, risanke in spoti 11.00 Košarka Slovenija - Italija, posnetek 1230 Rally DHL Hertz, posnetek 12.50 A Shop 13.00 Video strani 19.02 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.32 Verdi, italijanska nadaljevanka 2130 E H Milharčič In tervju 21.50 Podobe iz New Yorka 22.07 Dnevno-informativni program 2230 Poročila v angleični: Deutsche VVelle 22.40 BMX Tone & Simon Stojko 23.10 Video grom 030 Astrološka napoved 0.50 Eroti čna uspavanka 1.00 MCM 2.00 Vi deo strani SLOVENIJA 2 Jezni mož, francosko-kanad-ski barvni film Glavni igralec je Lino Ventura. ki igra očeta v težavnem življenjskem položaju. Je Francoz, ki dela kot inženir v letalstvu in je stalno na poti. V nesreči izgubi ženo in skrbi za sina Toda njune vezi so z leti vse ohlapnejše zaradi nenehne očetove odsotnosti. Lepega dne sin odide v neznano. Kmalu nato oče dobi brzojavko, da je njegov sin preminul v Kanadi. Po pristanku na montreal-sko letališče, oče izve, da mrt-vak ni njegov sin - torej mora ta še živeti... TVAVSTOIJA1 6.00 Textvision 9.00 čas v sliki 9.06 Roseanne, serija 930 Zveneča Avstrija, ponovitev 1030 Labod, ameriški film 12.15 Comedv Capers 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 1336 Kaj se je zgodilo na gradu VVildberg, evstrijsko-nemški film 15.10 Kjer si ptiči namočijo noge 1535 The Laff-a-bits 1530 Jaz in ti, otroški program 1636 Disnevjevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli, serija 1730 Nadaljevanja ne bo! 18.00 Čas v sliki 18.06 Slika Avstrije 1830 Grad ob Vrbskem jezeru: Skrbnik zapuščine 1930 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Zmaga ljubezni, italijanska nadaljevanka 21.45 Zlata dekleta: Tujca v postelji 22.10 Call me, ameriška psihološka srhljivka 23.46 čas v sliki 23.50 Človek, ki je dvakrat živel, ameriški film 130 Poročila/Ex libris 1.40 1000 mojstrovin TVAVSTWJA2 8.00 Vremenska panorama 930 Angleščina 10.00 Francoščina 1030 Ruščina 11.00 Poslušajte singale 1230 Vremenska panorama 14.00 1000 mojstrovin 14.10 Leksikon umetnikov 14.15 Koliko oper potrebuje Berlin?, dokumentarna oddaja RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 830 - Oziramo se - 830 - Hov ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj danes 930 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -1066 - Pet za pet 1130 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtnice, zahvale 1230 - Črna kronika -12.56 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobo te do sobote - 1430 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes jutri 18.50 Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje RADIO TRŽIČ 16.00 Dober dan 16.10 - Obvesti la -1630 - Nekaj vam imamo pove dati - 1730 - Kulturni Babilon -17.46 - Zakladi Tržiča 18.40 - Zele na budilka 18.55 - Tudi jutri se sli širno 19.00 - Na svidenje -NEDELJA l. RADIO TRIGLAV JESENICE 1100 - Napoved, telegraf, horo skop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 1430 Novice, EPP 15.00 - Učimo se angleščine 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.» - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - Čestitke, EPP 19.00 Odpoved programa - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.40 - Minute za dru žino 15.00 - Dogodki danes - jutri - 1530 - Prenos dnevno informati vne oddaje Radia Slovenija 16 00 19 00 Razvedrilno popoldne na \alo\ih Radia žiri - 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 1630 EPP 17.00 športni utrinki 18.00 - Novice - obvestila mali oglasi somrtnice 19.00 - Odpo ved programa - KINO 14. novembra CENTER amer ris PEPELKA ob 15» uri, amer melodr OCVRTI ZE LENI PARADIŽNIKI ob 17., 19.15 in 21 30 uri STORŽIČ amer fant. pust film ČAROBNI KAMEN ob 16 uri. ital trda erot VRAG V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer knm filma ODDELEK ZA UMORE ob 17 in 21. uri, amer glasb drama KRALJA MAMBA ob 19 uri DUPUCA amer avant film BATMAN SE VRAČ ob 17 45 in 20 uri TRŽIČ prem amer srhlj MESEČNIKI ob 18 in 20 uri RADOVUI CA amer pust drama ZADNJI DNEVI RAJA ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer avant film ZADNJI DNEVI RAJA ob 18 in 20 uri Na teh strašnih predvolilnih konvencijah, ki nam jih dnevno množično producira kaj veš koliko slovenskih strank, poleg dolgočasnih strankarskih veljakov že kar obvezno sedijo tudi slavni TV zvezdniki in zvezdnice, kot napovedovalci ali moderatorji. Videz je pri priči lepši, če se nasmeška Miša Molkova! Saj ne. da bi bili strankarski prvaki in veljaki grdi ali totalno neprivlačni - kje pa! Nekateri so kar seksi in bi bili, roko na žensko srce, kar za ponucat: če se ne bi že vnaprej zavedali, da čez dan z obrazla-go svojih strankarskih reči in z dirkanjem gor in dol po Sloveniji izgubijo toliko telesne energije, da jim zvečer nujno totalno VSE dol pade! In je kakšno strastno večerno »po-nucanje« s to ciljno moško populacijo v takem času živa bedarija in čista iluzija. V predvolilnem času se v večernem času medsebojno »nuca« samo politično indiferentno volilno telo, čisto navadni Slovenčki s čisto navadnimi Slovenčicami. Po slavnem nasvetu strankarskega prvaka, ki je svetoval, da bo za slovensko nataliteto najbolje, če Slovenci zvečer ne gledajo televizije, ampak se posvetijo svoji družici. V tem smislu, da ugasnejo luč in začnejo delati majhne Slovenčke... Nakar je prestavna izjava po vsej Sloveniji vzdignila obilo neumestnega prahu, na radiu pa so gospoda celo zlobno vprašali: Dragi gospod! Zdaj nam je jasno, da se zvečer delajo majhni Slovenčki! Le to se sprašuje- TEMA TEDNA Lukna Janez Hafner v kranjskem parlamentu: Da vas ni sram, da tukaj vpijete na gospoda župana, da ma švabski priimL Vas je žiher lahko sram, ker nimate med nogami tistega, ampak mate lukno... mo, zakaj bi morali pri tem nujnem opravilu ugasniti luč? Vidite! Karkoli danes že rečeš, vse ti narod sesuje! Bodi ti estetski in moralen in svetuj, naj se narod z onimi stvarmi onegavi v temi, po možnosti napol oblečen, takoj bodo planili: lepo prosimo, zakaj pa ne pri luči in belem dnevu, zakaj pa ne - če je sla po delanju majhnih Slovenčkov le neustavljiva - kar na zadnjem sedežu avtomobila ali v hotelu travnik? Kje je temeljna razlika in v čem so usodne posledice? Kaj morem! Če zagledam na kakšni konvenciji srčkano Miško Molkovo, ki sedi med samimi strankarskimi dedci, me čisto nič več ne zanimajo njih strašni strankarski programi. Po tri ure skupaj samo tuhtam, kako morejo biti ob lepi Mišiki vsi tako grozljivo mrtvo hladni in da nobenega niti malo ne popade, da bi jo ušcipnil v zagorela lička! Saj to je abnormalno, da imaš ti ob sebi takega deklica, pa si tako cagav! Mar te politika res tako izmozga, da ti totalno vse drugo dol visi? Če bi jih res bilo kaj v hlačah, si mislim, bi Miši-ka morala že na oder priti vsa oščipljena in ocmokana. Tako pa... Moški v dvorani lovijo vsako Mišino kretnjo in jo požirajo z očmi, tisti dedci, ki pa sedijo ob njej na odru in bi jo mimogrede lahko cmoknili, so pa kot egipčanske mumije. Za umret! Vse te zgornje konstatacije so se v moje neizmerno veselje pojavile tudi v kranjskem parlamentu. Gospoda Grosa so namreč nekateri poslanci žalili, češ da je Gros nemški priimek, nakar je napadeni odgovoril, da Gros ni nemški priimek, saj se ne končuje z dvema s.. V bran svojega župana se je strumno postavil meni žal osebno neznani gospod Janez Hafner, ki je konstatiral: »Da vas ni sram, da tukaj vpijete na gospoda župana, da ma švabski priimk. Vas je žiher lahko sram« ker nimate med nogami tistega, ampak mate lukno...« Ta izjava, meni jako všečna in nedvomno zgodovinska, pa je vseeno rahlo diskutabl. Meni se je namreč zdelo, da tisto med nogami političarji vseeno posedujejo, čeprav v času politične evforije praktične uporabe maksimalno ne forsirajo-Da pa bi namesto tistega imel| lukno? Ne, to mi pa res nikoli ni padlo na pamet! In da je vse tiste, ki imajo lukno, žiher sram, je tudi presunljiva parlamentarna modrost. Okej! Srno vzeli na znanje - sram me je. ker me je žiher sram! Iz vsega logično sledi, da im>; jo v kranjskem parlamentu en' tisto med nogami, eni pa lukno-Si kar mislim, kako osvajajo ba* be tisti poslanci, ki nimajo luk* ne, ampak tisto . Lukna je zanje nekaj sramotnega, nizkotnega manjvrednega, zato najbrž v vsa* ko ženščino, ki se ji morajo pri' bližati, siknejo: žiher te je sram« ker maš lukno! In se pri tem a> tičnem opravilu na mrtvo pačijo in jih nagnusen srh spreletava! Tale tekst je seveda tudi nagnusen, ampak če se že parlamenti ukvarjajo s takimi zadevami, jih je treba obelodanit'-Nujna je torej tovrstna struktu-riranost kranjskega parlamenta: lukne na levo stran dvorane, tisti, ki imajo tisto, pa na drugo stran. Že zaradi safltf preventive! Madonca! Kaj Pa če se meni zgodi, da se v kakšni trenutni pohoti pohotni za-treskam v kakšnega kranjskega poslanca? In naletim na lu' kno?!?« D. Sedej KAKŠNI SMO SLOVENCI? Dr. Janek Musek je v Ljubljani pripravil zanimivo predavanje o osebnostnih značilnostih slovenske populacije z drugimi narodi in v primerjavi s predstavami, ki jih imamo Slovenci sami o sebi. Raziskave, ki pa jih je zaradi možnih zlorab potrebno obravnavati zelo previdno, so v povprečju prikazale razmeroma visoke vrednosti introvertiranosti - zaprtosti - delavnosti, vestnosti in nagnjenosti k depresivnosti, vendar pri tem zanikajo izrazito slovensko samopredstavo o pomanjkanju samozavesti in hlapčevski osebnostni drži. V slovenskem osebnostnem profilu se kaže dokaj izrazita nagnjenost k agresivnosti in prevladovanju. Zanimivo je, da se slovenske nacionalne značilnosti bolj približujejo osebnostnim lastnostim prebivalcem Otoka kot tistim z one strani luže. Slovenci smo bolj introvertirani od Američanov, v povprečju pa bolj vestni in marljivi ter manj kooperativni. Prav pri slednjem pa se razlikujemo tudi od Britancev, saj smo bolj skupinsko orientirani od njih in poleg tega tudi bolj marljivi. Po teh raziskavah so Slovenke manj nagnjene k tradicionalizmu in konservativnosti kot Slovenci, prav tako pa je med slovensko populacijo soodvisnost med inteligentnostjo in izobrazbo manjša kot drugje. NA ČRPALKE KAR SKRINJICE! Minister za promet in zveze Marjan Krajne se zavzema za uvedbo bencinskega tolarja. Verjetno bi se res ta tolar strogo namensko oplajal, a zdi se mi, da je ta poteza ministra skrajno naivna. Ali hkrati res ne razmišlja, da na račun bencinskega tolarja nastane verižna reakcija, primer: gradbinci cest bodo bencinski tolar krasno skalkulirali, cena gradnje bo višja in spet smo pri starem, če jaz, kot navadni državljan Slovenije razmišljam napačno, se pač vnaprej opravičujem... Predlagam ministru Krajncu, da razpiše ljudsko posojilo za gradnjo cest, kot je bilo pred leti v bivši Jugoslaviji. To pot se ministru ne bo treba tresti, da bo denar splaval po Savi v Beograd. Moj drugi predlog pa je, da minister Krajne organizira in postavi na vseh bencinskih črpalkah, mogoče še v obratih, kjer je frekvenca avtomobilov velika, skrinjice, na katerih naj bo označeno: PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA IZGRADNJO CEST V SLOVENIJI. Prepričan sem, da se bo nabralo precej tolarjev in te skrinjice naj bi bile nameščene vsaj pet let. Tehnika odpiranja skrinjic naj bi se uredila pod strogimi pravili, da ne bi prišlo do izkoriščanja. Na vse gornje predloge še nekaj tujega kapitala, pa ni vrag, da se ne bi kaj naredilo... • M. Hafner, Zlato polje, Kranj REKLAMA, DA DAŠ KAPO DOL Mladina film takole reklamira film Ocvrti zeleni paradižniki, film, ki prihaja v kino Center: po receptu iz filma bo vsak dan v gostilni Mayr v Kranju DEGUSTACIJA PARADIŽNIKA po receptu iz filma! KOMUNALNI REDAR, KJE SI? Komunalni redarji izjemno vestno in resno jemljejo svoj^ delo. To vedo vsi, ki prometnih znakov sploh ne vidijo in parkirajo kjerkoli. « Listki« za 750 tolarjev, kolikor znaša kazen za par' kiranje na nedopustnem kraju, so nekaterim voznikom bole^3 stvarnost. Komunalni redar je zelo vesten tudi na Jesenicah. Če boste dopoldne parkirali ob pločniku nasproti gimnazije na J0' senicah, vas čaka kazen! Ampak, pozor! Če pa je v gledališču kakšen shod ali kakšna konvencij8, na katero se pripelje tudi strankarska gospoda iz Ljubljano-se vam redarja ni treba bati! Tedaj ga ni - in čeprav je, vflfTl kazni ne bo »napopal« za brisalce, ker bi jo moral tudi vse^ ljubljanskim limuzinam. V nedeljo zvečer, ko je bil en ta* strankarski shod, smo mi, ki imamo od dotičnoga redati* prav iz te lokacije na kilograme njegovih kazni v predalu, v0' selo parkirali domala na sredi ceste! Živio, strankarske konvencije!© D. S. KRAfU SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ LJUBLJANSKA ?2 KRANJ - LAB0RE Tel. 223-276 Omejena količina avtomobilov Renault po STARIH CENAH. Lahko tudi na kredit ali leasing - odkup rabljenih vozil po tržni ceni. 15P GAULOISES BLONDES %7 tisti, ki zaradi nekakšne namišljene načelnosti Vztraja v stari jati in šteje 2a greh nekdanjim sočla-n°rn, ki so se odločili dru-gače, ali pa celo tisti, ki še ^edaj s kljubovalnim »ponosom« zagotavlja, da še J'koli ni bil bolj rdeč kot i^daj, pa čeprav se niti ne tfveda, kaj govori... ?den od naglavnih grehov Pučnika naj bi sedaj bil, r3. se je spajdašil s takšni-ni ali drugačnimi »komuni- (- V bistvu gre za zelo J'zke udarce. Zato, ker gre ^veliki večini (drži, da ta Jf.čina ni najbolj ^'Jena in glasna) rptene in miroljubne ljudi, tal. Podobne zmerljivke «K0 z desne kot z leve s ^nološkim J'JaJo med Razredne a ljudi, ki jih je mogoče Wti v skora izposta-samo za i učinki posta-nekakšne dru-državljane. Gre kah, ._] vseh stran-... od prenoviteljev do kronskih demokratov. Zato f>re pri tem naglavnem gre-nu za nefer postopek tako proti dr. Pučniku kot tudi vsem ostalim popljuvanim, Da čeprav se tisti, ki pljuva-J0> ne zavedajo, da letijo J»ne tudi na njihove sose-de »n prijatelje.« 7UE očitek »nesrečnemu« Jr- Pučniku je, da je »izdal JJterleta«. Ob tem se postavi vprašanje, ali je res IJogoče verjeti, da je dr. ^čnik vso svojo splošno ^očudovano načelnost po-rfoil neke noči in svoje ži-J/Jenje zavrgel zaradi zanj •sekakor nepomembnega podpredsedniškega položaji ?e dr J°že Pučnik res Jjal Lojzeta Peterleta' Se-eua gre za prispodobo. vph fe ie bil° obratno? Se-^pa tudi samo v prispodobo..... bi gi po- JožetaiLLet1er,e ni izdal d >-nos "'i tudi (> dru S0sP0daXfc m, h||;' /-asluga U1K' »njegova« Soei aldemokratska stranka in tudi druge stranke Demosove koalicije znašle nenadoma na stranskem tiru slovenskega družbenega dogajanja? Nekaterim ni znan odgovor, da naj dr. Pučnik, če želi biti seznanjen z načrti (takratne) vlade, obiskuje njene tiskovne konference. Če bi šlo pri vsem samo Za takšno osebno zamero, stvari ne bi bile tako resne.kot so. O njih je nelagodno razpravljati, ker žal osvetljujejo neljubo stanje, ki si ga malokdo želi. Naravnost mučno je, če se spomnimo (neučinkovitosti takratnega predsednika vlade. Neučinkovitost v času, ko je bil parlament v zanosu pripravljen izglasovati, da je sonce zeleno. Žal stanje potrjujejo ugotovitve o dveh polih, ki želita osvajati in prisvajati državo. Ob tem se ni odveč vprašati, ali je za razpad Demosa kriv tisti, ki ni imel moči vpliva ali tisti, ki je kot vodja večinske stranke to zmogel, vendar je žal usmeril delovanje pretežno v korist svojih privržencev. Posledice so prišle. Glave ni mogoče držati v pesku. Takšno početje vsaj nič ne pomaga. Kljub vsemu se je le treba zavedati, da obstajata tudi ekstremna desnica in levica. V to ne bi vštel večine niti ene stranke, vseeno pa je dejstvo, da so v teh strankah neprijetni skrajneži, ki grozijo in poskušajo oteževati življenje. Dr. Jože Pučnik se ni priklonil nobeni ekstremni strani. Ni se strinjal s samoproglaše-no ekskluzivnostjo in ustavno proglašeno »resnico«, da predstavljajo posvečeni avantgardo drugih, da edino oni lahko odločajo o tem, kako misli in razsoja večina neposvečenih. Zato je bil v času zadnje volilne kampanje z njihove strani razglašen za revanšista, nevarnega antikomunista, ki prinaša gorje, kri in nesrečo slovenskemu narodu. V času, ko se je večina nekdanjih članov Zveze ko- munistov zaradi takšnih napovedi, ki da jih prinaša Demos, čutila tudi eksisten-cionalno ogroženih, so se razumljivo tudi tisti, ki so spregledali zmoto komunizma, postavili proti človeku, ki je bil na vrhu gibanja za večstrankarski sistem in samostojno Slovenijo. Tako je izgubil mnogo glasov na »levi« strani. Podobno je bilo z »desnico«. Ko je v televizijskem dvoboju z Milanom Kučanom odkritosrčno izjavil, da ne veruje, je izgubil dodatni del glasov. Za nekatere je s tem naredil greh in so se zato iz nekakšne maščevalne užaljenosti (saj so bili prepričani o nasprotnem) priklonili človeku, ki sicer tudi ne veruje, zna pa vešče krmariti oziroma ima izreden občutek za promocijo svoje popularnosti; do te mere, da njegovo že ne-kajdesetletno potegovanje za politično ospredje izgleda kot nujno zlo, ki mu ga vsiljujejo drugi in ga sprejema samo zaradi koristi svojega naroda. Seveda ni mogoče zanikati gospodu (po volitvah je sicer v TV pogovoru dejal, da želi, da ga naslavljajo s tovarišem) Kučanu izrednih kvalitet človeka in misleca. Gre samo za opozorilo na tisto značilno črno-belo presojo, ko obstajata samo skrajni nasprotji: dobro in zlo. Prav bi bilo, če bi vsaj ob letošnji volilni kampanji dovolili možnost, da so tudi »poraženci« dobri, spodobni in časti vredni ljudje. Ostanimo na desnici. Tisti nesprejemljivi, ki je enako napadalna, žaljiva in škodljiva, kot skrajna levica. Ob tem ne gre vsiljevati oziroma opredeljevati določena imena, ampak upoštevati predvsem trditve, ki poskušajo naprimer vernike vrednostno predpostavljati drugim in tako ponovno, čeprav na drugem polu, ustvarjati neko namišljeno elito nadljudi. V slovenski skupščini smo že slišali, da naj bi se Slovenci delili na vernike in barbare. Ker ob- staja v naši vrednostni presoji le precejšnja razlika med ateistom in barbarom, gre za očitno moralno razvrednotenje nevernih ljudi. Podobno je s trditvijo, da so bili do svobodnih volitev verniki drugorazredni državljani. To sicer drži, vendar se namerno zamolčuje, da niso bili drugorazredni državljani samo verniki, ampak vsi (tudi neverni) Slovenci, ki se niso priklonili edino dovoljeni stranki. Žal ta skrajna desnica s takšnimi opredelitvami odbija in izključuje ljudi, ki niso imeli nikoli nikogar za seboj: niti partije in niti cerkve. Ker je dr. Jože Pučnik vedno nasprotoval tako eni kot drugi strani, ga oboji skrajneži poskušajo izločati. Izločati enega najbolj zaslužnih mož za večstrankarsko samostojno Slovenijo. Zato se ne sramujemo reči, da gre za »nesrečnega« dr. Pučnika. Zakaj naj bi bil dr. Jože Pučnik nesrečni človek? Prepričan sem, da je med najsrečnejšimi. Njegove najbolj drzne sanje so se uresničile. Slovenija je samostojna mednarodno priznana država. Za to se je javno zavzemal takrat, ko je veči- na drugih vodilnih politikov še govorila o najrazličnejših oblikah ohranjanja Slovenije v balkanskem kotlu. Takrat so mu očitali, da pelje s svojimi stališči v katastrofo, danes se vsi hitijo kititi z doseženim. Prepričani smo lahko, da dr. Pučnik tudi zaradi tega ni nesrečen. Gre za nesrečnejšega človeka, ki je dočakal uresničitev svojih sanj, ki je ponosen na to, kar smo Slovenci naredili. Socialdemokratska stranka je srečna z njim. Vse tisto besedičenje in kitenje s pavjim perjem je tako nepomembno. Pomembnejša so dejstva. Dejstva, da prvič v zgodovini živimo v lastni, demokratični državi, da pri nas ni vojne morije. Končno nam vsaj simbolično lahko veliko pove tudi dejstvo, da na TV ne vidimo več naših politikov, kako se objemajo in in poljubljajo z njim bratskimi. Končno tudi to ni pomembno, pa čeprav gre včasih tudi za ljudi, ki so še pred kratkim to počeli. Tega ni več. Socialdemokratska stranka Slovenije ima zagotovo za to velike zasluge. Dipl. oec. Bojan Starman, direktor Alpine Žiri, kandidat za državni zbor Veliki dogodki osamosvojitve in mednarodnega priznanja Slovenije so v glavnem zaključeni. Kar naenkrat smo se v vročem predvolilnem obdobju znašli v čudnem položaju, ko nobena od strank ne more obljubljati volilcem nekaj revolucionarnega ali senzacionalnega, kar bi samo po sebi zagotavljalo dobre volilne rezultate. Vsi skupaj smo lahko veseli, da so ti veliki dogodki že stvar preteklosti. Toda kaj sedaj? Cena osamosvojitve je bila zelo visoka, vendar smo to več ali manj predvidevali. Vedeli smo, da se bo treba odpovedovati, če bomo hoteli uresničiti te pomembne cilje. Za dosego velikih ciljev so vedno potrebne velike žrtve. Ali lahko tudi v prihodnje pričakujemo odpovedovanje in velike žrtve, ki bi se konkretizirale v nadaljnjem padanju življenjskega standarda Slovencev. Mislim, da ne. Vsi pričakujemo čim hitrejše izboljšanje položaja. Za negativne trende v naši Sloveniji ne sme in ne more biti več nobenih opravičil. Sedaj je položaj popolnoma v naših rokah in če je slab, smo krivi sami. Krivi smo vsi, vendar je krivda tistih, ki imajo v naši družbi višji položaj, bistveno večja. Odvisno pač od možnega vpliva na dogajanja. Največja krivda pa je po tej logiki pri tistih, ki nas tako*a!i drugače vodijo in nam določajo pogoje dela. Izgubljati čas s preteklostjo je nesmiselno. Analiza preteklosti je pomembna samo zato, da bomo jutri lahko delali bolje. Prav vsi si želimo, da nam bo jutri bolje kot danes. Toda kako doseči, da nam bo bolje? Verjetno je iluzorno misliti, da nam bo bolje, če bo naš družbeni dohodek padel. (Ne računati na velike mednarodne kredite, ki bi nh lahko preusmerili v boljši standard.) Ne more biti bolje, če bo proizvodnja vedno manjša, če bodo propadala podjetja in ostali deli gospodarstva. Tudi vedno večje število nezaposlenih ali zmanjševanje aktivnega števila prebivalstva ne bo izboljšalo našega standarda. Vse to nas seveda ne vodi na boljše, temveč obratno, v smeri padanja življenjskega standarda. Pri vsem tem pa je najhuje to, da dodatno obremenjevanje še živečega dela gospodarstva povzroča našo vedno manjšo konkurenčnost na tujih trgih. Vsem pa je jasno, kaj pomeni biti nekonkurenčen. To pomeni, da izdelka ni več možno prodati, ali pa z iztržkom dolgoročno ne moreš živeti. Trenutno je stanje takšno, da bo, če se ne bo nič spremenilo, prav kmalu začel propadati najbolj pomemben del gospodarstva - to je izvozni del. Slovenija pa je majhna in bo v prihodnje morala izvažati vsaj 70 % proizvodnje, kar pomeni, da bi s propadom izvoznega gospodarstva propadlo tudi ostalo, in bi se lahko hitro znašli v popolni bedi. Kako te negativno gibanje zaustaviti in jih spremeniti v pozitivna, za kar se vsi zelo trudimo? Tudi vlada in parlament, vodstva v podjetjih, itd. Moje mnenje je, da smo ob vseh velikih ciljih, ki smo jih uresničili, pozabili na nekaj bistvenega. Vsi smo se strinjali, da bomo neperspektivno socialistično ureditev zamenjali s sodobnim in perspektivnim tržnim gospodarstvom. Toda na žalost tega prehoda praktično sploh nismo uresničili. O tržnem gospodarstvu zaenkrat samo govorimo, praktično pa še vedno delamo tako, kot smo v starih časih. V času socializma smo se na vseh ravneh od tovarne naprej ukvarjali samo s problemom delitve. Za ustvarjanje se nismo dosti brigali, zato smo tudi tukaj, kjer smo. Ali se je v vladi ali v občinah kaj spremenilo? Položaj je le malenkost boljši. Se vedno sedi v parlamentu 90 % ljudi, ki jih zanima predvsem delitev. Podobno je v vladi, občinah in tudi v podjetjih. Pri dejanskih potrebah v smeri tržnega gospodarstva smo sicer še največ naredili v podjetjih. Toda še danes je tudi tu popolnoma normalno, da prodaja eden, kupuje pa jih deset, ali da je v finančnih ali splošnih sektorjih zaposlenih sto ljudi, v razvoju pa eden ali nobeden. Še bi lahko našteval, pa to ni moj namen. Želim samo povedati, da moramo takoj ukrepati, da se bo z ustvarjanjem narodnega bogastva ukvarjalo veliko več ljudi, kot pa s trošenjem. ! Najprej moramo namreč doseči, da bomo bogati, ker j potem z delitvijo ne bomo imeli več problema. Če bo vsega dovolj, si bomo lahko privoščili marsikaj. Drugi veliki problem naše družbe je, da si ne znamo pravilno definirati ciljev. Ob veliki neodločnosti je tarnanje nad slabimi razmerami in čakanje, da nam bo kdo pomagal, je popolen nesmisel. Nesmisel je tudi govoriti, da bomo takoj uresničili vse. Naša prva in najpomembnejša naloga mora biti povečanje narodnega dohodka. To lahko dosežemo samo z večjo proizvodnjo in večjim angažiranjem vseh nas. Da bi dosegli večjo proizvodnjo in seveda čim hitreje nadomestili vse trge, ki smo jih izgubili, moramo čim hitreje doseči večjo konkurenčnost našega gospodarstva. Tega ni možno doseči brez bistvenega povečanja naše produktivnosti in zmanjševanjem obremenitve našega gospodarstva. (Trenutno delamo v tej smeri, vendar so rezultati na žalost nasprotni našim željam.) Dokler ta cilj ne bo dosežen, je nesmiselno in nepošteno obljubljati večjo javno in splošno porabo. Iz tega razmišljanja je popolnoma jasno, da je naša prva naloga povečanje narodnega dohodka. To bi moralo biti tudi prva in osnovna naloga po volitvah. Tako pridemo do ugotovitve, da si za naprej lahko postavimo cilje in naloge, ki bodo na koncu, če jih bomo uspešno realizirali, še pomembnejši, kot je bila osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Najprej ustvariti, potem pošteno deliti. Deliti po ključu: kolikor je kdo ustvaril, naj tudi ima. V Končno smo uspeli prepričati Skote, da pokažejo svoj najljubši tvhiskv. Pogledali smo ga. Poskusili. Naročili. Ponujamo ga tudi vam. 26. LESTVICA TRŽIŠKI HIT TH. November rain - G'n'r 2. Nisem važna - Haidi 3. It's my life - Dr. Alban 4. Vrni se - Janko Ropret 5. Ostani mlad - Peter Pan 6. Z nami je Slovenija - Agropop |. lust another day - Secada 8. Layla - Eric Clapton 9. Humping around - Bobbv Brown 10. This used to be... - Madonna Predloga: Domači: Ko so češnje cvetele - Sokoli Tuji: Vsi skupaj smo se nadvse potrudili in dosegli rekord. Naša 26. oddaja oz. lestvica je sestavljena iz rekordnega števila vaših dopisnic. To pa ne pomeni, da sedaj lahko zaspite. Potrudite se! Pišite, predlagajte, pohvalite, pograjajte... Kaseto bo tokrat dobil Vili Črešnjar, Ul. bratov Mernik 1, 63214 Zreče. Čestitamo! Kupone pošljite do torka, 17. novembra, do takrat lep pozdrav! Jernej in Jekica RADIO Predloga: Tuji Domači Naslov GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Sreda, 18. novembra, od 17. do 18. ure Pozdravljeni! Spet ste me zasuli z vašimi kupončki inpravie tako. Vrstni red 12 naj, naj skladb lahko slišite v sredo, 18. novembra, od 17. do 18. ure na valovih RADIA ŽTRI, danes pa si ga preberite v GORENJSKEM GLASU: 1. Irena Vrčkovnik - Santa Marija 2. Guns'n' Roses - November rain 3. Hajdi - Nisem važna 4. Čuki - Pesem o kraljestvu, ki ga vzel je čas 5. Simona VVeiss - Mati 6. California - Ne pozabi me 7. Madonna - This Used To Be My Playground 8. Miran Rudan - Nekdo v meni 9. Sendi - Ko bi vedel 10. Barfly - Ob 9. uri zjutraj 11. Tommy Roe - Dizzy 12. Chato - Pravljica o mavričnih ljudeh Novi predlog: Čudežna polja - 25 ur na dan Vaja condios - Heading tor a fau Lestvico ureja Nataša Bešter KUPON Glasujem za pesem novi predlog moj naslov SONČKOV KOT FAK ALI KRIZA S PLACOM O naslova lahko razberete, zakaj danes ne bo rubričice TOP 3. fakat ga... ops, tega pa ne bi smel napisati, pa valda, ki je res °iočvimiška fora tudi ne (kaj morem, če študiram v močvirje r°wn), zato se gospodični B. opravičujem in se posuvam s pepelom. Prišlo je (najbrž peš) celih 50 + 1 dopisnic - Lidija iz Bo-dovelj jih je poslala najmanj 5, kar je zelo zvito, oglasil pa se je Celo famozni Satanus m Ran iz Preddvora, kar je višek časti za rubriko Sončkov kot. Aligator bo iz čistega navdušenja danes oddal 2 nagradi, to je kaseti po želji. Veseli me, da berete član-£e, pod katere se podpiše Igor K. (tip je res mega in imam sre-Oo^da ga poznam). Njegov zadnji izdelek je bil seveda pogovor s Perom Sokolom, ki je dejal, da vozi toyoto corollo (rdečo, ne zeleno, ali pa roza, Valentina upam, da sedaj veš, kakšne barve le Perov avto). Petra iz Šenčurja ima žilico za rime, to je jasno, Namreč napisala je "Pero Lovšin vozi avto fin, tovota corolla se ^nenuje^a nagrado se poteguje. Ali zadostuje??" Zame zadostuje, sicer pa žrebajmo. Tokrat moja asistentka Ingrid, ki se ravnokar koncentrira (Ali bo nastal koncentrat? Ne, ne, le malo je jnanjkalo.) žreba prvič - ne me basat, Lidiji je uspelo, stanuje v Jjodovljah 25, 64220 Škofja Loka in drugič Kolar Urša, C. na Br-a° 47, Kranj. Zegn je zegn, čestitamo. Novosti Cisto na kratko, v šestih besedah: Zoran Predin, Don Juan, Pop Design. Aja, še ena za Lidijo - popdizajnerji se bodo v Sončku seveda pojavili čez cirka 14 dni. Ostalo drugič. *N ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 70: J?jj se vam Madonna dopade? Možna sta dva odgovora: j a ali ne. Jr'opisnice pričakujem v uredništvo Gorenjskega glasa do sre-?e, 18. novembra, s pripisom "Sonček, madona je fejst". Marjana jest trenutno vozim Ti greš 55"- familija pa to..., sicer pa citroen *py, katerega ti rudi s fullam priporočam. Vesna, Zelene para-?aJze si bom najbrž res ogledal v LJ, zanima pa me, čigav je Fiat Uno, mislu pa samo v vojski nisem, tam to delajo drugi namesto •ove. O.K. Fajn se mej (rimo mi je navdihnila Spela), se mejte si. Cav. Kupončke pošljite na naslov: RADIO ŽTRI, Trg osvoboditve 1, 64226 ZTJRI. Čakajo vas lepe nagrade! Danes je bila sreča namenjena Urši Čadež, Sp. Pirniče 20/A, 61215 MEDVODE, ki dobi kaseto produkcije MANDARINA iz Ljubljane in Tomažu Teranu, Lancovo 45, iz RADOVLJICE, ki dobi vstopnico za silvestrovanje v gostilni PRI ZALOGARJU v Dolenji vasi (tel. 64-083). Čestitam! Nataža BeŠter GLASBA JE ŽIVLJENJE MOJSTER BOJAN ADAMIČ PRAZNUJE 80-LETNICO VSAKO SOBOTO TOČNO OPOLDNE NA RADIU TRIGLAV JESENICE (96 MHz) V sobotni oddaji Glasba je življenje bom gostila človeka, katerega življenje je ves čas tesno povezano z glasbo, uspešno, z večnim pečatom še posebej v Sloveniji - včasih so ji rekli - lahka glasba. Oddajo bom torej posvetila mojstru, dirigentu, skladatelju Bojanu Adamiču, ki letos slavi 80-letnico svojega bogatega glasbenega življenja. Njegov jubilej pa je prejšnji teden počastilo tudi predsedstvo republike Slovenije, z odlikovanjem za dolgoletne zasluge na glasbenem področju, s srebrnim častnim znakom, svobodne republike Slovenije. "Začel sem leta 1932," ie povedal Bojan Adamič, "imeli smo manjšo dixiland zasedbo, ki smo jo kasneje povečali na klasično zasedbo, danes znano pod imenom Glen Miller. Začelo se je s samimi talentiranimi začetniki. Nekatere sem učil note, nekatere igranja na inštrumente. Bilo je pošastno težko. Znali smo zelo malo, učili smo se s plošč. Na Glasbeni akademiji pa za to zvrst niso imeli posluha. Imeli pa smo voljo in veselje." Seveda pa bodo v oddaji tudi naše običajne rubrike: nagradno telefonsko petje za HI-FI stolp, mesečna nagradna uganka za 100-kilogramsko vrečo sladkorja, ki jo poklanja angleška firma ED & F MAN COFFEE s sedežem v Ljubljani. Čakata pa vas tudi barvni TV sprejemnik Gorenje ekran 63 s teletekstom in video-rekorder, okrog novega leta bomo namreč žrebali med vsemi, ki nam boste zapeli geslo Kovinotehne Nemogoče je mogoče. Če želite sodelovati v kateri izmed naših akcij, nam lahko sporočite naslov in telefonsko številko na Radio Triglav Jesenice, s pripisom za oddajo Glasba je življenje. Poklicali vas bomo. Simona Vodopivec * Loka, Spodnji trg 38 tel- (064) 622-756 ■ fotografiranje za vse vrste dokumentov razvijanje filmov komercialna fotografija BLAZEVA 3 el (064) 620-381 ,a* (064) 631 - 867 JODJETJE ZA GRADBENO OBRT 7ADoTi?RlTVE p 0 Z OBRATI: Ml-rSJy°' PARKETARSTVO, PE-^KSTVO, KERAMIČARSTVO, ^'tKLARSTVO. PLASTIČARSTVO. IMOVINA Z GRADBENIM MATEROM. KOOPERACIJA ZADETEK V PETEK NaSa napoved o poteku tretje oddaje v jesenski seriji kviza ZADETEK V PETEK je bila kar točna: tekmovalna ekipa v gostilni NA VIDMU. Poljane 27, je imela »svoj dan« in z malo sreče in veliko znanja prislužila 13.600.- tolarjev. Omizje v gostilni NA VIDMU je tokrat vodil Domen Ponikvar kot »voditelj kviza na terenu«, v tekmovalni ekipi pa so bili uspešni: Andrej POLJANŠEK iz Radomelj, kot vodja ekipe, ter Boštjan POLJANŠEK in Klemen ARHAR. Navijači, ki jih je bilo v Poljanah toliko, da je bila gostilna NA VIDMU skoraj premajhna za vse, so poskrbeli za pravo tekmovalno vzduije in vsak ZADETEK V PETEK pozdravili kot na južnoameriški nogometni tekmi. Ko so po tekmovanju obiskovalci ugotovili, kako enkratno klet imajo v gostilni NA VIDMU v Poljanah, so bili soglasni, da je treba taksen kviz Se kdaj ponoviti. Vsaj nekaj uspeha so tokrat imeli tudi vsi, ki so tekmovali doma in jih je voditelj v studiu Jote Drabik poklical po telefonu in jim zastavil vpraianja. Tatjana CIPRANIČ in Damjan DEMŠAR iz Frankovega naselja v škofji Loki. Janez STANTA iz Puitala In Marija MARTINJAK iz Čeinjevka pri Cerkljah so prislužili darilno pismo v vrednosti po pol tisočaka, Igorju KRIŽNARJU s Sv. Duha pri škofji Loki pa se je uspelo prebiti tudi skozi serijo B, njegova nagrada je vredna 1 bOO SIT. Zelo dobro je ilo tudi tistim, ki so odgovarjali na vprašanji Velebla govnice NAMA Škofja Loka in Parfumerije HELENA - iz kupa prispelih kuponov iz Gorenjskega glasa sta nagradi v vrednosti po 2.500.- tolarjev prejeli Mateja GLAVAČ z Jame pri Mavčičah in Anja KAVČIČ i* škofje Loke; Marija PODOB NIK in Jote JESENKO iz Žirov pa sta bila najhitrejša pri telefoniranju v atudio, znala sta odgovoriti in si prislužiti nagrado. Prihodnji petek, 20. novembra, bo jesenska serija kviza ZADETEK V PETEK zakoračila v drugo polovico, saj bo na sporedu te četrta oddaja. Naslednja, peta oddaja, pa bo izjemoma ZADETEK V PETEK V SOBOTO, 5. decembra, dan pred volitvami, ko bo za razvedrilno oddajo več časa kot dan poprej, ko se zaključuje predvolilna kampanja. Tokrat pa kar tri trgovine zastavljajo nagradna vprašanja bralkam in bralcem Gorenjskega glasa za vsako vprašanje posebej velja: odgovor, obvezno skupaj s kuponom, pošljite na dopisnici na Ra dio Žiri. Vsaka trgovina namenja darilno pismo v vrednosti 2.500 -tolarjev za enega od pravilnih odgovorov na njeno vprašanje. Za povrh pa Trgovina IKA obljublja vsem, ki bodo pravilno odgovorili na njeno vprašanje, še posebno presenečenje v košari »ZADETEK V PETEK« v Trgovini IKAI 1. Trgovina JANA zastavlja naslednje vprašanje: »JANA praznuje 23. novembra obletnico - koliko je stara Trgovina JANA v češnjici 35 v Železnikih?« 2 T«jovina IKA Vas sprašuje: »Ob vhodu v Trgovino IKA na Kopali ški 7 v škofji Loki stoji maskota te trgovine - kaj je to?« 3. Trgovina MAŠA zastavlja nagradno vprašanje: »Po kom je lastni ca Metka Mohorič poimenovala svojo Trgovino MAŠA v Žireh?« Odgovor -i- kupon torej na dopisnicb (vsakega posebej) ter z naslovom RADIO ŽIRI 64226 Žiri v najbližji poštni nabiralnik. Tri nagrade čakajo... _ Četrta oddaja kviza ZADETEK V PETEK bo 20. novembra od 16. do 19. ure v GOSTILNI BLEG0Š, Javorje 5 tel.: (064) 65-087. Vabljeni! Podjetje ARNOLd.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622-481 fax (064)632-483 ta Ok*°?, *J?osP^'nlikloporo*, d.O o J^'21.64228 Žek^Sk^mp 'Tehfoks 064/67150 KUPON Trgovina MAŠA Cesta XXI divizije 68, ŽIRI tel : (064)692-127 KUPON Trgovina IKA specializirana prodajalna nogavic Kopališka 7, Škofja Loka KUPON Trgovina JANA Papirnica - Fotokopiranje - Trgovina z darili in kozmetiko Cešnjica 35, ŽELEZNIKI tel.: (064)66-402 NEDELJA, 15. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Program za otroke, ponovitev 9.10 Živ, žav, ponovitev 10.00 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.30 Folklorni ansambel iz Bratislave 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 4. oddaje 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Slovenski magazin 12.35 Videomeh, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 13.20 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.15 Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka 16.40 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Poštar zvoni zmerom dvakrat, ameriški film(čb) 19.00 TV mernik 19.10 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 2225 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.55 Sova 22.55 Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program 23.20 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.15 Sova, ponovitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka; Beverly Hills, ameriška nanizanka - 15.30 Športna nedelja - 15.30 PEP v odbojki (ž): Paloma Branik : Tuns-gram (B), posnetek iz Maribora -16.15 PPZ v odbojki (m): Salonit : Tampere, posnetek iz Nove Gorice - 16.45 Košarka (m), prijateljska tekma: Slovenija : Italija, posnetek iz Maribora -17.55 Ljubljana: Rokomet (m) za pokal THF: Kolinska Slovan : SKA (Minsk), prenos -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Druga godba 92: 2. del - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Na obisk k bogu, angleška dokumentarna oddaja - 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV -20.20 Mali koncert: Vladimir Hrovat - ogrlice, Ruda Kosi - Narfa - 22.30 športni pregled - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huc-kleberrvja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.06 Nedeljski živec 11.00 Svečana slovesnost ob 750-letnici Zlate Bule Bele IV., prenos iz zagrebške cerkve sv. Marka 12.30 Po ročila 12.35 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.20 Mir in dobrota 13.50 Lisa in velikani, nemški barvni film 15.20 Operne arije 15.50 Poročila 15.56 Družinski zabavnik 17.25 Tulsa, ameriški barvni film 18.50 Budimir, risana serija 19.15 TV for-tuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Miche-langelova pomlad, italijansko-ame-riška nadaljevanka 21.35 Virovitica, reportaža 21.50 'Moj Zagreb, kak imam te rad", glasbena oddaja 22.05 Glasba 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 0.05 Poročila 2. PROGRAM TV HRVATSKA 16.20 Video strani 16.30 Nedeljsko športno popoldne 16.50 Umetnostno drsanje za Zlato pirueto, prenos iz Zagreba 18.00 Gillette sport 18.30 Namizni tenis: Pokal Nancv Evans (Ž) in Pokal prvakov (M), reportaži 19.30 Dnevnik 20.05 čude žni stroj, poljudnoznanstvena serija 21.00 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.06 šport 23.20 Jazz 23.50 Horoskop 0.06 Video strani KANALA 7.46 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.15 črni vranec, 1. del risanega filma 8.45 BMX: Tone & Simon Stojko, ponovitev 9.16 Astrološka napoved 9.25 Ohranimo zeleno Ameriko, dokumentarna oddaja 10.25 Male živali 11.00 Verdi, ponovitev italijanske nadaljevanke 11.45 Podobe na filmskem traku, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt La Slovenija 1 Poštar zvoni zmeraj dvakrat, ameriška črno-bela kriminalka Chambers začne svojo pripoved z dnem, ko se je ustavil pri obcestni restavraciji. Kot nekdo brez stalnega naslova, poklica, je sprejel delo, ki mu ga je ponudil lastnik restavracije, dobrodušni Nick Smith. Petdesetletni Smith je poročen vsaj z enkrat mlajšo, predvsem pa zelo senzualno Coro, v katero se Frank Chambers v trenutku zaljubi... vrih 12.15 Čudoviti cirkus pod morjem, švicarska poljudnoznanstvena serija 12.45 Dance session, ponovitev oddaje o plesu 13.15 Kult-ura, ponovitev 13.45 Video grom, ponovitev 15.00 Video strani 17.30 Neonsko mesto, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.05 Čudak, ameriški barvni film 22.00 Marlboro music show 22.30 Hladno jeklo, ameriški barvni film 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum, ponovitev 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Vsakdanjik, ponovitev 13.00 Čas v sliki CELOVEC IHcindll Bahnhofstr. 20 [Tel, 9943-463-511566, PISARNIŠKA TEHNIKA • TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TRGOVINA Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan -10.35 - Nagradno žrebanje iz diskonta Center -11.05 - Modni kotiček z Modeno -11.20 - Potuj z menoj - 11.40 - Planinski šopek -12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel - 12.25 - Podrobno sti iz našega vsakdanjika - 12.50 -Obvestila 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 - Klepet v nedeljo popoldne - 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 • Slovo - l, RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - 1. RADIO ŽLRI 9.00 - Napoved programa radijski koledar - EPP - 10.00 - športni utrinki -10.20 - Od tu in tam 11 00 - Novice in dogodki - osmrtnice -obvestila - mali oglasi 11.40 -Sprehod po kinodvoranah - 12.00 -Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP - 12.30 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - glasbena lestvica - 16.30 - Odpoved programa - KINO 15. novembra CENTER amer. ris PEPELKA ob 10. uri, amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 16.30, 18.45 in 21. uri 8TORŽIĆ amer fant. pust. film ČAROBNI KAMEN ob 16. uri, ital. trda erot. VRAG V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20 uri ŽELEZAR franc. ris. ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 17 uri. amer. krim. film ODDELEK ZA UMORE ob 19. in 21 un DUPLICA amer. avant film BATMAN SE VRAČA ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. ris. PEPELKA ob 16. uri, amer. srhlj MESEČNIKI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer pust drama ZADNJI DNEVI RAJA ob 20 uri BLED amer trill ROKA. KI ZIBLJE ZIBKO ob 20. uriŠKOFJA LOKA amer. avant. film ZADNJI DNEVI RAJA ob 18. in 20 uri ŽELEZNIKI amer avant film TIK PRED ZORO ob 19. uri PONEDELJEK, 16. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Program za otroke Trije rokomavhi, lutkovna igrica LG Dravlje 9.50 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 10.40 TV mernik, ponovitev 10.50 Forum, ponovitev 11.10 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 16.20 Dober dan. Koroška 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Padalo 17.20 P. Zidar - L Troha: Utonilo je sonce - Amerika je daleč, 18.00 Oscar Junior: Sanjam ali bedim, italijanska nanizanka 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.50 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Predsedniški kandidati se predstavijo 21.40 Svet na zaslonu 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Napovednik 23.00 Sova 22.55 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 23.20 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 0.05 Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.05 Sova, ponovitev - Ameriške video smešnice, ameriški varietej-ski program; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 17.30 Športni pregled, ponovitev - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Ljubljana -19.00 Videošpon - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 »16 črk«, TV igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 - 21.25 Sedma steza - 21.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah Knežji kamen -22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Ligejin grob - 0.00 Moda - l. PROGRAM TV HRVAŠKA 655 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Koledar 7.10 Na robu noči, ameriška nani zanka 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 Glavno mesto Hrvaške 10.30 Zgodbe iz muzeja: Zgodbe starih portretov 10.45 Ameriška angleščina 11.00 Svečano zasedanje Skupščine mesta Zagreba, prenos 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue. spored za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Do kumentarna oddaja 16.35 Malavizi-ja: Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Učimo se o Hrvaški: Gradec, pogled k zvezdam 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Svečani koncert ob 750 letni ci Zlate Bule in dnevu mesta Zagre ba, prenos iz Koncertne dvorane Vatroslav Lisinski 21.15 Zagreb Dva filmska zapisa 22.15 Glasba 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Video strani 17.35 Divja vož nja, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.06 Murp hy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.25 Druga stran paradiža, avstralsko britansko novozelandska nadaljevanka 22.15 Fluid ročk cafe 22.50 Nena vadne zgodbe, ameriška nanizanka 23.45 Horoskop 0.50 Video strani KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 18.30 Po slovni dosje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Teden na borzi 19.15 A Shop 19.25 Za zdravje 19.35 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20 32 Poslovni do sje, ameriška dokumentarna serija 21.00 Dekle z naslovnice mora umreti, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni Slovenija 2 Ligejin grob, ameriški barvni film Ligeja je po moževem prepričanju imela močno voljo - imela pa je tudi krhko telo. Navidez učena, se je upirala smrti z neizmerno strastjo in s svojo življenjsko slo je prepojila okolje razpadajoče graščine, kjer je bilo njeno umrlo telo tudi pokopano. In v to "gotsko" okolje pride lady Rovvna, prav tako polna življenja. Umrla Ligeja in njen vpliv na Verduna ji je bil izziv, da vendarle uveljavi svojo mladost in lepoto ter zapelje čudaškega graščaka. program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 Compakt -Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 0.05 Astrološka napoved 0.15 A Shop 0.25 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Brigado-on, ameriški glasbeni film 12.15 Šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.35 Sinha Moča, brazilska teleno-vela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.50 TV živalski vrt 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Jasnovidnost, serija 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong, otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sedem brez, serija 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna are na 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice, serija 22.10 Nebo nad Berlinom, nem-ško-francoski film 0.10 čas v sliki 0.15 Črni tovor s Tajvana, avstralski akcijski film 1.45 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Evropske železni ške postaje 17.30 Lipova ulica, serija 18.00 Harry in Hendersonovi, serija 18.30 Srček, vodi Rudi Carell 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau: Viharji 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuhar ski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Superstrings 23.15 Nočni studio 0.15 Hello Austria, hello Vienna 0.45 Čas v sliki/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.56 - Pet za pet - 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide nje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE Napoved, telegraf, horo-12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila 14.30 - Novice. EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Osrednja tema, EPP 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP 11.00 skop l. RADIO ŽLRI 14.00 Napoved programa - 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Do godki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 1600 Radio Žiri spet z vami napoved programa do 19. ure 16.15 - Od srca do lonca -16.30 EPP 17.00 športne novice 17.10 - Otorški program 18.00 Novice in obvestila osmrtnice 18.10 Mladinski program 19.00 Odpoved programa - KINO 16. novembra CENTER amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 15.30, 17 45 in 20 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer soc dra ma MOJ PRIVATNI IDAHO ob 17 45 in 20 uri DUPLICA amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17 45 in 20 uri BARONESA TRGOVINA Janka Puclja 7, KRANJ na Trgu Rivoli na Planini 3 DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure NUDIMO VAM: t žensko in moško spodnje perilo t nogavice • pletenine t jakne za prosti čas znamke RAISKI • trenirke • brisače in posteljnino ^anka Puctje 7, Kranj VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA S tem kuponom imate 10 % popusta pri takojšnjem plačilu ali pa možnost nakupa na 3 čeke za /akne znamke RAISKI ŽE 100.000 m2 V SLOVENIJI JE ZAŠČITENO S PROTIOUNO, PR0TIMADEŽN0, V0D00DB0JN0 ZAŠČITO za: klinker, žgano glino, keramične ploščice in izdelke iz granita, marmorja, cementa... Naše sredstvo je impregnator, ki ne ostane na površini, zaščiti pa jo za več let. Naziv izdelka je: T49 PROTEKTOR Poiščite ga v naslednjih trgovinah: Marmor Hotavlje, CIT Kranj, CIT Kamnik, ČIP Bled, AGILLE Kranj. Proizvaja: TIHA - Ljubljana, M. Beličeve 125 ® 061/272-315, fax: 061/274-160 ^ -s? AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj 216-245 0 i 0 6 t K I J A ZADOVOLJI VAŠ OKUS (Blagovni center Medvode) Nudimo vam: Likozarjeva 15 64000 KRANJ Telefon: (064) 216-764 • GORETEX ČEVLJE od št 21 do 41 od 2.870 do 3.500 SIT • otroški program MTČ • otroške bombažne trenirke od 1.550 do 1.650 SIT • otroške bunde od 4.200 do 9.200 SIT • otroški puloverji, pajkice, podložene kavbojke, ženski in moški puloverji, špichoze... Nakup v vrednosti nad 5.000 SIT lahko poravnate v dveh obrokih! BLED t4$T©C|ItV • 64260 Bled f Prešernova 44 Slovenija t Tel. h. c. 38 064 77 404, 77 871, 77 872 ■ t Fax 38 064 77 850 HOTEL AST0RIA Bled vas vabi v času od 7. do 15. novembra 1992 na posebno ponudbo • gosi • fazani • dimljene postrvi • srna • pršut divjega prašiča • jelenov pršut Uživali boste ob dobri hrani in izbrani kapljici. RZ samopostrežna živilska prodajalna Mirka Vadnova 14, Kranj Ob 2. OBLETNICI trgovine vas vabimo na ugodne nakupe. Zato še vedno drži naše geslo: BRŽ V TRGOVINO RŽ! V industrijski coni na Primskovem - Meso izdelki Škofja Loka NOVA TRGOVINA ODPRTA NA PRIMSKOVEM del. čas od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure, tel.: 064/242-659 j REZULTAT ŽREBANJA KRIŽANKE Tokrat je bilo med 1865 prispelih kuponov zelo veliko napačnih rešitev. Napaka se je največkrat zapisala zgolj pri eni črki, toda tudi to je zadosti, da se rešitev izloči kot nepravilna. Zato priporočamo: bodite pazljivi pri reševanju in prepisovanju črk iz označenih polji Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje tri srečneže: 1. nagrada: NAKUP MESNIN V VREDNOSTI 7 000,00 SIT VESNA BAJŽELJ, Cegelnica 31, Naklo 2. nagrada NAKUP MESNIN V VREDNOSTI 5.000,00 SIT ANICA FRELIH, Britof 262, Kranj 3. nagrada: NAKUP MESNIN V VREDNOSTI 2.000,00 SIT MARKO KALAN, Kutinova 2/c, Kranj Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v MESARIJI MESO IZDELKI na Primskovem, jnf. po tel.: 242 659 Vaš naslov KRIZKRAZ V novembrski oddaji Križkraž bomo precej manj govorili kot v prejšnjih dveh. Osrednje bo namreč imela glasba. Voditeljica in urednica oddaje Miša Molk bo predstavila različne g*3..-bene zvrsti. Poslušali bomo ročk, countrv, folk, šanson, jazz, gospel, v studiu pa bodo nastop1 najboljši slovenski izvajalci naštetih zvrsti. In glasbeni gost? Ja, tokrat bo verjetno kar glasbeni Ali pa tudi ne. Pesem je namreč glasba besedilo Pametno torej izberite pravilna vprašanja, saj vam bodo lahko prinesla 33 000 SI Reševalce križanke z oddaje KRIŽKRAŽ, 14. novembra 1992, nagrajuje Gorenjski glas s prak čnimi nagradami v vrednosti: 1. nagrada 58 500,00 SIT 2 nagrada 35.000,00 SIT 3. nagrada 23.500,00 SIT Rešitve križanke pošljite v modri ali beli kuverti najkasneje do srede, 25. novembra 1992, na n slov: TV SLOVENIJA, KRIŽKRAŽ, p.p. 380 , 61000 Ljubljana Za konec pa poglejmo še pravilno rešitev križanke z oddaje 10. oktobra 1992. . TV1 trobenta, TV2 vesoljec, TV3 seks, TV4 Miroslav, TV5 tvist, TV6 Monroe, TV7-reve' TV8 vrabček, TV9 boks, TV10 znak, TV11 NDR, TV12 Lennon, TV13 teror GORENJSKI GLAS TV, TV2 TV3 ■ ■ ■ ■ KUHAM«A VINKO HOHfNT ■ ■i R N E R ■ ■ D 1 E R A TV4 TVz D '—*— U S ■ R Ž 1 R 1 ■ T E Z 1 T ■ ■ ■ K A K Č Damir Globočnik Ob zaključku razstave Gorenjski likovniki -modernejše smeri Na razstavi "Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri", kije bila od marca do septembra letošnjega leta na ogled v prvem nadstropju Baročnega dvorca v Kranju, so bila predstavljena dela kar 54 gorenjskih umetnikov. Začetek sklenjene galerijske in razstavne dejavnosti v Kranju in tudi na Gorenjskem, ki je sovpadal s povojnim bolj sproščenim razvojem slovenske Hkovne izraznosti, je predstavljala razstava slikarja Ljuba Ravnikarja, ki je bila prirejena oktobra leta 1954 v Prešernovi hiši v Kranju. Zato je razstava "Gorenjski likovni umetntki -modernejše smeri" delno zamišljena tudi kot nekakšen Povzetek vse te heterogene, že skorajda štiri desetletja trajajoče razstavne dejavnosti. Vendar pa se ob odsotnosti nekaterih razstavljalcev, ki bi morali ?ib" glede na svoj pomen, ki ga lmajo za gorenjsko regijo, nujno vključeni v skupino 54 predstavljenih umetnikov, lahko zastavlja vprašanje o zadostnosti tudi tako široko zastavljenega 2°ora, še zlasti, če je razstava 2amišjena prav kot panoramski Pogled likovnega življenja v določenem prostoru in času. Izb žal °r del za razstavo se je na ost v večini primerov na-f^reč moral omejiti le na tiste lik, cen sko ovne umetnine, ki so že uvrs- ti v umetnostno-zgodovin-in galerijsko zbirko Go-renjskega muzeja, z odkupi v Prihodnjih letih pa naj bi se leta dopolnila še z deli manjkajo-£«> ustvarjalcev, čeprav je mo-žr»o, da tudi takrat v želeni panoramski obliki ne bo mogla b,ti popolna. V resnici pa so Prav najzanimivejši in najkvali-letnejši ter obenem tudi vodilni ustvarjalci Gorenjske po zaslugi načrtnih odkupov na razsta-Vl že lahko bili predstavljeni z ^katerimi izmed svojih ključnih del. Sam način zbiranja in Pridobivanja gradiva za to razstavo in ?a načrtovano postavi-ev "stalne zbirke novejše umetnosti na Gorenjskem" je seveda v večini primerov povezan izključno z občasnimi odkupi ob sicer številnih razstavah, tako da prav zaradi tega v zbirkah Gorenjskega muzeja zaenkrat še niso zastopani nekateri izmed avtorjev, ki so se s svojo ustvarjalnostjo izraziteje navezovali na druga pokrajinska središča Škofjo Loko, Radovljico, Tržič in Jesenice. Tradicionalna odprtost gorenjskih likovnih razstavišč - na začetku predvsem Kranja in Škofje Loke - je v petdesetih in v šestdesetih letih ter še tudi kasneje odigravala pomembno vlogo pri uveljavljanju mlade generacije povojnih likovnih umetnikov, saj so galerije spontano reagirale na najrazličnejše nove likovne usmeritve. Velik del predstavnikov današnje srednje generacije slovenskih likovnih umetnikov je svojo prvo samostojno razstavo po zaslugi domačih likovnih kritikov Andreja Pavlovca, dr. Ce-neta Avguština idr. lahko priredil prav na Gorenjskem. Likovno življenje na Gorenjskem je tako potekalo v znamenju najširše odprtosti za različne tokove v slovenskem likovnem prostoru. Hkratnosti tradicional-nejših realističnih (največkrat krajinarskih) načinov ustvarjanja, ki s svojo zakoreninjenostjo in priljubljenostjo prevladujejo še danes, in časom primernejše ter zato aktualnejše in zanimivejše ustvarjalnosti, ki bi morala biti v zares pravem panoramskem pregledu vsega obstoječega likovnega dogajanja na Gorenjskem v resnici v številčni - nikakor pa ne tudi kakovostni - manjšini, se je prireditelj razstave odrekel s tokratnim osredotočanjem zgolj na modernejše smeri, ki mu bo v prihodnjih letih sledil še pregled samorastniške in amaterske ustvarjalnosti, realističnih tendenc in fotografskega gradiva, ki ga hrani Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Čeprav se na sam začetek razstavne dejavnosti v Kranju s svojo samostojno razstavo, na kateri je predstavil olja in akvarelne upodobitve gorenjske pokrajine, ki so nastali v prvem desetletju bivanja v Kranju, uvršča slikar Ljubo Ravnikar (1905 - 1973), pa mesto prvega domačega akademsko izobraženega umetnika pripada kiparju Lojzetu Dolinarju (1893 - 1970). Kipar se je v Kranj za stalno vrnil šele leta 1959. Del njegovega obsežnega in kvalitetnega kiparskega in grafičnega opusa, ki ga je poklonil rojstnemu mestu, je od leta 1966 predstavljen v obliki stalne spominske zbirke v Mestni hiši. Ljubo Ravnikar je mnogo tesneje povezan z gorenjsko razstavno dejavnostjo, saj se je v Kranju skorajda vsako leto predstavil z novo samostojno razstavo. Dela, s katerimi se lahko uvršča v vse preglede slovenske umetnosti, je sicer ustvaril že v svojem predvojnem ljubljanskem obdobju. V mislih imamo predvsem slike in risbe s socialnokritično motiviko, ki so nastajale pod močnimi vplivi ekspresionizma in simbolizma, ter imenitne inovativne odrske scenografije iz leta 1932 za Delakovo Delavsko gledališče Svobode v Ljubljani. Po vojni se je večinoma posvečal akvarelnemu slikarstvu s krajinarsko tematiko, s katerimi seje uvrstil med vodilne tovrstne slikarje. Njegov način lirično-dokumentarnega krajinarskega slikarstva, ki so ga prav zaradi velike priljubljenosti kasneje povzeli številni gorenjski ustvarjalci, pa v delih njegovih naslednikov ni mogel več zaživeti tako neposredno in polno, kljub temu da je ostajal na zavidljivi kakovostni ravni. Z modernejšimi pristopi k zastavljenim likovnim nalogam, ki so navsezadnje vodili bodisi k negaciji realistične podobe prikazanega bodisi do poglobljene vsebinske angažiranosti, se je po vojni prva predstavila danes že starejša generacija gorenjskih likovnih ustvarjalcev: Melita Vovk, Milan Batista, Ive Šubic, Saša Kump, Boris Sajo-vic in številni drugi. Mnogi med njimi so pripadali prvim generacijam umetnikov, ki so se šolali na leta 1945 ustanovljeni ALU v Ljubljani. Z njimi je tudi na Gorenjskem prišlo do naslona na sočasno zahodnoevropsko umetnost ter odklona od socialističnega realizma, ki ga je sicer bolj kot Lojze Doli-nar poosebljal tudi na razstavni predstavljeni kipar Stane Keršič. Milan Batista je do zanimivih likovnih rešitev prišel v svojih ciklusih grafik in risb, ki so svojevrstno nadaljevanje doživeli tudi v ustvarjanju prezgodaj umrlega Štefana Simo-niča, ki se je prav tako izraziteje posvečal grafičnemu mediju, Melita Vovk na področju slikarstva in še zlasti mladinske ilustracije, Ive Šubic pa v svojem sicer trdem in shematičnem, a vendarle izredno doživetem slikarstvu, ki je svojo motiviko jemalo iz NOB in življenja kmečkega človeka. Prvo in doslej edino (sicer neformalno) likovno gibanje, ki je bilo specifično za vso Gorenjsko, se je pod nazivom "nova krajina" pojavilo v začetku sedemdesetih let. Na svojih začetkih se je s slikarji, ki so ga konstituirali, nagibalo bolj proti škofjeloškemu območju kot klasičnemu "slovenskemu Bar-bizonu" še od časov impresionistov dalje. V izrazito liričnem barvnem slikarstvu, kakršna je bila "nova krajina" sprva, so slikarji našli povsem različne lastne razvojne poti, ki pa so ohranile "večje ali manjše poenostavitve oziroma stilizacije krajinske podobe, v katero so skušali vplesti razpoloženje in ji dati vsebinsko poglobljen izraz", (po dr. C. Avguštinu). Henrik Marchel je svoje slikarstvo tako še najdlje razvil v smeri informela in golega abstraktnega slikarstva, pri katerem lahko krajinsko izhodišče zgolj zaslutimo, Franc Novine je domačijsko tematiko, ki jo je včasih prav tako privedel skorajda do meja abstrakcije in fantastike, presvetlil s fantazijsko barvno skalo, Boris Jesih je v lirične krajinske ambiente vključeval tudi element erotike, Herman Gvardjančič je svoje krajine povsem podredil inti-mističnemu dojemanju, Mario Petrič in Kamilo Legat sta krajine abstrahirale v dekorativne ornamentalne prikaze, Alenka Kham Pičman in Franček Fel-din pa sta najizraziteje med vsemi v krajine začela vpletati tudi človeško figuro. Med mlajše ustvarjalce krajinske smeri se danes uvrščajo še Mirna Pavlovec s svojimi zasanjanimi zimskimi krajinami, Janez Hafner z eruptivno nastalimi pejsaži, Brigita Požegar Mulej z integracijskimi krajinskimi podobami, ter Domen Slana z realističnejšimi zapisi krajine, ki si nadevajo včasih tudi potencirano barvno lestvico. Največjo priljubljenost je krajinskemu slikarstvu na Gorenjskem verjetno prispevala Dora Plestenjak. Vzporednico "novi krajini" je predstavljala tudi smer, ki jo je na Gorenjskem s svojim slikarstvom, ki vključuje celo odkrito dekorativna preoblikovanja "naravne danosti", in še zlasti z ambien-talnimi projekti, ki jih na razstavi - kot tudi ustvarjalnosti Marka Pogačnika - ni bilo mogoče prikazati, utemeljil Vinko Tušek. V seriji abstraktno delujočih form Ceneta Ribnikarja se je odrazilo kiparstvo geometrijske usmeritve. Popartistično ustvarjanje je na najustreznejše odzive naletelo pri Francu Ber-čiču - Berku in tudi Jožetu Trobcu. Elementi pop arta pa so se najintenzivneje pojavljali v izdelkih Nejča Slaparja in Marjana Kukca. Hiperrealisti-čne odmeve bi lahko zasledili pri Pavlu Florjan čiču. Med ustvarjalci, ki so svojo ustvarjalnost navezali na človeško figuro, ki je s svojo preoblikovano obliko tudi nosilka poglobljene vsebinske izraznosti, že celo vrsto let prednjačita Boni Čeh in Franc Vozel. Cveto Zlate in Izidor Jalovec sta svojo figu-raliko ustvarjala pod vplivom nove podobe. Pri Nataši Pičman in Jožetu Erženu se figu-ralika pojavlja brez izjeme z močnimi erotičnimi podtoni, pri Črtomiru Frelihu pa z eksistencialnimi konotacijami. K simbolnim pomenom stremeča motivika se javlja v delih Miha Dalla Valleja in Karla Kuharja, v zadnjem času pa vedno intenzivneje tudi pri Klementini Go-lija in Maji Dolores Šubic. Samosvojo in strogo zasebno simboliko bi zasledili v ustvarjanju Simona Mlakarja, Franca Be-štra. Martina Avsenika in Andreja Pibernika. Biomorfne oblike najpogosteje upodabljata Janez Ravnik in kiparka Štefka Petrič. Aktualne kiparske rešitve pa iščeta Metod Fr-lic (ki na razstavi ni predstavljen) in Marko Tušek, kar je še posebej spodbudno, saj na Gorenjskem dolgo ni bilo kiparjev, ki bi se poskušali oddaljiti od uveljavljenih modernističnih likovnih obrazcev. Na razstavi so na ogled tudi dela cele vrste avtorjev - izrazitih indivi-dualistov (Bojan Abaza, Tahir Hamid, Zmago Puhar, Vida Stembcrgar, Jože Volarič, Franci Zagoričnik, itd), ki bi jih le stežka pridružili katerikoli izmed smernic, ki so nam na voljo. Ostaja pa še mnogo likovnikov, ki so prav tako kot vsi našteti sooblikovali gorenjsko likovno podobo, ki pa jih, kot že rečeno, v tokratno razstavo še ni bilo mogoče vključiti. Lahko potrdimo, da je bila razstava vsaj izčrpna, čeprav obenem tudi dokaj zgoščena informacija o pokrajinski likovni ustvarjalnosti. Nudila je obilo podatkov, s katerimi je mogoče slediti razvoju sodobne likovne umetnosti na Gorenjskem, bila pa je tudi priložnost za vzpore-janje domačih ustvarjalnih dosežkov z drugimi sorodnimi okolji in širšim slovenskim prostorom. Vprašanje, ki ga zastavlja razstava gorenjskih likovnih umetnikov, je tudi, kako v raznovrstnih pregledih ustrezno opredeliti tiste avtorje, ki so se uspeli uspešneje vključevati v osrednje tokove slovenske likovne umetnosti, in ob njih tiste, ki jim to ni uspelo v tako veliki meri, a so morda v samem likovnem življenju Gorenjske prav po zaslugi pogostih samostojnih predstavitev odigravali pomembnejšo vlogo, še zlasti, če k ustvarjanju niso pristopali z nič manjšo osebno zavzetostjo in odgovornostjo. Tako tudi danes prav za večino najmlajših likovnih ustvarjalcev lahko mirno trdimo, da na Gorenjskem sicer prebivajo, a je njihovo delovanje brez izjeme usmerjeno k uveljaviti v širšem slovenskem prostoru in v tujini. Vprašanje je tudi, ali ne bi bil primernejši in preglednejši izbor, ki bi se omejil zgolj na tiste ustvarjalce, ki so določali tudi smernice gorenjskega likovnega utripa v obravnavanem obdobju. Na žalost je tudi tokratna razstava šla mimo brez ustreznega (vsakega) kataloga, kljub temu da bi edino s spremljajočim gradivom in dokumentacijo lahko v popolnosti dosegla svoj namen. ^S£nciZagoričnik Kiklopovo oko kamere 2*fotografski razstavi Igorja Pust ovrha v Galeriji Ivana Groharja v *k°fji Loki. Poki' 0gcma v naslovu skuša tocr ratl tematsko območje fo-Prf ?''Je Igorja Pustovrha in si Sred ern Podreja tako izrazno izra, Vo ki*kor tudi »njegov« ^razni subjekt. Seen>nJene8a« subjekta že preso' "a krit'čno področje nja i„ , vj|HJa umetniškega dejanja \\ ustvarjalnega mišljc-d0DnHiJanja zato< ker se v njem tudi l "e IC umetn'ška,pač pa namrexUl,Urna realizacija. Ta Umetnipomeni socializacijo neki n *Cga dela in s tcm na drujn"aCln Pomeni tudi neko naJa mi«! realizaciJo. Presojev- {o, ker Ja se lo,evamo z»-ga R|a v umetniku vidimo tistega obrPHe8a aktcrJa družbene-stnf ^caJa. ki jc tudi svojevr-lrans.rni1JOnar v naSi kulturni če *e Sffi V to sc puščamo, zaradi t dru»e8a llc- potem stvari tJC Vznemirjenosti ob drUžbenir . njeni družabni in DCn> stvarnosti. Saj kakšna pa lahko je stvarnost stvari, če je ne najdemo v njeni polni fizični in duhovni razsežnosti? A ni ta razsežnost tudi časna ali vsaj točasna, zadevajoča le sedanji trenutek? Ni samo tematska in ni samo pomenska, pa mogoče tudi poslanska - v poslanosti svojega celostnega bitja ali samodolo-čenosti ustvarjalnega postopka ter identifikacije ustvarjalca in ustvarjenega. Lahko bi dejali, da je čudno, čeprav dokaj preprosto: Razstava Igorja Pustovrha ima svoj naslov pa svoje ime in priimek. Kako da ime in priimek na-splošno ne vsebujeta tako in tako zmeraj tudi svoje izvirne te-matizacije. V našem primeru se tema izmuzne zvrsti. Na verbalni ravni imamo samo »tehnični« naslov. Vendar nam temo na vabljivem plakatu napoveduje ali bolje razodeva razodeta Amazonka. Ne s povednostjo besede, pač pa s svojo lastno povednostjo - šele v jeziku zvrsti, s povednostjo svojega telesa, ki ne spoveduje samo sebe kot objekt želja ali tudi svoježeljne samorealizacije. Izreka jo tudi kot subjekt v svetu, sredi katerega lahko obstoji le kot golo telo z golo sabljo v roki in kot sila v aktu nasilja. In vendar se pred nami ne zvrš-čajo običajni akti, kot serija dopadljivih in čutu slastnih, transparentnih ničpomenskih lepotnih stališč. Golost pri tem ne nastopa v svoji zaestetizira-ni samozadostnosti, ob kateri nas pravzaprav zmeraj znova začudi odsotnost življenjskega gnusa. Za golost bi s svojo feti-šizacijo lahko ustrezala porabniški vsezahtevnosti in vseku-pljivosti, ki je obenem tudi nič-zahtevnost in ničdosežnost. Zvedljivost vsega na dosegljivo vrednost nemara izključuje dejansko samožrtvovanje, ker je leto po svoji globlji substanci nezvedljivo. Je v dotiku s svetim »življenja gnusom«, z resnico kot atributom svetega, ob kateri se preneha vsako odve- čno spraševanje o smislu in se nadaljuje ne(pod)kupljivost in sveta gotovost stvari. To so akti v akciji. So presežek zgolj razpoložljivosti in zgolj danosti. So akti v položaju žrtvovanja in samožrtvovanja. Pri tem se nam pogosto zastavlja vprašanje ZA KAJ? In zatem kategorični odgovor ZA NIČ! Kot neusmiljeni udarec resničnosti, končne izrekljivosti in dokončanosti. Situacija je zdravo mučna. Kot da se ustvarjalni subjekt sprašuje - skupaj z nami seveda, kam s temi našimi živimi telesi po koncu ideologij in totalitarizmov? Kam z dosego svobode in neodvisnosti, preden zapademo v neko novo odvisnost, v neko novo določno in prisilno svobodo? V neko novo spodobnost, ki ne dopušča dvomov o odrešitvi tik pred zdajci, če že ne spet v odrešitev v kategorijah vesolja in ves-ča-sja! V kateri beli kruh ni metafora samoopredelitve in svobode - prej nasprotno. Akt je pri Igorju Pustovrhu zmeraj presežen z nečim zunaj njegove lastne pojavnosti. To so stvari človekovega izvora in človekove fizične in duhovne narave. Ne kar priroda sama, ki bi njegovemu telesu služila kot dekoracija, kot da bi bil človek lahko kar tako, samoumevno in vsemu odgovor. Stvari po Pustovrhovem izboru delujejo simbiozno s človekom. V jeziku simbolov se spreminjajo v artefakte in mitologeme. So umetniške stvari, služijo umetniškemu. So iz umetnosti in njene zgodovine, iz etnografije in obrti in tudi iz človekovega banalnega vsakdanjika. Razen že omenjenega nastopajo naslednji uporabni termini: Sap-fo, Mojzes, glasbeni inštrumenti, orodje, orožje, kosi pohištva, kolo kmečkega voza, ki mogoče ponazarja natezalnico življenja ali bolj preprosto »natego-valnico«, seno, domače živali, koza s kozlički. Tudi človek sam postane nekakšno mitološko bitje, nekakšen gozdni škrat, ki nekam hiti s svojo fis-harmoniko. Pri Pustovrhu zmeraj nastane neka mitološka situacija, kot neka globlja še-zmeraj-resni-čnost, ki je tudi zmeraj onkraj samozadostnosti gledanega in samega gledalca. Zmeraj je to tudi živa mitološka situacija, kot da bi bil ves čas zadržan. Čas je potegnjen iz vsečasja v novo prisotno razsežnost. To pa stori, da so Pustovrhove fotografije videti nenavadno prepričljive v vsej svoji umetelnosti. Še naprej se moramo neko- liko v zadregi samospraševati, o čem nas torej prepričujejo in kako si bomo odgovorili. Morda je akt dosegel svoj osnovni terminološki pomen. Je dejanje. Je dej in daj, dejanje in dajanje. Človekova drama, drama ustvarjalca in njegovega hotenja. Zdi se, da Kiklop - ta Pustovrhova koza s kozlički, poplača s svojim mitskim očesom, ki je obenem, s tem kar je, tudi živa črna jama oudeisa-ni-česa. Vanje bo Nihče-Odisej mogoče zasadil svojo ubijav-sko ost ali tudi ne - slej ko prej bo šla pod nož. To oko poplača našo siceršnjo civilizacijsko nedoslednost in nerazvitost, ki ji podlega tudi naš avtor in po kateri je elementarni dej in daj še zmeraj samo ženskega spola - ogorčena Amazonka. MENJALNICA D-D PUBLIKUM KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do petka 7.-17. ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218463 UGODNOST m PRILOŽNOST KOMENTAR Pismo je izraz bolestne domišljije... ZUHASJEP0UTIĆH1 KOMENTAR Unipolami svet Se še spominjate, kako sta se proti koncu leta 1989 v viharnih vodah ob obalah Malte, na krovu bojnih ladij, sestala ameriški in sovjetski predsednik. George Bush in Mihail Gorbačov. Sestala sta se. kot smo tedaj zapisali, da bi zapečatila "Evropo po Jalti" in napovedala "Evropo po Mahi". Potem pa se je zgodilo veliko več kot le to. Dramatični razvoj zadnjih let je presegel vsa pričakovanja. Si je tedaj, pred štirimi leti. sploh upal kdo pomisliti, da bo sovjetski imperij že po dobrem letu prenehal obstajati, sam zase in kot drugi pol bipolarnega sveta, katerega pni pol so bile ZDA °! Po mojem česa takega nista pričakovala niti prej omenjena protagonista svetovne drame. Spremembe, ki sta jih napovedala, so z odra odnesle tudi napovedovalca. Verjeli smo. da sta njih režiserja, pa sta bila le glavna igralca; Bush se prav zdaj poslavlja od ameriškega predsedništva, Gorbi pa se na politični sceni že dobro leto dni pojavlja le še kot zasebnik. Spet je. kot že tolikokrat, na delu Heglova "ironija zgodovine": potem ko je "demokracija", poosebljena v Bushu. zmagala nad "komunizmom", poosebljenim v Gorbačovu. se je soočila z dejstvom, da ima tudi sama po sebi več kot dovolj težav. Bush pa mora. namesto da bi še štiri leta vladal, ovenčan s slavo zmagovalca nad komunizmom in njegovo iraško izpostavo, po poti, po kateri so odšli premaganci -brez njih ni več to, kar je bil! Tako je tudi občutje, če že ne spoznanje, ameriških volivcev, izraženo na volitvah prejšnjega torka. Velika dejanja so odigrana, zastor je padel in publika je soočena s sivino drobnih in neusmiljenih razmer. Miha Naglic Ob koncu bipolarnega sveta je prav, da se spomnimo tistega, ki ga je pred poldrugim stoletjem tako preroško napovedal. Alexis de Tocqueville. francoski zgodovinar in politik, je v svojem delu O demokraciji v Ameriki že 1835 zapisal besede, ki zaslužijo, da jih povzamemo: Na svetu sta dva velika naroda, ki. kot se zdi, iz različnih izhodišč napredujeta k istemu cilju: to so Rusi in An-glo-Američani. Da bi ga dosegla, se pni opira na zasebni interes ter sili in razumu posame-nikov dopušča, da delujeta, ne da biju usmerjal. Drugi v ta isti namen v enem človeku osredotoči tako rekoč vso družbeno moč. Prvemu je sredstvo delovanja svoboda, drugemu služnost. Njuni izhodišči sta torej različni in različni sta poti. pa vendar se zdi, da sta od .Previdnosti same poklicana, da vzameta v roke vsak svojo polovico sveta. — Tako se je dobrih sto let pozneje, po drugi svetovni vojni tudi zgodilo: Američanom je pripadel svetovni Zahod, Rusom, alias Sovjetom pa t. i. Vzhod. Vse dokler se ni je- seni 1989 pokazalo, da se je sovjetski sistem sam v sebi razkrojil in da nima več moči za tekmo z ameriškim. Ameriški sistem, ki temelji na zasebni lastnini in na osebni pobudi, je torej zmagal nad tistim. v katerem je bilo žit je in bitje posameznika v službi "višjih ". "občih" interesov. Toda: mar se ni nekdanji dvopolarni svet. potem ko je ostal brez drugega pola. sam znašel v položaju, ko ga lahko dopuščanje povsem svobodnega delovanja posamičnih in posebnih interesov dobesedno raznese. Zdaj. ko ni več planetarnega nasprotja dveh velesil, so se razbohotili lokalni konflikti. Ekološka kriza, prenaseljenost, revščina, lakota, aids, mamila, rasizem, nacionalizmi, sovraštvo do tujcev... - vse to se bo v svetu, ki temelji na "svobodnem" delovanju, samo še krepilo. V morju posamičnih in posebnih se utaplja splošni interes. Vprašanje je. kdo ga lahko ohrani in zastopa ? Novemu ameriškemu predsedniku, vodilnemu predstavniku "svobodnega" sveta, zastavimo tedaj vprašanje, ali se bodo spremembe ("change"), ki jih je tako pogosto in glasno obljubljal, izražale tudi v omejevanju zasebne samovolje. In mu napovemo, da bo, če bo tako, obstal, sicer ga bodo spremembe same odnesle. Tak je pač račun, ki ga svojemu namišljenemu suverenu zastavlja unipolami svet. In mu, ko ga poravna, poreče: Keep the change! Dvopolni svet je požrl svoj lastni, drugi pol. A prebavil ga ni. Tišči ga kot silna notranja napetost, ki bo popustila šele. ko bo kot celota notranje bolj uravnovešen. Večna medijska atrakcija Z vsemi svojimi zapleti, namigovanji, domnevami, sumi in spektakulamimi dokazi bi "Afera Jelinčič" sodila na področje prvovrstnih kriminalk, toda njeni akterji so nam preveč blizu, da bi se ob njej lahko prepustili sanjskemu svetu filma ali literature. Zmago Jelinčič je s svojo nedavno tiskovno konferenco spet napolnil časopisne strani in pri tem dosegel večjo promocijo od vseh velikih slovenskih strank, katerih veljaki se v teh dneh na terenu trudijo pridobiti vsakega novega volivca posebej. Prvaku Slovenske nacionalne stranke pa je dovolj sklicati novinarje in jim predstaviti vročo temo, s katero nato na primer pri Delu zapolnijo kar Četrtino svoje časopisne strani. Pri tem naj posebej poudarimo, da gre za navadno poročilo s tiskovne konference in ne za raziskovalni novinarski zapis o ozadju nekega dogodka. Podobno je bilo tudi pri drugih medijih. Tu seveda ni treba dodajati, da je šlo za enostransko predstavitev problema, saj je bila tiskovna konferenca pač Jelinčičeva. Vprašanje je, ali bodo sredstva javnega obveščanja podoben obseg ponudila tudi drugi strani, če se bo pojavila s svojimi ugovori in pojasnili. Zmago Jelinčič ima za svojo propagando v Sloveniji ustvarjene idealne pogoje. V državi imamo begunce, pri ljudeh raste nezadovoljstvo zaradi padca življenjskega standarda, poleg tega pa očitno tudi slovenska var-nostno-informativna služba presega svoja pooblastila in s tem nadaljuje žalostno tradicijo jugoslovanske Udbe. Metode te Marko Jensterle službe so v javnost prišle ob polemiki Janša - Zlobec. Dnevnik Delo tako na primer navaja, da naj bi VIS nezakonito prisluškovala kar okrog 100 različnim ljudem v Sloveniji, kar ni zanemarljivo število. Toda tudi sam Jelinčič v var-nostno-informativnih zadevah ni noben zelenec. Javno priznava, da ima njegova stranka ovaduhe, na tiskovnih konferencah pa maha z uradnimi dokumenti, ki jih je (če niso ponarjenij lahko dobil le preko svojih ljudi na pomembnih mestih. To aferi že daje popolnoma drugačno obliko, saj je ob predvolilni atraktivnosti in ustvarjanju reklame za stranko in njenega voditelja v njej mogoče razbrati tudi spopad dveh obveščevalnih služb. Na eni strani je državna VIS, na drugi Jelinčič s svojimi zaupniki na različnih strateških položajih. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je Jelinčič v bližnji preteklosti že spopadel s slovensko vojsko (v času vojne v Sloveniji je sploh deloval na svojo roko). Slovenci bodo tako kmalu postavljeni pred kruto dilemo, ko se bodo vprašali, koga imajo raje, da jim prisluškuje - VIS ali Jelinčiča ? Tu stvari niso več nedolžne. Če je namreč v prejšnjem sistemu veljalo, da smo bili prepredeni z obveščevalci, potem si vsaj v demokraciji lahko želimo mirnejšega življenja. Navsezadnje je VIS zaradi prekoračitve pooblastil že nekaj mesecev na tapeti javnosti (predvsem pa skupščinske komisije za nadzor njenega dela). Zmaga Jelinčiča pa ne more nadzorovati niti policija. Pri njem doma odkrijejo pravi arzenal orožja, toda potem Slovence prepričđ. kako ga je pred volitvami hotel spektakularno izročiti naši državi, pri tem pa, kolikor nam je znano, nima niti orožnega lista. In ta velika afera že čez nekaj dni postane le neprijeten spomin. Predsednik SNS se pozna z vsemi vplivnimi slovenskimi politiki, vabijo ga na javne tribune, časopis Razgledi pa ga v svoji prvi prenovljeni številki celo uporabi kot pozitiven lik, ki naj bi Slovence spet vrnil k branju. Njegovi uredniki pozabljajo, da Jelinčič ob knjigi ponuja tudi pištolo. Pa je slovenski narod res mogoče ubraniti le z nasiljem f Ali ne gre morda pri vsem skupaj za podpihovanje nekega militarizma, ki pod krinko splošne zaščite zagovarja tezo o splošni oborožitvi, če je prihodnost Slovenije res taka. potem naj se nas Bog usmili. Krivi bomo tako ali tako sami. ker v pravem času nismo znali pogledati preko meja in razmisliti o tem. kakšne so posledice, če se problemi rešujejo z orožjem. V večstrankarskem političnem življenju smo se že nekako navadili, da vsaka stran(ka) hvali svojo malho, napeljujejo vodo na svoj mlin. se pred volivci nevsiljivo hvali "mi smo najboljši" in če je le mogoče, vsaj z eno ali dvema besedama ošvrkne politične tekmece. Če se stranke in politiki medsebojno kritizirajo in si gledajo pod prste, je to samo dobro (kritika vodi k boljšemu): slabo pa je, če politično obračunavanje pljuskne čez mejo dobrega okusa. Zal se dogaja tudi to! Nekateri, ki so se spustili v politiko, so pozabili na železna pravila javnega nastopanja in demokracijo razumejo kot piede-stal. s katerega lahko tudi (vsevprek) žalijo. Ko so v radovljiški občinski skupščini julija obravnavali predlog za razrešitev načelnika uprave za urbanizem, je član izvršnega sveta, odgovoren za prostorsko urejanje, "pomagal" očrniti načelnika tudi s tem. da je v spor vmešal načelnikovo ženo, ki z občinsko upravo in s prostorskim urejanjem nima nič skupnega. Zgodba o neokusnem (žaljivem) obračunavanju se je ponovila tudi na oktobrskem zasedanju, ko je skupščina obrav- Cveto Zaplotnik navala poročilo komisije za proučitev navedb ob razrešitvi načelnika. Potem ko so poslanci slišali precej dolgo načelnikovo odprto pismo radovljiškemu županu, je isti razpravljalec kot na julijskem zasedanju dejal, da je pismo izraz bolestne domišljije mentalno neuravnovešenega, če ne celo motenega človeka. Preseneča, da vodstvo občinske skupščine ali vsaj kdo od poslancev na tako izjavo ni reagiral, se od nje distanciral ali kako drugače vzel v zaščito načelnika. Ne gre za dilemo, ali je bila razrešitev načelnika upravičena ali ne (to so poslanci suvereno odločili glasovanjem), ampak za vprašanja, kje so meje še okusnega političnega obračunavanja, kaj je kultura političnega dialoga, kaj kritika in kaj žalitev... Da je javno izrečena (in napisana) beseda zelo občutljiva, je dobro skusil tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe. ki je z izjavo, češ da je bila samo nemška vojska med vojno normalna in se dalo z njo živeti, povzročil časopisno in skupščinsko polemiko. Čeprav je župan le ponovil misel, ki jo je slišal na enem od sestankov v krajevni skupnosti Bohinjska Bela, in čeprav se je izjava nanašala predvsem na odnos vojske do lastnine krajanov, je bila vendarle toliko sporna, da so reagirali borci, socialisti m prenovitelji. V skupščinski razpravi je bilo slišati različna mnenja (župan naj se distancira od izjave; v javnih nastopih naj se zaveda, da nastopa v imenu skupščine in različno mislečih; novinarji naj se mu opravičijo za tendenciozno poročanje), sicer pa tudi njegovo priznanje, da mu je izjava o nemški vojski "ušla ". Bordel nad Starim Mayrjem? (Gorenjski glas, 3. novembra 1992) V vašem časopisu sem prebral članek BORDEL NAD STARIM MAYRJEM? objavljen 3. novembra 1992 in ker se v članku omenja moje ime, sem vašim bralcem dolžan pojasnilo, da izvejo resnico o dekletih, ki so nezakonito delale v Taverni STARI M AYR v Kranju. Ker sta o isti zadevi pisala tudi časopisa SLOVENEC in DELO, v katerih so mi objavili odgovor, upam. da boste to storili tudi vi! Pa lepo po vrsti. Res je. da sem vseh šest omenjenih Romunk pripeljal v Slovenijo, da bodo plesale po nočnih barih in hotelih po Sloveniji in Hrvaški, s katerimi moja agenicja VIDEO STUDIO BLED zelo uspešno sodeluje. Prvi dve sta prišli k nam DUTA C PRIŠTINA in PETRI U CR ISTI NA. Preko moje agencije je bila na delo kot plesalka sprejeta samo ena. saj je bila druga po izgledu taka. da je bila primerna le za v Taverno STARI MAYR v Kranju, saj je konec koncev tam tudi delala, moji poslovni partnerji pa je zagotovo ne bi sprejeli v svoj lokal. Po enem mesecu se je lepa Cri-stina odločila, da ne bo več plesala, da bi raje denar služila s prostitucijo. Ker se moja agencija s tem poslom ne ukvarja, je vrnila stroške 200 DEM (100 DEM prevoz in 100 DEM njena romunska agencija) in odšla v Taverno Stari Mayr. kjer je že bila Cristina, ki ni bila primerna za plese. CROITORU FLO-RENTINA in SIRBU CERASE-LA pa sta septembra nastopali v nočnem baru BI JOD BAR - Brežice, od koder ju je dne 28. septembra 1992 na prevaro odpeljal solastnik kranjske taverne, saj jima je ponudil verjetno več denarja in lepšo prihodnost. Nekaj dni pred tem sta mi omenjeni plesalki dali svoje potne liste, da jima uredim delovno vizo, saj jima je prva potekla 30. septembra 1992. Ker sta od mene pobegnili, sem zadevo predal sodišču, kakor tudi oba potna lista, saj sta imeli z mojo agencijo pogodbo do 31. decembra 1992. BA-GAINTAN DANIEIA in LACA-TUS PA RAS H IVA pa sta prišli v Slovenijo 7. oktobra 1992 in plesali v gostišču "POSAVEC" na Posavcu, kjer so za vsa dekleta, ki so in bodo tam nastopale, odlični pogoji za rJelo, saj se dekleta, ki u> it' plesale tam, vedno rade vračajo. Tudi od teh dveh deklet sem imel potna lista, saj sem jima urejal delovno vizo in bilo je ravno toliko daleč, da sem dobil za obe DELOVNO DOVOUENJE od Zavoda za zaposlovanje Kranj, ko pa ju je odpeljal mladenič z modrim SUZU KY JEM koprske registracije na delo v Taverno, kjer so šefi videli z njima dober zaslužek, sta bili takoj sprejeti brez moje vednosti na delo, saj sta tudi ti dve želeli služiti denar s prostitucijo in ne s plesom. Ko sem videl, kaj se dogaja v Taverni, kako mi "KRADEJO"dekleta, sem o tem obvestil UNZ Kranj, ki se jim zahvaljujem, da so dekleta izgnali iz Slovenije, morda pa bo to tudi v poduk lastnikom Taverne, da bodo v prihodnje na pošten način angažirali plesalke preko agencij in ne s krajo. Na koncu bi povedal še to, da so vsa dekleta, ki delajo preko moje agencije, redno izplačane od 300 do 800 DEM mesečno in da ima vsaka plesalka pri sebi potni list. Prepričan sem, da smo edina agencija v Sloveniji, ki ima veliko, lahko trdim, največje, število plesalk in vse imajo DELOVNO VIZO. Pa lep pozdrav! Video studio Bled direktor Janko Hausman Dober predsednik "Zaslužimo dobrega predsednika!" trobenta v svet predvolilna kampanja za tov. Kučana. Nikar si ne nalagajmo. dragi Slovenci, nepotrebnih skrbi. Dobili bomo natanko takega predsednika, kakršnega si zaslužimo. Kar bomo volili, to bomo imeli. Upam. da le za pet let. Ne petdeset, čeprav to upanje glede na izkušnje s komunisti, ne more biti kaj prida trdno. Težko je verjeti, da bi bil tov. Kučan povsem neaktiven opazovalec "levega udara". Vendar pozornemu opazovalcu ne more uiti očitno poslabšanje odnosov z Evropo po padcu Peterletove vlade. Naši mediji sramežljivo molče. Drnovšek preklada datume vključitve v razne mednarodne ustanove vedno bolj v prihodnost, so "težave administrativne narave" itd. Po mnenju mnogih tujih komentatorjev pa Slovenija plove v romunske politične vode. Slovenija se počasi spreminja v majhno, balkansko Romunijo, če je torej lliescu dober predsednik, potem je to tudi Kučan. Oba sta stara, preizkušena tovariša. Različne maske lahko skrivajo nadvse podobne obraze. Mnogo bolj kot politiko spremljam makroekonomijo. ekonomske razmere Slovenije in ocenjujem našo zunanjo politiko predvsem po njenih naporih, da bi te razmere olajšala. Pa je ne. Nalašč ali nenalašč, vseeno. Štejejo samo uspehi, neuspehi m neaktivnost takrat, ko je ta nujna. Ker sta si tovariša Kučan Rupel dovolila razširitev svoj* zunanjepolitičnih pristojnosti, sta si seveda nenamerno in neželeno tudi otežila breme odgovor' nosti za svoja početja. Tudi z0 makroekonomske posledice te' teh. Te pa so prekleto težke-Oglejmo sijih! PRVIČ: Ko je Ukrajina v začetku tega leta priznala SloverU' jo, je vsak normalni ekonomsko misleč človek pričakoval visok državni obisk v Kijevu. Z jasnih ciljem: Sklenitev meddržavnega sporazuma o blagovni menjav* (Clearing). Da bi delavci, ki s0 izgubili delo zaradi izpada bal' kanskih trgov, s pridobitvijo ukrajinskega lahko spet delali-Toda ne. Tandem Kučan-Rt*Py se je za to priznanje komajdo zmenil, najmanj 5(X)00 delavce* pa meri pločnike. Zato. Ko je v ZDA hudo rasla bret' poselnost v avtomobilski industriji, je predsednik Bush šel pT", ki ga je predstavila na oktobrskem celovškem sejmu "Denar in vrednost". Pri nekaterih izrazih je nekoliko avstrijsko obarvan, toda prepričani smo, da vas to pri učenju borzne abecede ne bo motilo. Znesek denarja, s katerim se v letnih obrokih odplačuje kredit. Tra vrednostnih papirjev Anuiteta vsebuje odplačilo glavnice in obresti. ARBITRAŽNI POSLI Koliko {e vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Ti posli izkoriščajo krajevne razlike v ceni na različnih trgih in na različnih borzah z namenom pridobivanja dobička. Kupujemo na borzi, kjer je ceneje, in prodajamo na drugi borzi po višji ceni. Razlikujemo devizno, efektno in blagovno arbitražo. ATX Austrian Traded Index - Indeks dvanajstih najbolj prometnih delnic v Avstriji. AŽIO Razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in večjo tržno vrednostjo (nasprotje: disažio). *ABY-BONDS V ZDA razširjene zadolžnice z zelo nizkimi nominalnimi vrednostmi, deloma celo samo en dolar. BAISSIER Lastniki vrednostnih papirjev, ki špekulirajo s padajočimi tečaji ,n zato prodajo vrednostne papirje na terminskem trgu z izpolnitvijo čez določen rok, ko pričakujejo ugodnejši tečaj. bančna tajnost Pravna obveznost vsake banke, da varuje zaupnost poslov s ^ankami. Bančna tajnost je v Avstriji zajamčena z ustavnim zakonom. Blagajniški zapisi P'ksno obrestovani kratkoročni vrednostni papirji, katerih izdajaj je republika, mesto, občina ali banka za kratkoročno nalož-b° kapitala. Cehi dobro skovali tolarje *ra«j, 10. novembra - Izdelavo grških kovancev je slovenska *'ada poverila češki kovnici, vse **že, da je bila odločitev dobra, t"aj je naša strokovna komisija ot uspešnega ocenila vzorec ovanca za pet tolarjev. Kovan-uVa. *' 2 in 5 tolarjev naj bi do-D|" že do konca letošnjega leta, ^tem bo odločal svet Banke Avenije. Kasneje bomo dobili še ko-jjnce za 10, 20 in 50 tolarjev. ^a hrbtnih straneh bodo upo-ao°liene nekatere, za Slovenijo značilne živali (na sliki). Vprašanje pa je, kaj bo s stotini, zakon o denarni enoti Slovenije jih sicer predvideva, toda sami vemo, da jih praktično ne potrebujemo, navadili smo se že zaokroževanja tolarskih zneskov. Vendar pa se zanje zanimajo zlasti numizmatiki, doma in v tujini, morda bo tudi to vplivalo na odločitev sveta Banke Slovenije. Stroški za izdelavo kovancev so v začetku večji kot za izdelavo bankovcev, vendar pa imajo veliko daljšo življenjsko dobo in kasneje postanejo "cenejši". ^GOVINA * jelovCan OBIŠČITE TRGOVINO NADA Jelovčan, Grenc 2. Škofja Loka a izbira uvoženih igrač in sladkarij za MIKLAVŽA SHODNO * nioka0^ 50/1 63-00 več|e količine in ceneje % fižol, na "p 400 54 90 SIT/k9 Na voi,o r i aša " 154'°° SIT/k9 n'h cenah 3 kg in Finich 4 k9 m še veliko ar'lk|ov po ugod- A.Hausmann R CD. Grosistična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike in podjetnike! Prodaja različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list! BELJAK St. M a g d a I e n e r s t r. 35, tel.. 9943/4242-41512 Poslovni čas ponedeljek - petek. 7.30 - 17 ure sreda 7 30 - 20 ure •■•limo se vašega obiskal Značilnost torkovega borznega sestanka je bila umirjena atmosfera na borznem parketu in dokaj stabilni tečaji papirjev, s katerimi se je trgovalo. Ustvarjen promet na torkovi avkciji vrednostnih papirjev lahko štejemo med povsem povprečnega, saj je bilo približno i,55 milijona DEM prometa z obveznicami in delnicami, prav toliko pa je bilo sklenjenih poslov tudi z deviznimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije. Če pogledamo tečajnico z dne 10. novembra 1992, vidimo, da se je v uvrščeni kotaciji I trgovalo z varnimi državnimi papirji, to je obveznicami RS prve in druge emisije. Tečaj RSL 1 se je tudi tokrat gibal okoli 116,9, tečaj dvojke pa tokrat ni bistveno odstopal navzgor ali navzdol, saj je bil maksimalni tečaj na sestanku 92, minimalni 91, ponderirana sredina vseh poslov z RS 2 pa je dala tečaj 91,5. Sklenjenih poslov je bilo tokrat relativno malo in sicer za 446 tisoč DEM. V uvrščeni kotaciji II, kjer kotira samo obveznica Mesta Ljubljana, ni bilo sklenjenih poslov, ponudba in povpraševanje po tem papirju sta se ustavili med 92,8 in 91,5. Med delnicami uvrščene kotacije II, kjer trenutno kotirata le delnici Salusa in leka, se je trgovalo le z delnicami Leka po tečaju 6.700 za eno delnico, skupaj 106 lotov. Na prostem trgu je bilo spet največ povpraševanja po občinskih obveznicah Zagorja in Laškega, med podjetniškimi obveznicami pa ponovno zaseda prvo mesto Gorenje in PTT Ljubljana. Obveznico občine Zagorje se je lahko kupilo po tečaju 86, Laško pa po tečaju 80,8. Trend dviganja tečajev teh dveh dokaj likvidnih obveznic se torej nadaljuje. Promet z obveznicami Gorenja in rastoči tečaj tega papirja je nekoliko razburkal mirno ozračje tokratnega sestanka. Tečaj se je ustavil na 94,5 in pomeni ponoven porast za 0,6 odstotka. Sklenjenih poslov je bilo za 1460 lotov. Med delnicami na prostem trgu je bilo ponovno največ prometa z delnicami družbe Nika in sicer v višini 198 lotov po tečaju 20.159 SIT za eno delnico. Za četrtkov borzni sestanek bi lahko rekli, da je bil spet v znamenju obveznice RSL 2 in Gorenja. Dokaj zaspano ozračje v prvem krogu iicitiranja vrednostnih papirjev se je razgrelo v dru- OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro In kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 gem krogu in sicer spet z obveznicami Gorenja, ki se je prodajala po tečaju 95,1, kar predstavlja 0,6-odstotni porast. Bistvenih sprememb pri tečajih obveznic Občine Laško, Zagorje in PTT Ljubljana ni bilo, saj so se gibali na ravni prejšnjega sestanka, odstopa le obveznica Rogaške 1, s katero se je trgovalo po tečaju 89,4, ki je za 2,4 odstotka višji od prejšnjega. Tečaj dvojke je poskočil na 92,3 in ob prometu 1,3 milijona DEM predstavlja 60 odstotkov skupno ustvarjenega prometa z dolgoročnimi vredrfostnimi papirji. Med delnicami se nadaljuje bikovski trend, saj tečaji Nike, Da-dasa in Rogaške prednostno še vedno naraščajo. Trg plemenitih Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled COPIA Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. D-D Publikum Kranj EROS (Stari Mavr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Merkur — Partner Kranj MIKEL Stražišče Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) VVILFAN Kranj 61,10 61,75 838 8,70 13/17 61,20 62,00 8,60 830 — 61,20 6230 835 835 — 61,10 61,70 8,60 8,80 — 61,35 61,99 8,63 8,79 14/18 61,40 61,90 8,65 8,75 15/20 6130 61,90 835 830 12/18 61,10 61,95 8,60 830 _ 61,40 6130 8,66 8,77 13/17 6130 6230 8,60 835 -/21 61,00 62,00 8,60 833 14/19 60,05 6230 836 838 _ 61,10 6138 8,68 8,72 — 6130 62,20 8,64 8,75 14/18 61,40 62,01 8,62 8,75 13/17 60,00 61,99 8,45 8,79 — 6130 61,90 8,63 8,75 — 61,10 6138 8,68 8,72 12/19 61,40 61,95 8,63 8,75 — 61,11 61,74 838 8,70 15/18 61,60 61,95 8,70 830 — Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur Partner zaračunata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %. Na trgu plemenitih kovin je bilo za približno 80 tisoč DEM prometa. Trgovalo se je z zlatim denarjem in sicer s kovanci Dunajske filharmonije po tečaju 34.000 SIT za en kovanec s čistino 999 in težo 31,1 g čistega zlata. Z nepredelanim zlatom se je trgovalo po ceni 1.103 SIT za en gram nepredelanega zlata in količino 14 lotov (en lot je 50 g čistega zlata). Pripravila: Brane Care Hennina Krt MEGAMILK NVEBTMENT VREDNOSTNI PAPIRJI K & KINVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Ljubljanski pohištveni sejem Ljubljana, 11. novembra - V torek, 17. novembra, bodo na Gospodarskem razstavišču odprli 3. slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo, ki si ga boste lahko ogledali do 21. novembra. Sejem bo odprl predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, v imenu lesarske stroke pa bo spregovoril Franc Bajt. Sodeluje 154 razstavljalcev, od tega 128 slovenskih ter po sedem iz Avstrije, Italije in Hrvatske ter pet iz Nemčije. Sejem bo spremljajo več posvetovanj, v sredo, 18. novembra, pa bodo podelili nagrade: veliki kristal in kristale, kocko in zlato plaketo revije Naš dom. Na sejmu bo prikazano vse, kar potrebujete za opremo bivalnih prostorov. PRODAJALNA ŽELEZNINA 64000 Kranj Gorenjesavska c. 5 trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c. 1 Tel : (064) 222-021, dir tel 222-277 Telefax (064) 222-277 Za obrt in široko potrošnjo Merkurjeva prodajalna Železnina na Gorenjesavskl cesti 5 v Kranju, nasproti PPC Gorenjski sejem, je pravzaprav bolj znana kot Prodajalna ostankov re-promateriala, v njej pa Imajo na voljo široko ponudbo za obrt in široko potrošnjo. metalurgije (različne vrste pločevine, profile, nosilce in trakove), elektro material, vijake žičnike, orodje, elektrode, brusne materiale, klinasta jermena, elektrode in vrsto drugega materiala, ki je potreben pri opravljanju obrti ali v široki potrošnji. Med novostmi, ki so jih pripravili v Merkurjevi prodajalni Železnina, je tudi komisijska prodaja rabljenih obdelovalnih strojev za po- trebe obrti in industrije. V teh dneh pa nudijo žeblje od 40 do 120 milimetrov po izredno ugodni ceni 156,10 tolarja za kilogram. V svoji ponudbi imajo v Merkurjevi Železnini veliko' izbiro ostankov repromate-nala oziroma materiala, ki je ostal od proizvodnje in je še vedno uporaben. Pri tem gre dejansko za ostanke ali pa za povsem novo in tržno kurantno blago. Takšna ponudba ima posebno prednost, saj so izdelki bistveno cenejši. Prodajni program obsega izdelke črne in barvne Posebna ponudba: POHIŠTVENE CEVI /., II. In III. kakovostnega razreda od 68,90 do 112,70 tolarjev za kilogram z vključenim prometnim davkom. Delovni čas prodajalne Železnina: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, sobota zaprto. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Suša povzročila škodo -in tudi nekaj zapletov Ko so komisije ocenile škodo, ki jo je kmetijstvu povzročila suša, in so občine po načelu "kdor hitro da, dvakrat da " med prvimi priskočile na pomoč, se je domala povsod zastavilo tudi vprašanje, kako najenostavnejše in najpravičnejše (in kajpak brez zapletov) razdeliti sicer skromna sredstva. V nekaterih slovenskih občinah so se odločili, da denar brez kakršnihkoli posrednikov na podlagi določenih meril neposredno nakažejo oškodovanim kmetom. Kmetje so denar hitro prejeli in z njim še hitreje pohiteli v tiste kmetijske trgovine, kjer so lahko (kakovostno) krmo in krmila kupili po najugodnejših cenah. V številnih občinah, med drugim tudi v kranjski, so se odločili drugače. Proračunski denar, ki naj bi ga na osnovi določenih meril namenili samo za regresiranje nakupa krme oz. krmil, so nakazali zadrugam; upravni odbori zadrug pa so se potem sami odločali o tem, kako bodo denar razdelili med kmete - v obliki regresa, ugodnega posojila ali kako drugače. Ponekod so preprosto sklenili, da kmetje lahko nabavljajo (re- Sresirano) krmo le v zadružnih poslovalnicah, ne pa tudi rugje. Da so takšni sklepi nekatere kmete močno ujezili, je vsekakor razumljivo. Hitro so namreč izračunali, da bi koruzo, pesne rezance ali kaj drugega lahko ceneje kupili kje drugje kot v zadružni trgovini, da bi lahko za enak znesek dobili več krme in da bi lahko bolje izrabili tudi proračunski denar oz. sredstva davkoplačevalcev. V nakelski zadrugi je minule dni že bilo nekaj vroče krvi, a jim je problem tudi s posredovanjem občinskega upravnega organa le uspelo rešiti. Nekateri kmetje (iz nakelske in mlekarske zadruge) so namreč zahtevali, da jim zadruga že zdaj in ne šele po 15. decembru omogoči nakup regresirane krme zunaj zadružne poslovalnice. • C. Zaplotnik Novi člani komisije za kmetijstvo Tržič, 11. novembra - Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Tržič je predlagal izvršnemu svetu imenovanje novih članov občinske komisije za kmetijstvo. Upravni odbor kmetijsko-gozdarske zadruge Križe je na seji 2. novembra 1992 namreč razrešil dolžnosti člana te komisije Franca Sajovica in namesto njega imenoval novo direktorico KGZ Križe Marijo Štular. Za zastopnika koordinacijskega odbora lovsko gojitvenega območja je oddelek predlagal Janeza Bogataja iz Palovč, za zastopnika Gozdnega gospodarstva Tržič pa Martina Šetinca. Izvršni svet je potrdil vse tri predloge za nove člane komisije. • S. Saje Predelava mesa v mesnine Kranj - Kmetijska svetovalna služba in aktivi kmečkih žena vabijo na predavanja dr. Stanka Renčlja o najpogostejših napakah pri izdelavi, soljenju, prekajevanju in sušenju mesnih izdelkov. Predavanja bodo v ponedeljek, 16. novembra, ob 9.30 v prostorih kmetijske zadruge na Spodnjem trgu v Škofji Loki (nad trgovino), ob 15.30 V zadružnem domu na Primskovem (za aktive Naklo, Sloga in Tržič), v torek, 17. novembra, ob 16. uri v zadružnem domu v Cerkljah, ob 19. uri pa še v zadružnem domu na Češnjici.# C. Z. Predvolilno zborovanje razlaščenih "Da uradniki sabotiramo denacionalizacijo, je laž" Kmetje zagrozili, da bodo spomladi (brez denacionalizacijskih odločb) odšli orat na svoja nekdanja polja. Kranj, 9. novembra - Člani kranjske podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja so se v ponedeljek zbrali na predvolilnem zborovanju. Kot je povedal predsednik podružnice Anton Božič, bi občinski upravni organi lahko izdali še več denacionalizacijskih odločb, če bi parlament že sprejel zakone o odškodninskem skladu, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter o lastninskem preoblikovanju podjetij. Združenje je razkrinkalo nekaj značilnih primerov divje privatizacije, za katere je Boris Pavšlar dejal, da so sramota slovenskega naroda. Združenje in Slovenska gospodarska stranka, v kateri prevladujejo razlaščeni, bodo vztrajali, da država za nazaj preveri vsa dosedanja lastninjenja, vzpostavi prejšnje stanje in tudi najostreje ukrepa proti vsem, ki so pri privatizaciji storili kazniva dejanja. trarno... Občina je pred dvema mesecema sicer povprašala republiko, kaj bo z Brdom, za katerega kandidira tudi potomec Karadjordjevičev, vendar pa doslej še ni prejela nobene odgovora. Neuradno pa je (p° pripovedovanju Lojzeta Kalin-ška) tudi od uradnih ljudi slišati izjave, češ - kmetje, ki imajo zemljo na Brdu, zaman čakajo na vračilo. Ker denacionalizacijski postopki ne potekajo najhitreje, je med kmeti vse več nestrpnosti. Ivan Bohinc je povedal, da kmetje, ki imajo svoja zemljišča Andrej Tavčar, donedavni sekretar za gospodarstvo, je dejal, da denacionalizacija zadeva skoraj vsa večja kranjska podjetja. Upravni organ je doslej za vračanje podjetij prejel 60 vlog, med katerimi je 26 popolnih. Za enajst vlog bi že lahko izdali denacionalizacijske odločbe, a jih ne morejo, ker ni odškodninskega sklada. Za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov je 450 vlog, doslej pa so nekdanjim lastnikom vrnili nekaj manj kot petino vse podržavljene zemlje - okrog 300 hektarjev kmetijske zemlje in blizu 1600 hektarjev gozdov. Največji problem so z vračanjem zemljišč, ki so bila aron-dirana in s katerimi zdaj gospodari Mercator - Kmetijstvo Kranj. Za vračanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, stavb in stavbnih zemljišč je 192 vlog, med njimi pa je devet že (pravnomočno) rešenih. Karel Erjavec, sekretar za občo upravo, je najprej govoril o zapletu z izvolitvijo občinske A Aaromehanika p stanek kmečke mladine, ^-t0-terem sc bodo dogovorili vi-braževanju, izletu in us' |i»d>' tvi Društva podeželske ne Kranj.• C. Z. ŠPORTIN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Jeseniški hokejisti so ponovno "šokirali" navijače Zmago pokopali v zadnjih sekundah Jesenice, 13. novembra - Čeprav je o končnem uspehu jeseniških hokejistov v alpski ligi po dveh tretjinah prvenstva še težko pisati, P* je gotovo, da so svojim navijačem, pa tudi hokejskim strokovnjakom pripravili vrsto presenečenj. Deset kol pred finalnim delom alpske lige je jasno, da je hga letos zelo izenačena in zato tudi ves čas napeta in zanimiva. Skoraj ni srečanja, katerega rezultat bi lahko vsaj približno vnaprej napovedovali, moštva Pa presenečajo tako v domačih dvoranah kot na gostovanjih. Tudi naši državni prvaki, hokejisti Acroni Jesenice, so številnim zvestim pristašem že Pripravili nekaj presenečenj. V Prvih kolih so kot za šalo zmagovali na tuiem in kar prevečkrat izgubili doma. Zlasti pa so šokirali" na torkovi tekmi v domači dvorani, ko so dvanajst minut pred koncem "zanesljivo" vodili 6 : 1 in nato ekipi Asiaga dovolili, da je izenačila jja 6 : 6. V ekipi Asiaga gre pohvaliti nekdanjega jeseniškega hokejista Mustafo Bešiča, ki je dal tudi prvi gol za goste in kasneje pripravil večino zade- Kot so povedali na Jesenicah, bo zanimivo srečanje med vodilnim v alpski ligi, ekipo Milano Lions in domačo ekipo Acroni Jesenice, ki bi moralo biti na sporedu prihodnjo soboto, 21. novembra, prestavljeno na nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri. Srečanje bo prenašala tudi naša televizija. tkov, gole za domače pa so dali: Magazin, Rahmatulin, Šu-vak, Kvartalnov, Omerzel in Ra-zinger. Ob zaključku redakcije rezultata včerajšnje tekme med Acroni Jesenicami in Gardeno še nimamo, vendar pa si bodo tokrat jeseniški navijači komaj imeli čas spočiti grla, saj prihaja že jutri ob 18. uri na led v Podmežakljo ekipa Gradca. Acroni so jo na avstrijskem ledu premagali, za kakšno presenečenje pa bodo tokrat poskrbeli v domači dvorani, pa si malokdo upa ugibati?! • V. Stanovnik Pokal gimnastike in pionirski pokal Škofja Loka, 12. novembra - Gimnastična zveza Slovenije in TVD Partizan in Škofje Loke se te dni pripravljata na veliko športno prireditev, ki bo prihodnjo soboto v Škofji Loki. To bo 24. pokal moške in ženske športne gimnastike in 19. pionirski pokal Slovenije. Na prireditvi, ki se bo v pionirski konkurenci začela ob 14. uri, v članski pa ob 17.30 uri, bodo naši najboljši slovenski telovadci in telovadke pokazali vrhunske skoke, aerobiko in druge telovadne spretnosti. # V. S. Slovenski nogometni reprezentanci odhajata na Ciper Med izbranimi tudi Florjančič, Marušič in Pavlin Ljubljana, 13. novembra - V torek in sredo, 17. in 18. novembra, bosta na Cipru prvi uradni prijateljski tekmi slovenske članske in mlade reprezentance (do 21 let). Selektor slovenske reprezentance Bojan Prašni-kar je v torek objavil sestavo reprezentanc. V A postavi je med 16 igralci kar devet nogometašev, ki igrajo na tujem, mlado reprezentanco pa sestavljajo samo igralci slovenskih klubov. Od "tujcev" ne bo le Srečka Katanca, igralca italijanske Sampdorie. V članski in mladi reprezentanci so tudi trije gorenjski nogometaši. V A reprezentanci je Kranjčan Matjaž Florjančič, ki igra za italijanski Cremonese. V mladi reprezentanci pa sta med 16 izbranci tudi nogometaša Živil Naklo Miran Pavlin in Robert Marušič. • J. Košnjek Vabila, prireditve Rokometni spored - V VIL kolu I. državne lige za ženske (modra pupina) rokometašice Kranja doma gostijo ekipo ŽRK LIR Ve-er«je. Tekma bo v dvorani na Planini v soboto ob 18. uri. VII. drevni Hgj za moške - zahod škofjeloški Šešir v dvorani Poden pričakuje ekipo Kamnika. Tekma bo ob 20. uri. Tudi ekipa Pred-pV°r Infotrade tokrat igra na domačem igrišču, v dvorani na 'anini. Tokratni nasprotniki so rokometaši Izole, tekma pa bo v s°boto ob 20. uri. 0Sarkarski spored - V I. SKL za ženske bodo, potem ko so v sre-j °.Vse gorenjske ekipe gostovale, tokrat vse igrale na domačih snščih. Edine gostje bodo igralke Oniksa z Jesenic, ki bodo v so- otoi zvečer v dvorni Poden v Škofji Loki nasprotnice ekipe Ode-{v.Marmorja. Tekma bo ob 18. uri. V II. SKL za moške bo ekipa v ldakte iz Radovljice doma gostila Snežnik. Tekma bo ob 18. uri radovlji^i osnovni šoli. Košarkarji Jesenic odhajajo na gostote k ekipi Črnuč. 4tgsov turnir za mlade tenisače - V dvorani BIT v Ljubljani bo soboto in nedeljo drugi Edigsov teniški turnir za tenisače in tekačice do deset in dvanajst let. Prijave za turnir sprejemajo še ^nes po telefonu 061/735-545, ob 18. uri pa bo žrebanje. • V. S. o/o derbijev v odbojkarskih ligah - V soboto, 14. novembra, je v t«i° DOL na sporedu gorenjski derbi. Ob 18. uri se bosta v ke|°vadnici OŠ Zabreznica pomerila PROM in Bled. V ženski II°r\Urenc' Blejke gostujejo pri ekipi Gornji Grad, medtem ko v l'. 9L igralke Alpin Triglava gostujejo v Ljubljani pri trenutno adnje uvrščeni ekipi OK Šentvid. V soboto pa sta na vrsti tudi rccrb,ja v moški in ženski konkurenci III. DOL. V moški konku-Se^' '^alci Termo Lubnika gostujejo v Kočevju, pri ženskah pa Uri?°Sta Porr,erili ekipi Plamena in Bohinja (OŠ Lipnica ob 16. Uri ?stali Pari ■ moški: Plamen : Triglav (OŠ Lipnica ob 18. /0> Bohinj : Portorož (OŠ B. Bistrica ob 18. uri), - ženske: Šen-/yor : Bled II (OŠ J. in S. Mlakar ob 16. uri). • M. Branko it*0metni spored - Zaradi nastopa članske in mlade nogometne t^A e'er|tance Slovenije na Cipru bo šest od osmih tekem na spo-D« H iutri< 14 novembra. Tudi Živila Naklo igrajo jutri ob 13.30 tieg r*niskem stadionu z Belvedurjem iz Izole. Sponzor pomemb-de|j^SrećanJa bo ob 20-letnici Stanovanjska zadruga Kranj. Ne-OdJoS P°ra7-.v Ljubljani je prekinil serijo dveh zmag in enega ne-"pot enega izida, zato lahko Naklance samo jutrišnja zmaga 15 t0ejM.ne".rncd šest najboljših v ligi. Živila so sedaj na 8. mestu s v Vev^i!0'" ^ drugi slovenski ligi bo igral Jelen Triglav v nedeljo ckam• *.^ctom Položaji na lestvici, na kateri je Jelen z 19 to-z 10 t" Aif^' (to''ko jih ima tudi vodilni Oria Rudar), Set pa deveti Prilož •'' 'n or,'^aJno dobra igra Kranjčanov na tujem, dajejo TrjKi.nosti za zmago. V mladinski nogometni ligi gostuje Jelen **S| IIV nedc,J° Pri Publikumu v Celju. V tretji slovenski nogo-^olnJ. pa ko v soboto (jutri) na sporedu zadnje kolo. Creina ca Wn '^ra doma s Taborom 69, Zarica gostuje v Biljah, Jelovi-iTn ■? pa '8ra doma s Svobodo. Pred zadnjim kolom je Jelovica Zario s 13 točkami, Creina Dolnov mesto nižje z 11 točkami, nca Pa je 12. z 8 točkami. • J. K. KP°rtna zveza Kranj prvak »C« skupine ,*Von>!cnOV*n,Dr* * V športni dvorani na Planini se je že končalo prven-''•Ijuje Hy P'ne * malem nogometu, v skupini »B« in »A« pa se Še nakraj "kupini »C« je prvo mesto osvojilo moštvo Športne zveze frVe^^UlUH ,n m,ni red *c<< ••t"Pin*: Pizzerija »štern« : športna |Port„a ranj ° : °' Plz/erija »Štern« : Ljubljanske mlekarne 1 : 0, Lp0rtna ?Veza kranj : I julijanske mlekarne 2:1; vrstni red: 1. fcarnc 0 ZVeza Kranj 3, 2. Pi/zerija »šterny« 3, 3. Ljubljanske mle- f'l,H\'h*Jlt*U hB<< "kupine: Učni center: Beli vragi 1 : 4, Barakuda : n°n KokV Kokra : KAMM 2 : 3, Dvigalo servbis Borovnica : Ca-r\na Pri K|Ca,5 ' °J ljubljanske mlekarne : Mi/.arstvo Sitar 6 : 7, Trgo-, vi8alo aT Športna zveza Kranj 1 : 0, Barakuda : KAMM 2 : I, t/ 6. Dvi i S Borovnica : Mizarstvo Sitar 3:1, Beli vragi : Barakuda *r»Jo I« gU ° scrvis Borovnica : Trgovina pri Slavki 2:1; finale ve ft**' "ovembra. b G"l kil „*A" lupine: I. kolo: Narm : Tcnishon VVimbledon 4 , -ov|.;t : P|"erija Log 4 : 0, Bled Lakers : Zlata riba 0 : 4, Slovan Vcnera i, U(" Krani 0 ; 2- Bluc Racers : Montenegrotunsi I : l 2 -4 p.°P : t-Ml 2 : I, Pik klub Omia Iporl 3 0 bb, l/vo. Vl^8 °>r|v7ZdCnja Polona OottiiCe Rupa 3 : 0, KMK Utrip : Piz-1« l°rija 0 2 aAvU)PICVo''n^'v" Sitar : Aloha 3 : 0, Krčma Mihol i n°vemb rm 'Jt% Boca ■luniors Peter Grašič 1 : 6; 2. kolo »e Igra "nale pa 22. novembra. • J. Marinček Kompas Holidays je pokrovitelj naših nordijskih reprezentanc - S torkovim podpisom pogodbe o pokroviteljstvu med direktorjem naših nordijskih reprezentanc Lojzetom Gorjancem in direktorjem Kompas Holidavsa Tomažem Visenjakom, bodo naši skakalci, biatlonci, tekači in klasični kombinatorci razbremenjeni skrbi o plačilu potovanj, ki jih je v njihovih letnih načrtih res veliko. Lojze Gorjanc je ob tej priložnosti tudi povedal, da so morali naši skakalci odpotovati na treninge v Skandinavijo, saj v Planici vadba še ni mogoča. Sicer pa so pred letošnjo sezono optimisti, saj prihajajo na površje z odličnimi skoki tudi mladi tekmovalci. V. Stanovnik, foto: G.Šinik Košarka Škofjeločanke presenetile v Mariboru Kranj, 11. novembra - V sredo so tako košar karicc kot košarkarji odigrali redno kolo. V I. SKL za moške je ekipa Kokra - Lipje gostovala v Idriji in izgubila z rezultatom 83 : 72 (36 : 34). V I. SKL za ženske sta se pomerili prvouvrščena in zadnjeuvrščena ekipa na lestvici, Jezica in Oniks Jesenice. Jeseničanke so izgubile z visoko razliko 121 : 34 (59 : 16). Kranjčanke so se na gostovanju v Rogaški Slatini dobro upirale ekipi Kozmetike Afrodite in izgubile z rezultatom 76 : 68 (38 : 32). Edino zmago za Gorenjce so tokrat na gostovanju priigrale košarkarice Odeje Marmorja, ki so z rezultatom 58 : 62 premagale košarkarice Kozmetike Afrodite. V II. SKL - zahod za moške so košarkarji Didakte iz Radovljice gostovali pri Kraškem Zidarju in izgubili z rezultatom 105 : 83 (55 : 37), ekipa Jesenic pa je doma izgubila z Iskro iz Nove Gorice z rezultatom 98 : 108 (37 : 50). • V. S. Plavalci začeli sezono v kratkih bazenih Minuli konec tedna se je plavalni klub Triglav udeležil dveh mednarodnih mitingov v Gradcu in v Zagrebu. V Zagrebu so nastopali v treh različnih kategorijah, finalna tekmovanja pa so bila kot absolutna kategorija. Za začetek sezone so bili doseženi kar obetavni rezultati, ki dokazujejo, da za napredek kranjskega plavanja še ni skrbi. Medalje so osvojili: Simon Mladenovič zlato na 100 m kravi z rezultatom 57,26 (I. 75 -76), Alenka Jereb bronasto na 200 m mešano (1. 77 - 78), z rezultatom 2.34,22 in Anita Amidič srebrno (I. 79 in ml.) na 100 m hrbtno - 1.18,08. V finalih so zelo dobro plavali na 100 m kravi 4. Simon Mladenovič 56,92, 5. Andrej Studen - 56,94 in 5. Sanda Mladenovič 1.01,62, na 100 m delfin 4. Sanda Mladenovič -1.08,63, na 200 m mešano 6. Alenka Jereb 2.33,76 in na 200 m hrbtno 7. Alenka Jereb 3.35,33. Druga skupina plavalcev pa je uspešno in z odličnimi rezultati zastopala klubske barve na mitingu v Gradcu »McDonalds Trophv«, ki ga je organiziral Atus iz Gradca. Posebno vabljive so bile nagrade za najboljše dosežke in med dobitniki so bili trije kranjski plavalci Petra Omejc, Tanja Blatnik in Marko Milenko-vič, ki je bil od slovenskih plavalcev najuspešnejši, lepi obeti pa so še pred njim, saj plava še v mladinski konkurenci. Med mladinci je premočno osvojil prvo mesto s seštevkom točk dveh najboljših disciplin, skupno pa je osvojil drugo mesto tudi v absolutni konkurenci. Tanja Blatnik je bila skupno peta, v konkurenci 1. 76 - 77 je bila tretja. Maša Jamnik je bila v skupni razvrstitvi deseta, v letniku je zasedla šesto mesto, med 1. 78 - 79 je bila Meta Suhadolnik četrta in med letniki 80 in ml. Petra Omejc prva. • Rado Mladenovič ŠPORTNI KOMENTAR VILMA STANOVNIK Športniki in pijanci Malce nenavadno je bilo vprašanje sekretarja škofjeloške Športne zveze Janeza Nastrana na torkovem pogovoru o zamiranju športne dejavnosti v Žireh, ko je zbrane predstavnike klubov in društev pobaral, ali je res, da mladina v Žireh nadpovprečno veliko zahaja v gostilne, hkrati pa je vedno manj mladih videti na športnih igriščih in tribunah. Vendar pa je bilo vprašanje nenavadno samo za tiste, ki ne vedo, da je bil šport še pred leti ena tistih dejavnosti, ki je v Žireh združevala mlade, da so množično hodili na tekme domače ženske košarkarske vrste, da so hodili pod domačo skakalnico spodbujat množico domačih športnikov, ki so skakali za domač klub Alpino, ki so hodili trenirati na progo za motokros na in na tekmovanja na Breznico, ki so hodili na nogometni štadion, na goropeško smučišče.... Danes vsega tega skoraj ni, saj le redkim športnim navdušencem uspe, da v klube in društva še dobijo mlade, ki v športu vidijo izpolnitev svojega prostega časa in ne nazadnje tudi svojih načrtov in ambicij. Seveda mladi niso krivi, da so gostilne v Žireh polne, športna igrišča pa ne, saj je le malo tistih, ki jim znajo približati šport, če pa jim ga že znajo, pa mladih ne znajo motivirati za resno delo, za tekmovanja, za nastope v ligah in prvenstvih, kar je gotovo cilj večine mladih športnikov. Nekateri to seveda znajo, toda ko mlade odpeljejo na tekmo in morajo zato sami plačati avtobusni prevoz, nato pa še malico (z nakupom opreme imajo težave celo prvoligaši, kaj šele mladi športniki), se mladi dostikrat vprašajo, ali njihov uspeh komu sploh kaj pomeni, zakaj se borijo, če morajo hkrati celo ves čas poslušati, da je šport le dejavnost, kjer se nekoristno troši čas in denar.... Kaj bi sanjali o svojem pokritem balinišču, o novi skakalnici, bazenu, ledeni dvorani... ko pa ni denarja niti za najosnovnejše, za vrtce, za šole, za zdravstvo, kar je seveda pomembnejše, slišijo od odraslih. In na koncu vendarle "naprosijo" za pivo in pizzo ter odidejo v prvo gostilno. Žal pa ni tako samo v Žireh. Novo rezanje proračunske pogače je zadnje dni na noge vzdignilo vse Ločane (podobno pa je tudi v ostalih občinah), ki imajo radi šport, saj kaže, da bo moral v občini počasi"'profesionalni'"šport zamreti. Denarja je vse manj tako za trenerje kot športne objekte, brez njih pa ni rezultatov in brez rezultatov najboljših ni želje po napredku ostalih, mladih športnikov. Tisti, ki pa režejo denar športu, pa ne vidijo, da več denarja športu ne pomeni manj kulturi ali sociali, ampak pravilno oplemeniten mnogokrat več. Zato je vprašanje o tem, kako dolga je pot od športnika do pijanca (ali celo narkomana) v teh časih povsem upravičeno in žal tudi vse manj nenavadno. Trgovina OMNIA MARK Kidričeva 29, Škofja Loka • KAVA (1 kg) • SLADKOR (1 kg) • ZVEZDA OLJE (1 I) • PRALNI PRAŠEK FAX (3 kg) • KRMILA ZA NESNICE (1 kg) 388 SIT 68 SIT 125 SIT 495 srr 34 SIT ZA NAKUP V VREDNOSTI NAD 3.000 SIT MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA. ® 064/633-345 Regionalni Izobraževalni center Radovljica organizira za odrasle: - programe prekvalifikacij oziroma dokvalifikacij za poklice v gradbeništvu, gostinstvu in tekstilni stroki - tečaje nemščine, italijanščine - tečaj poslovne angleščine za otroke In mladino: - tečaje nemščine, angleščine, italijanščine - računalniške tečaje Poiičimo skupaj najustreznejši program. Prijave in Informacije po telefonu 75-585 od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. KRAJEVNA SKUPNOST DOVJE MOJSTRANA Savska cesta 1, Mojstrana Na podlagi sklepa 50. seje Sveta KS Dovje Mojstrana objavljamo razpis za ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM v stavbi na Savski 1 v Mojstrani Poslovna prostora, 111/8, v izmeri 21,60 nr in drugi - prehodni, III/10, v izmeri 11,39 m2, v zahodnem delu nadstropja stavbe na Savski 1 v Mojstrani, sta primerna za pisarne, predstavništva in za opravljanje drugih neproizvodnih storitev. Najemne pogodbe se bodo sklepale za nedoločen čas. Prednost pri oddaji poslovnih prostorov bo imel kandidat, katerega dejavnost je najbolj usklajena s programom razvoja KS in s potrebami KS. Prijave na razpis, ki morajo vsebovati: — predstavitev udeleženca razpisa — predstavitev dejavnosti — dovoljenje za opravljanje dejavnosti — rok, v katerem bo kandidat začel s poslovno ali drugo ne-storitveno dejavnostjo je treba poslati v roku osmih dni od dneva tega razpisa Krajevni skupnosti Dovje Mojstrana, Savska cesta 1, Mojstrana. Kandidati bodo obveščeni o izidu natečaja v roku petnajstih dni po zaključku natečaja. Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik od 8. do 9. ure po tel. 064/891-184. >e enkrat Direktor pretakal na svoj račun Kranj. 12. novembra - V Gorenjskem glasu smo 27. oktobra pisali o kazenski ovadbi proti direktorju enega od podjetij v sklopu škofjeloškega Alpetoura. ki so ga kriminalisti ovadili kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Ker se je direktor v svojem odgovoru (Gorenjski glas 10. novembra) sam identificiral in arogantno zavrača utemeljene sume, ki so pripeljali do ovadbe tožilstvu, razloge zanjo podrobneje navajamo. Zakon o delovnih razmerjih v sedmem členu pravi: "Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije oziroma delodajalca, če bi to lahko vplivalo na interese organizacije. Delavec, ki ravna v nasprotju s tem, stori hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja'* 8. januarja lani je bilo v sodni register Temeljnega sodišča v Kranju vpisano zasebno podjetje Mernik d.o.o., katerega ustanovitelji in lastniki so Ber-ta Sušnik, direktorica podjetja, Martin ter Janez Sušnik. Med drugim je Mernik registriran tudi za mednarodni promet, agencijske posle, transport in posredovanje v mednarodnem prometu, te dejavnosti so identične dejavnostim družbenega podjetja Alpetour Podjetje za mednarodni in domači transport, katerega direktor je Janez Sušnik. Janez Sušnik je torej prekršil zakonska določila o t.i. konkurenčni klavzuli. Njej v posmeh je tudi dokaz iz ovadbe, da je zasebno podjetje Mernik s svojim kombijem za Alpetourovo družbeno podjetje opravilo dva prevoza iz Nemčije! Bistvo kazenske ovadbe je način denarnega poslovanja med družbeno in zasebno firmo. AJpetourovo Podjetje za mednarodni in domaČi transport je kreditiralo Mernik s tem, ko je zanj plačevalo kupljeno blago na Hrvaškem s hrvaškimi dinarji. Medtem ko je na prostem trgu transakcija nakupa hrvaških dinarjev opravljena isti dan (zaradi nestabilnosti dinarja), ta poslovni običaj v primeru bratenja med Al-petourom in Mernikom ni veljal. Konkreten primer: 4. mar- ca letos je bil med partnerjema sklenjen dogovor, da bo Mernik poravnal vse svoje obveznosti do Alpetoura v višini 2.981.503 tolarje, in sicer za nakup 4,259.290 hrvaških dinarjev, ki jih je Alpetour "založil" za Mernik. Podpisnik dogovora za Mernik je bil Janez Sušnik, solastnik Mernika in hkrati direktor Alpetourovega družbenega podjetja (Sušnik je podpisal svojo ženo), za Alpetour pa je dogovor podpisala finančna direktorica, kajpak z vedenjem oziroma po nalogu svojega direktorja Janeza Sušnika! Pogodba o odstopu terjatev je bila podpisana šele 18. marca. Mernik je odstopil svojo terjatev v višini 2,310.431,80 tolarja Alpetouru za poravnavo svoje obveznosti. Podpisnik pogodbe za Mernik je bil spet Janez Sušnik, čeprav je on kot solastnik Mernika lahko zastopal Mernik samo do vsote 100.000 tolarjev. S tem je prekoračil pooblastila, ki jih je pridobil z registracijo podjetja. Razliko obveznosti, ki je zapadla 19. marca, je Mernik poravnal šele 10. aprila. Za čas prekoračitve Alpetour Merniku ni zaračunal nobenih zamudnih obresti. Kazenska ovadba se torej ne obrega ob nakupni tečaj hrvaških dinarjev, pač pa ob ugodne pogoje za Mernik. Ta denarja za nakup blaga na Hrvaškem ni imel, blago je plačal Alpetour, Mernik pa ga je vrnil z zamikom, daljšim od 15 dni, brez zamudnih obresti. Alpetour torej je kreditiral Mernik, čeprav Janez Sušnik v svojem odgovoru tega tako ne razume. Za lažje razumevanje bralcem morda še tale podatek: 22. maja letos je družbeno podjetje Alpetour Podjetje za mednarodni in domači transport po telefaksu poslalo nalog Privredni banki Zagreb, naj po možnosti še istega dne z njegovega nerezidentnega računa prenese 348.000 hrvaških dinarjev na nerezidentni račun .Mernika pri taisti banki. Dogovor o nakupu hrvaških dinarjev med Alpetourovim podjetjem in Mernikom pa je bil podpisan šele 27. maja. Ta in več drugih znakov kaže, da je bila Janezu Sušniku prva skrb poslovanje Mernika oziroma da ni postavljal ločnice med interese družbenega in zasebnega podjetja. Smisla navedbe v nadnaslo-vu članka. Češ da je Alpetourovo podjetje z izgubo kreditiralo zasebno firmo, očitno ne razume, ko odgovarja, da Alpetour po devetmesečju ni posloval z izgubo. Nihče - niti kriminali- sti, niti časopisno poročilo - tega ne trdi. Nihče Sušniku tudi ne krati zaslug za uspešnost Alpetourovega podjetja, res pa je, da je delo kriminalistov iskanje plevela, ne zrn. Janez Sušnik, ki je po eni strani sila arogantno nastopil proti avtorjem kazenske ovadbe in novinarjem, ki so jo povzeli na tiskovni konferenci UNZ Kranj, hkrati v svojem odgovoru v torkovem Gorenjskem glasu tudi pravi, da "morda ne bi smel vložiti 500 tolarjev in postati družabnik zasebne firme, za kar je pripravljen nositi tudi vso odgovornost, o čemer bo presodilo sodišče". Ne sodišče, v njegovi družbeni firmi bi morali disciplinsko ukrepati! Predsednik sindikata je že 14. septembra lani na sestanku izvršnega odbora opozoril delavce na Sušnikovo solastni-štvo v zasebnem podjetju Mernik, in da ima zasebno podjetje registrirano dejavnost, ki je( večini enaka dejavnosti Alpf toura Podjetja za mednarodn1 in domači transport. Direktf' Sušnik se za opozorila očit"c ni zmenil, zato sta 5. decenij lani je sindikat in stavkovni o* bor delavcev od njega zahtev* la pismeno jamstvo, da se b° ukvarjal z Alpetourom, ne p*s svojimi zasebnimi posli. Nek* terim delavcev je bil torej rektorjev zasebni interes že "f kaj časa trn v peti, kot kaže, P* niso bili dovolj močni p njegovemu avtokratizmu, P0" gosto celo zastrahovanju. De' lavka, ki je kriminalistom ij* njihovo zahtevo posredoval* uradne dokumente, se je zat£' kla na sindikat, češ da ji dir«*' tor zaradi tega grozi s sankcij*' mi, celo odpustom. V petek, ™ oktobra, je delavski svet PodJ* tja za mednarodni in doma0 transport na predlog sindikat* podjetja, ki je član sindikat* cestnega prometa Slovenj proti direktorju Janezu Suš"1' ku uvedel disciplinski pos^ pek. • H. Jelovčan Še ponarejeni dolarji Kranj - Gorenjski kriminalisti so javnemu tožilstvu ovadili 33-letnega Jožeta L. iz Podbre-zij, ki ga utemeljeno sumijo kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Očitajo mu deset ponarejenih bankovcev po sto ameriških dolarjev, ki jih je, kot je dejal, dobil v Zagrebu, nekaj razdelil med sorodnike in prijatelje, nekaj obdržal doma. V hišni preiskavi so kriminalisti ponarejene dolarje dobili. Pravijo, da gre za dokaj dober fotokopirni izdelek. Otroci in mladoletniki na stranpoteh Od kraj, razbijanj do mamil Kranj, 11. novembra - Žrtve socialno in moralno razkrojene družbe vse pogosteje postajajo tudi otroci in mladoletniki, "naše bogastvo". Kriminalisti UNZ Kranj so resno zaskrbljeni nad pojavi mladostniškega kriminala, ki pa ga sami - brez sodelovanja staršev, šolnikov, socialnih delavcev - ne bodo uspeli zajeziti. Mladi kradejo po trgovinah, butikih, največ hrano, pijače, oblačila, tehnično blago. Tako so kriminalisti konec minulega tedna obravnavali več klap in posameznikov, ki so jih zalotili pri krajah v Škofji Loki, Kranjski Gori, Preddvoru, na Jesenicah, v Kranju, Železnikih, Tržiču, na Bledu. Žalostno je tudi to, da je med prestopniki že precej povratnikov. Pomeni, da pogovori z njihovimi starši ne pomagajo, da so otroci še naprej prepuščeni cesti. Vse večkrat se mladi znašajo tudi nad premoženjem drugih. Tako je neznanec pred dnevi na jeseniški železniški postaji razbil dve omarici za preklapljanje kretnic, očitni objestnosti je podleglo izložbeno steklo in steklo vhodnih vrat lokala, prav tako na Jesenicah, v Kranjski Gori so se neznanci lotili vhodnih vrat na bencinskem servisu. Najbolj živahno pa je, ko se mladež vrača iz diskotek oziroma gostinskih lokalov. Takrat "nastradajo" tudi parkirana vozila, prometni znaki, stebrički ob cestah. Da mamila resno trkajo na šolska vrata, in to že osnovnih šol, pa priča tudi nedavni dogodek iz ene od kranjskih šol, kjer sta učenca zgodnjih najstniških let sama kadila "travo" in jo ponujala še sošolcem. • H. J. Črpal iz proizvodnje Kranj - V Agromehaniki v Hrastjah je očitno marsikaj dano na samopostrežbo. Tako so kriminalisti UNZ Kranj pred dnevi ovadili kaznivega dejanja velike tatvine Franca E., zaposlenega v tej firmi. Utemeljeno ga sumijo, da je iz proizvodnje jemal različne izdelke, jih vozil domov ali pa začasno "skladiščil" v gozdu in jih kasneje odpeljal v prodajo. Početje je trajalo dalj časa, ukradenega blaga pa se je nabralo za najmanj sto tisočakov. "Junaški" voznik Kranj - Demokracijo si nekateri pri nas očitno razlagajo precej po svoje. Prav policisti so vse pogosteje tarče očitkov, da ljudem kratijo pravice in svoboščine. 20-letni Janez P. iz Kranja je pred dnevi z izrazi, ki jih ne kaže ponavljati, opsoval policista, ko ga je le-ta ustavil zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov. Ko je policist pisal plačilni nalog, se je nanj vsula ploha žaljivk, zaradi katerih bo fant moral pred sodnika. varnost Kranj, Podjetje za varovanje premoženja p.o. Bleivveisova 16, Kranj, tel. 212-726 Hitra in učinkovita intervencija Podjetje Varnost Kranj, ki kvalitetno opravlja storitve s področja tehničnega in fizičnega varovanja objektov in prevoze denarja ter vrednostnih dokumentov, je* svoj avtopark pred kratkim dopolnilo z novim intervencijskim vozilom. Vozilo je narejeno na osnovi renaulta 5 in ima posebno opremo, ki je potrebna za hitro in učinkovito interveniranje v primeru vdora v objekte, ki jih varujejo. Učinkovita intervencija pomeni, da se mora posebej izurjena in za te namene opremljena ekipa, ki je v dežurnem centru, v primeru alarmnega signala kar najhitreje odpraviti do objekta. Intervencijska ekipa podjetja Varnost na objekt, v katerega je vlomljeno, prispe že v nekaj minutah. Ker člani ekipe natanko vedo, kje je vhod in centrala alarmnega sistema, lahko hitro ugotovijo, v kateri sektor objekta je bilo vlomljeno, tako da kar čim hitreje odkrijejo storilca in ga tudi zadržijo do prihoda policistov. Ker je novo intervencijsko vozilo opremljeno tudi z dodatnimi svetili in posebej označeno podjetje Varnost Kranj s svojimi strokovno usposobljenimi ekipami lahko intervenira tudi v najtežjih pogojih. i** Učinkovita Intervencija: vstop v objekt... Novo intervencijsko vozilo podjetja Varnost Kranj ...odkrivanje mesta vloma * pomočjo alarmne centrale Charles Webb 65 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Nekaj časa je sedel na postelji, nato pa je vstal in odšel preko sobe po kovček. Odnesel ga je nazaj in ga na postelji odprl. Elaine je zaprla vrata. Usedla se je na stol, ki je še vedno stal sredi sobe. "Benjamin." "Kaj?" "Ali te lahko nekaj vprašam?" Pokimal je, odšel do omarice in odprl zgornji predal. Iz njega je potegnil srajco in jo odnesel do postelje, da bi jo spravil v kovček. "Kaj si mislil, da se bo zgodilo?" je vprašala Elaine. "Kaj'.'" "Ko si prišel sem," je ponovila, "kaj si mislil, da sc bo zgodilo med nama?" "Ne vem." "Ali si sploh kdaj pomislil, kakšna čustva bi jaz utegnila gojiti do tebe?" "Poslušaj," je dejal in se obrnil stran od postelje. "Sedaj mi ni do pogovora! Žal mi je za vse, in če nimaš nič proti, bi bil čim prej rad sam." Elaine je pokimala. "Prav?" "Prav," je rekla. "Ali lahko samo sedim tukaj, dokler pakiraš?" "Počni, kar hočeš," je odgovoril. "Ampak ali mi ne moreš povedati vsaj tega, kaj si mislil, ko si se odločil, da prideš sem?" "Ne vem, kaj sem mislil," je rekel. Stopil je do omare in vzel iz nje obleko z obešalnikom vred. "Si kar prišel sem?" je spet vprašala. Pokimal je in odnesel obleko na posteljo. "Samo zato, ker sem jaz tukaj?" "Tako je." "Pa me nisi upal obiskati?" "Kaj misliš?" "Nisi upal?" "Nisem," je priznal. Snel je plašč z obešalnika in ga zložil. "Ampak kaj pa si napravil?" "Kaj?" "Si se lepega dne preprosto usedel v avto in se pripeljal sem?" "Saj ni važno, Elaine!" "Samo radovedna sem!" "Ja, tako sem napravil." "In kaj je bilo potem, ko si prispel sem?" "Kaj je bilo potem?" "Hočem reči, ali mi ne moreš povedati kaj več o tem-vztrajala. Obrnil se je in se namrščil. .. j,jsi "Zato, ker ničesar ne morem razumeti," je rekla. "A imel nobenega namena, da bi me obiskal? Ali si nameraval čakati dokler se po naključju ne bi srečala?" "Že prvi večer sem te hotel videti." "Kaj res?" n'' "Hočem reči, pripeljal sem se sem," je rekel. "Bil se » p kam čudne volje in sem se pripeljal sem gor in našel hote naju rezerviral mizo v restavraciji." "Hotel si me povabiti na večerjo?" "Tako je." "Kaj pa si storil potem?" "Nisem te povabil." "VCm " • p\9* "Elaine, kar tako sem prišel sem," je dejal. Položil J^^ti na srajco v kovčku. "Samo valjal sem se naokrog. Napi^1 par pisem." "Ljubezenskih pisem?" "Ne spominjam se." "In prodal si svoj avtomobil?" . "fX Pokimal je. "Prvega dne, ko sem prišel sem." j« rc*c bil sem tole sobo in že prvo jutro sem prodal avto." "In kaj je bilo potembe*a' "Potem pa sem posedal naokrog," je dejal, snel je ot> in vzel hlače z njega. "Pa si šel kaj ven?" "Ka|'" SAVNA V ŠKOFJI LOKI! Informacije po tel.: 620-986 od 10. do 16. ure_ NOVOST ZA VAŠE LASE - V frizerskem salonu "Meta" v Pod-lubniku v Škofji Loki vam z najmodernejšim švedskim postopkom - HAROLOGIJO - s posebno napravo testirajo lase in ugotovijo, kakšne kvalitete so. Svetujejo vam, ali so primerni za kodranje, barvanje ali pramena. Z naravnimi preparati je mogoče, da vaši lasje postanejo in ostanejo zdravi! Pokličite po telefonu 622-321. PO UGODNIH CENAH italijanski, ženski, moški in otroški čevlji, visoki semiš škornji (od 5.600 - SIT dalje), torbice in druga usnjena galanterija. NAKUP MOŽEN NA 2 ČEKA. Odprto od 9.30 do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. LA GAMBA, Brilejeva 7, Ljubljana (nasproti Dekorativne), tel.: 061/579-018._ HIŠNI SERVIS • VESNA do.o., Planina 3, Kranj, tel. 323-171. Za vsa popravila in montažo (elektro in vodovodne inštalacije, gospodinjski aparati, bojlerji, talne in stenske obloge) na vasem domu ali lokalu. Pomagamo pri selitvah, prevozih in drugih opravilih, ki jim sami niste kos. Od 8. do 20. ure. MALI OGLASI ^217-960 tiALLo PI77 A * 1 Ju Mj /m delovni čas: vsak da« od 8" - 22" nedelja od 1 1b0 - 2200 APARATI STROJI prodam TV orion 55, HI-FI stereo, teletekst, arafika, scart, nov. « 24^-242 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, 2 garancijo, ugodno prodam. « 215-650_15616 pANASO NIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno. Prodam, « 632 595_15940 AVTOMATSKO TEHTNICO, transportni trak, SORTIFSNIK krompirja in PREKUCNIK, prodam, « J28-238, zvečer_16214 ^EmvToAKUMULACIJSKO PEC, 2 W, malo rabljeno, prodam. Fab-Jan, Štrukljeva 22, Radovljica .___16483 CISTERNO, 1.700 I, z obnovljeno £rPalko, ugodno prodam. Frlic *T*nc, Suša 9, « 68 520 16543 Original Kuppersbusch PEČ, poce-"iprodam « 310-586 16549 ^ERMOAKUMULACIJSKO PEČ! tt" 422 221 FOTOAPARAT Yashica 107, 350 -70 zoom, zrcalno refleksni, pro-dam. « 326-741_16694 PLETILNI STROJ Mio Standard, prodam, « 326-741_16696 Dva ŠTEDILNIKA, na plin in na elektriko ter sobno železno, nizko PEČ prodam. Kadevec, Staretova 24, Cirče, Kranj_16699 TRAJNOŽAREČO PEČ Tobi, skoraj nerabljeno, ugodno prodam. « 49-428_16702 Vgradno STEKLO KERAMIČNO PLOŠČO z armaturo, Gorenje, cena 800 DEM, prodam. « 242-403 __16703 Kuppersbusch ŠTEDILNIK, nerabljen, prodam, g 622-037 16709 TRAJNOŽAREČO PEČ Emo pla-men, novo, še zapakirano, 50 % ceneje, prodam. ^ 47-804 16713 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 50 I, prodam, « 326-821_16721 Barvni TV, 41 cm, star dve leti, z daljincem, cena 25.000 SIT, pro-dam. « 621-830_16730 RAČUNALNIK Commodore kompletna oprema, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. « 211-811_16760 SUŠILNI STROJ Kandi, nov, in kombinirani ŠTEDILNIK, ugodno prodam, « 66-343_16785 Električni BOJLER, 80 I, nov, cena oo doaovoru. Drodam « 323-295 AGREGAT Honda Mio Standard, 1.6 KVV, malo rabljen, prodam, « 632 254_16794 PRALNI STROJ Gorenje, prodam « 49-545 16798 Vzidljiv ŠTEDILNIK in PEČ, me-njam za govedo. Hraše 5, Smlednik_16805 STROJ za izdelavo cementne strešne opeke g 70 045 16818 Kombinirani REZKAR, s cirkular jem in pomičnim vozičkom, prodam, g 311 532, po 16 uri 16823 Dva črnobela TELEVIZORJA, ugodno prodam Podnart 53 16836 ROTACIJSKO KOSILNICO britev, 135, staro 5 mesecev, prodam, « 421-601 16839 VIDEORECORDER Toshiba, cena 450 DEM, prodam. Logar, Gradni-kova 67, Radovljica 16849 HIDROFOR, nov, 80 I, prodam « 241-660_16859 RADIJATOR Jugoterm, nov, 900 x 600, z ventiloma, 8 000 SIT, enoro čno PIPO za umivalnik, Armal, no vo, 7.000, UMIVALNIK Julija (Ba hama), nov, 4.000, električno PEČ Apollo, 1.500 W, 2 500, ZAMRZO VALNO SKRINJO, 50 I, 3.000, prodam g 620 246 16869 ALPINA naramno motorno KOSO, novo, cena 950 DEM, prodam Ko čna 5, Blejska Dobrava 16878 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno akumulatorje, Vesna Topla, 12 V 40 Ah 2.990, 12 V 50 Ah, cena 4 550 SIT, 12 V 97 100 Ah, cena 7 300 SIT, itd Možnost plačila s čekom 30 dni. AGROIZBIRA, Smlednižka 17, g 324 802 16883 ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, po ceni prodam « 323 083 16885 TELEVIZOR, črnobeli, čajevec 797, 16689 prodam « 67 037 16888 DAIHATSU CH AR ADE ts Ugoden nakup: 14.800 DEM do registracije SERVIS ŠTERN d.o.o. Kranj Tel. 323419 MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU STARO ZA NOVO! Poceni prodam dobro ohranjen računalnik ATARI I040 STFM. ■g 310-624_16906 Dva rabljena PRALNA STROJA, prodam g 311-337 16908 Trofazni dvotarifni ŠTEVEC in sti-kalno URO, prodam, « 312-535 _16914 PRALNI STROJ Kandy 75. v dobrem stanju, prodam, « 327-072 KUPPERSBUSCH, nov, trajnoža-reč, zapakiran, prodam, « 215-659 16920 TRAJNOŽAREČO PEČ Kuppers-busch, nemške izvedbe, malo rabljeno, ugodno prodam, « VIDEOREKORDER Fisher FVH-P3KV, prodam, g 633-450 GLASBILA BAS OJAČEVALEC Marsha! in BAS KITARO Ibaniz, prodam, « 45-256, zvečer_16594 Klavirsko HARMONIKO, prodam. Kalan, Žabnica 27_16618 Dvovrstno diatonično HARMONI-KO, prodam, g 48-082 16619 Klavirsko HARMONIKO Delicia, 120 basno, novo, 120 basno, cena 1.000 DEM, prodam, « 422-040 HARMONIKO, navadno, 4-vrstno, prodam, g 70-015 16845 GR. MATERIAL PESEK, 1 kub. m, za grobji omet, cena 1.000 SIT, prodam. Kogo-všek, Begunje, g 73-597 16452 COLARICE, 3 kub. m, suhe, stare 4 leta, in PLOHE, 1 kub. m, prodam. « 50-826_16592 STREŠNO OPEKO Folc, rabljeno, prodam. Igličar, Vodešič 110, Škofja Loka 16593 Rabljene opečnice za kamin ugodno prodam « 403-093 16896 Prodam sobni odprti kamin Smreka. « 242-822 16898 Pocinkano MREŽO za ograjo, 50 m, cena po dogovoru, prodam, « 324-918_16915 DESKE za opaž, 3 kub. m, prodam. « 327-602 16944 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno INSTRUIRA matematiko in fiziko, « 311 -471 16242 INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. « 213-644, Matjaž _16482 INŠTRUI RAM italijanščino za vse stopnje, « 871 207 16649 INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole « 50-836 _16726 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje g 310 803 16770 Imate pletilni stroj Electronic 6 000. Prosim za INSTRUKCIJE na vašem domu. g 44-170 16773 študent tretjega letnika fizike IN-ŠTRUIRA matematiko in fiziko za osnovne, srednje in prva dva letnika visokih šol « 631 530 16788 Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko, fiziko, kemijo in angleščino za osnovne in srednje šole « 212-523, po 19. uri, Kokrica 16793 INSTRUIRAM angleščino za osnovne šole Poceni « 323-822, gimnazijka 16934 TELETA simentalca, starega en teden, kupim, g 422-719 16647 HLODOVINO topola, lipe, breze, javorja, smreke, jelša, jagne, kupimo. « 061/737-093 ali 0609/610-271_16663 YUGO, letnik 1988, 1989, od prvega lastnika, kupim, « 46-589, Gol- nik78_16679 Krmilni KROMPIR, kupim, « 66-502, dopoldne_16708 STREŠNO OPEKO Trajanka, cca 500 kosov, kupim, « 43-492, po 18. uri_16714 STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju, kupim, « 216-976, od 15. do 18. ure_16722 DESKE COLARICE - javor, jesen, češnja, hrast, pogoj suhe, kupim. « 725-425, vsak dan od 7. do 12. ure, razen nedelje 16744 Jesenove DESKE - PLOHE, od 3 cm in debelejše, kupim. Mizarstvo Šivic, Dobro polje 3, Brezje, « 79-839_16746 Tovorno PRIKOLICO, okoli 500 kg nosilnosti, kupim, « 242-718, popoldan 16769 VIDEORECORDER ali VIDEOPLA-YER in telefonsko TAJNICO, kupim. « 633-488 16784 YUGO 45, letnik 1989 ali 1990, do-bro ohranjen, kupim, g 323-604 _16867 GOLF Diesel, kupim. V račun dam glasbeni stolp Schneider. « 329-061_ 16874 ZIMSKE GUME za R 5, dobre ohranjene - kupim, « 213-034 _16891 Kupim BIKCA simentalca za rejo, starega 4 ali 5 tednov, g 44-146 16902 KUPIM OBVESTILA Tečaj RETORIKE (GOVORNIŠTVA) za dijake tretjih in četrtih letnikov srednjih šol in za študente. Pričetek - 23. nov. ob 18. uri v kranjski Gimnaziji. Inf. in prijave -STUDIO GRIVA, <8> 323-752 (pop. in zvečer) 16804 Ugodna prodaja VELENJSKEGA LIGNITA, « 73-494, po 16. uri _16829 POLOS trgovina s premogom in avtoprevozništvo Jerman Jernej, Zapoge 40, Vodice vam ponuja domači in uvoženi PREMOG. Možnost plačila na tri čeke ali po dogovoru. « 061/823-585 ali 824-096 Dne 19. - 21.11.1992 in 3 - 5.12.1992 organiziramo izlet v Češkoslovaško. Cilj izleta je mesto BRNO. Cena ugodna, odhod izpred Globusa ob 22. uri. Prijave na « 325-737, Novak_16882 OBLAČILA Nov zimski PLAŠČ, št. 42, ugodno prodam, g 75-062 16622 Gorenjsko NARODNO NOŠO, žensko, cena po dogovoru, prodam.« 76-145_16779 JAKNO, plemenito krzno, manjšo, cena 200 DEM, prodam, « 422-506_16864 OTR- OPREMA VOZIČEK Chicco, marela, nov, nerabljen, prodam, g 217-976 16557 Otroško POSTELJO z jogijem, prodam, g 215-621 16632 Otroški VOZIČEK in ZIBELKO, prodam, g 061/841-429_16660 Otroško POSTELJICO z jogijem, prodam® 64-262 16695 Kombinirani otroški VOZIČEK ter več SANK, prodam. Praprotna polica 29, g 422-152 16711 LOKALI Živilsko TRGOVINO v Kranju, z odkupom inventarja, ugodno prodam. Šifra: TRGOVINA OBRATUJE__16725 BIFE PRIKĆLICO Adria 450, prodam. PRIPRAVNICO, gostinski tehnik - NATAKARICO, iščem, « 631 249, razen nedelje 16766 ZŠAM Bled je v Gorenjskem Glasu 6. novembra objavilo razpis za oddajo poslovnih prostorov na Prešernovi 14, Bled, v najem. Vsi interesenti so vabljeni v ponedeljek 16.11.1992 od 13. do 17. ure na ogled prostorov, ponudbe pa sprejemamo osem dni po zaključenem ogledu. 16786 V Kranju ODDAMO v najem hišo, primerno za poslovno dejavnost, prostor za obrt - 50 kvad. m, 80 do 150 kvad m skladiščnega prostora, lokal za trgovino v Tržiču, bife z grilom v bližini Kranjske gore. V Kranju NAJAMEMO pisarno v velikosti 60 do 70 kvad. m in večji po-slovno-skladiščni prostor. APRON NEPREMIČNINE, g 064/214-674 16930 KOLESA MOTOR TORI, cena 800 DEM, pro-dam. « 326 908_16637 Dva MOTORJA Puch, 175 kubikov in 250 kubikov, letnik 1952 in letnik 1959, prodam « 061/376-651 16791 čitroe'n" "i CELOVEC i WIESNER STANOVANJSKO PRAVICO ku pim. « 329-875, od 16 do 18 ure _16097 SVINJO, staro približno 9 mesecev, kupim.» 74-013 16639 Rosentaler Str. 205 Tel. 9943-463-281913 ■ NAD. DELI BDOD OPREMA ■ SERVIS ■ TUDI POSEBNI MODELI VOZIL hermann fritz CELOVEC, ROSENTALERSTR. 232, tel: 9943-463-282710 NAJMODERNEJŠA KAR0SERIJSKA STROKOVNA DELAVNICA Z LAKIRNICO VELIKA IZBIRA ŠIROKIH GUM VSEH ZNAMK NAJEKSKLUZIVNEJŠA ALUMINIJASTA PLATIŠČA ODLIČNE PONUDBE ZIMSKIH GUM VERATSCHNIG BOROVUE • NOVA VOZILA • HITER SERVIS t VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije: 9943-4227-2338 PRIDELKI JABOLKA, zimska, neškropljena, in sadni, sladki MOŠT, prodam. Sp. Duplje 56_16181 Svežo REPO prodam. Kos Tone, « 65-166 16459 Drobni KROMPIR, prodam, « 328-218_16604 REPO prodam. Kalan, Žabnica 27 _16617 REPO za kisanje, svežo ali otupljeno, prodam. « 422-551 16640 Neškropljene VOŠČENKE in BO-BROVEC ter jabolčni MOŠT, prodam« 403-167_16644 Semenski KROMPIR Desiree in Rezi, prodam. « 70-204 16774 215-101 16799 Rdečo PESO, prodam. ZELJE v glavah, prodam. Praše 22, Mavčiče_16832 SADIKE Laguster, 150 komadov, prodam, « 49-505_16872 Prodam neškropljena JABOLKA za mošt - kis. «215-015 16900 Drobni KROMPIR, za krmo, prodam. « Letališka 3, Voglje, Šenčur^_16924 Dobro ŽGANJE, prodam. «^ 241-741 16935 Otroško POSTEUICO ugodno prodam.« 76- Kombinirani OTROŠKI ugodno prodam. Križaj, Drulovka, Kranj z jogijem, 145 16778 VOZIČEK, Kališka 18, 16835 POSESTI Otroško POSTELJICO, prodam. Podnart 53_16837 Kombiniran avstrijski VOZIČEK, prodam® 51-499 16848 OSTALO INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, prodam za polovično ceno. « 77-609 16148 SKLADIŠČE v Naklem, oddam v najem. « 50-852 16437 Zazidljivo PARCELO - nadomestna gradnja, prodam, « 691 624 _16477 V Železnikih, Racovnik 10, prodam atraktivno staro HIŠO z lepim vrtom, potrebno večjega popravila. « 061/108-799_16507 TRIPLEX GARAŽO v Šorlijevem naselju, cena 8.500 DEM, prodam. « 324-844 _16608 Starejšo HIŠO v Gozd Martuljku, prodam® 891-833 16636 RAUSCH B0R0VUE Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini t NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV LESTVE iz prežaganih smrek, dolžine 4 do 8 m, cena 700 SIT/m, prodam« 061/611-078 16498 AVTOPRIKOLICO in VLEČNO KUUKO, cena 18.000 SIT, prodam« 41-262 16611 PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25 proda večjo količino rabljenih reflektorjev RJ 1500 W. Primerni so za osvetljevanje športnih igrišč, gradbišč ipd. Informacije osebno ali po telefonu (064) 221-634 od ponedeljka, 16.11., dalje od 7. do 24. ure. ŽAMANJE za kurjavo, prodam « 403 686 16623 Suha hrastova, bukova in mešana DRVA, prodam. « 621 275 16626 Mešana DRVA prodam. Kropivnik, Zg Brnik 7, Cerklje 16652 Suhe smrekove PLOHE in DESKE, prodam. « 41 -804 16697 SUPER UGODNO! j Mešana DRVA prodam. « 620-582 16715 NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Antena: 80 x 90 Sprejemnik: 136 kanalov Bukova in gabrova DRVA, prodam ter po želji dostavim na dom. « 696 042 ali 622-914 16735 KONTEJNER za smeti, pro cron pločevine, cena 13.000 SIT, prodam « 242 403 16749 VRTNO ZEMUO, cena 1.000 SIT/ kub. m, prodam. « 242-403 16750 "SATEX" TEL.:48-570J MEŠALEC za beton - bencinar, či-StO nov, prodam. « 422-040 16797 avtoservis PIŽEM • PRODAJA VOZIL CTVilA IN SUZUKI • REZERVNI DELI • DARILO AVTORADIO za vsakega kupca 61230 Domžale, Mala Loka 15,tel./fax: 061/372-333, 373-151 delovni čas: 6.30-14.30 KLETKO za 12 kokoši, prodam « 213-338 16830 Prodam sladki jabolčni MOŠT. «70 125 16894 SUKALO BORIS iz Kranja, se iskreno opravičujem lastniku Cvetličarne Kaktus, JAVOR MIROTU za zlagane besede, ki sem jih izrekel nekaj dni pred 1. novembrom, v vrtnariji na Zlatem polju (Aura), v zvezi z njegovo cvetličarno. Za njegov korektni odnos se mu toplo zahvaljujem. 16910 AVTOPRIKOLICO, dimenzije 210 x 110. nosilnost 1 tono, prodam « 421 576 16927 ZRAČNO PUŠKO, malo rabljeno, prodam « 59-038 16933 JELOVICA ZIDK TRGOVINA Tavčarjeva 29, Kranj. TEL: 211-340 BI BILI RADI MODNO IN KVALITETNO OBLEČENI? Oglasite se v trgovini ŽIDA, kjer imamo veliko izbiro metrskega blaga za plašče, kostime, bluze, krila, hlače itd. Poleg tega pa vam nudimo otroško lahko konfekcijo od 1 do 16 let ■ po zelo ugodnih cenah OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE DEL. ČAS: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, tel. 9943-463-21415 ■ UGODNE EKSPORTNE CENE /V _ ^ AVTOMOBILOV ■ NAD. DELI ■ DOD. ( Al Jf\l OPREMA ■ SERVIS ■ GOVORIMO V*^WWI SLOVENSKO GARAŽO v Kranju, oddam. « 213-983_16723 HIŠO, 1.000 kvad. m, v Kranju, Vid-marjeva 12, prodam. « 631-520 _16763 PRODAMO HIŠE: starejšo v Čir-čah, novo na Drulovki, atrijsko v Stražišču, obnovljene v Podbrez-jeh in Lescah. PRODAMO VIKENDE na Šenturski gori in Trsteniku. PRODAMO zazidljive parcele v Bitnjah, 922 kvad. m, Tržiču, 4.000 kvad. m, več parcel v Ljubnem, začetno gradnjo na Cegelnici. KUPIMO več različnih hiš na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674_16929 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in silvestrovanje nudi trio VAL. « 421 -498 _15783 DUO igra na ohcetih in zabavah « 46-137 _16513 PLESNA ŠOLA KRANJ, šola za vse generacije. « 41-581 16550 TRIO JURČEK vas zabava na Mar tinovanju, na Vidmu v Poljanah, v soboto 14.11.1992, od 20. ure dalje _16758 Glasbo in zabavo na ohceti, vam nudi TRIO JURČEK. « 65-459 TRIO ali DUO igra na ohcetih in zabavah.« 70-015 16844 POZNANSTVA Ne iščite partnerja drugje, oglasite se v AFRODITI ženitni posredovalnici v Kranju. Za dekleta do 30 let brezplačno. Vabimo vas tudi na MARTINOVANJE, 14. 11.92 « 324-258 in 51-245_14124 RAZNO PRODAM Hlevski GNOJ in dva SODA, 150 I, prodam.« 57-376 16620 Avtomobilsko PRIKOLICO in URO za poceni tok, prodam. « 631-537 __16629 25 m rabljenih ŽLEBOV in 300 m VRVI za smučarsko vlečnico, poceni prodam. Jaklič, Bičkova 20, Kranj,« 311-359_16665 ŠKODO, letnik 1973, registrirano do 13/9/1993, VIDEORECORDER Fisher, registrirano PODJETJE, prodam. Živkovič, Podvasica 7, Tržič_16669 Sveža bukova DRVA, drobni KROMPIR- in REPO, prodam « 421-345_16810 Glasbeni STOLP Grunding, nov, in dvojno POMIVALNO KORITO, vgradno, prodam « 65-343 16821 BOJLER, 80 I, nov, nerabljen, in kombiniran VOZIČEK, prodam. « 802-558 16875 POSLOVNI STIKI STAN. OPREMA Nudim POMOČ pri vodenju poslovnih knjig za podjetja! « 49 219_16625 Potrebujete kredit. Oglasite se. Obresti 7 %.« 212-702 16800 Potrebujem 400 000 SIT kredita, za dobo 6 mesecev « 324 645, zve čer 16826 POMIVALNO MIZO, dva korita, z odcejevalnikom ter Schmidel Pl PO, prodam. « 217-571 16613 Pisalno MIZO, pisarniški STOL in JEDILNO MIZO, prodam « 213 034 1 6616 KUPPERSBUSCH, vgradni ŠTE-DILNIK. OMARICO za plin in SAMSUNG PRESENEČA V TEHNIČNI TRGOVINI M/mi TV - VIDEO - HIFI - KAMERE Vod opi vćeva 17, Mohorjev klanec. TEL.: 064-214-788 NAJBOU ISKANI TV ZA SAMO 670 DEM ali 41.550 SIT - V ZALOGI SAMSUNG 55 cm stereo teletekst (model 93) - V ZALOGI vldeorekorderji 3 HEAD, 4 HEAD VPS - V ZALOGI video plaver SAMSUNG Poleg SAMSUNGA nudimo S0NY - PANASONIC SHARP - JVC (videorekorderje, HI-FI, camcorderje TV, daljinske telefone in še in še po izredno nizkih cenah PREPRIČAJTE SE! PULT, prodam. Stanovnik Miloš, Vinharje 10, Poljane 16673 \ Enoposteljno POSTELJO z jogi-jem, prodam. « 622-939 16676 Belo KUHINJO, 2.40 cm. cena 350 DEM, prodam. Marjan, Alpska c. 54, Lesce 16681 KAVČ GARNITURO in dve PRE-PROGI, rabljeno, prodam. « 324-485_16720 KUHINJO bele barve, poceni prodam« 66-574_16738 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 KW, ŠTEDILNIK Kuppersbusch in starejšo SPALNICO, prodam. « 324-641_16745 DVOSED, TROSED, FOTELJ - sku-paj ali posamezno, prodam. « 324-164_16772 Medeninasto POSTELJO, zlate barve, cena 700 DEM, prodam. « 212-702_16801 Garderobno OMARO, 100 x 60 x 220, in VRATA - lužen hrast, 5 kosov, novo, prodam.« 45-616 _16834 OMARICO za glasbeni stolp, ugodno prodam.« 312-487 16846 cevi iz alu pločevine, od 15. dalje 328-223, 16685 SPORT JADRALNO PADALO Aero, prodam. Varnostni razred ena, primerno kot začetno in prehodno padalo« 871-043, popoldan __16675 Moške DRSALKE, št. 42, prodam. « 84-535_16677 STORITVE ŠTAMPI U KE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8 do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite ta koj« 064/217-424_15589 Ugodno in kvalitetno obnavljamo stare in izdelujemo nove električne, strelovodne in telefonske INSTALACIJE. Jože Benedičič, Elek-troinstalacije, Prezrenje 22, Pod nart, « 70-482_15971 ALARMI, AVTOALARMI, senzorske SVETILKE - prodaja, montaža « 66-783_16014 Popravljam in odkupujem poško-dovana VOZILA! « 241-168 16020 IZDELAVA, MONTAŽA in POPRA-VILO vseh vrst rolet, žaluzij, lamelnih zaves in stenskih oblog « 216-919_•_16105 AVTO DVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka« 73-120 16160 EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom. Garancija 2 leti « 66-052_16171 PRODAJA in VGRAJEVANJE alarmnih naprav, možno tudi na leasing« 802-009 16209 Popravilo in montaža TV ANTEN. « 215 146_16244 J 8t J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh pro izvajalcev Smledniška 80, Kranj, del čas: 9. do 17. ure, « 329 886 16290 ZASTEKLITEV balkonov, rolete, žaluzije, naročite na « 75 610 _16332 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla, avtosedeže « 632-437_16337 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE (kontejnerje). « 324 457 16464 IZDELUJEM cinkane smetnjake in žeblje vseh dolžin« 326 426 _16475 KOZMETIKA, PEDIKURA in MA SAŽA, z uporabo toplote za boljšo prekrvavitev, zmanjšanje bolečin v križu, sklepih, mišicah in strokovni nasveti « 632 524, od 9 do 20 ure 16531 POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike « 65-773 16532 Sprejemam naročila za ročno ple tenje pletenin Ugodno « 310-545_16534 POPRAVILO električnega orodja Black 8» Decker, Iskra Kodrič, Zg Besnica 36, « 403-153 16607 IZDELUJEM snegolovilce. Mož nost plačila na tri čeke. « 324 468 _16646 Bodoče mamice pozorl Obrtnik vam nudi otroške kombinirane VOZIČKE, izdelane po italijanski licenci Eno leto garancije, servis zagotovljen Plačilo na dva obroka, cene zelo konkurenčne. « 217 020_16655 VLEČNE KLJUKE montiram ali predelam na evropski standard. « 633 506, popoldan_16666 ČISTIMO talne obloge in sedežne garniture Casablanca d.oo, « 212-702_16670 Vse vrste konkurenčnega TISKA NJA Novo leto prihaja. « 312 166__16682 Opravljam KROVSKO KLEPAR SKA DELA in IZOLACIJE vseh vrst Izposoja VIDEOKAMER Uporaba je enostavna.« 241-265 16701 TISKANJE vseh vrst materialov in artiklov, tampotisk, sitotisk. « 312-223_16727 ČERVAR protivlomno mrežo za vrata počitniškega stanovanja naročite« 801-024_16736 Sprejemam NAROČILA za šivanje na domu (Overlock). Škarja, Kidričeva 11, Kranj 16828 Pravzamem vsa ZIDARSKA DELA, KERAMIKO in KAMNITE OBLOGE. « 74-736_16856 ALARMNE NAPRAVE, ATESTIRANE, montaža in vzdrževanje zagotovljena. Možnost LEASINGA naprav« 328-721_16861 GRANIT, MARMOR, naravni in umetni KAMEN, polagamo. « 061/812-475_16871 STANOVANJA Iščem najemniško STANOVANJE v Radovljici ali okolici. « 74-505 _16370 Prodam stanovanjsko pravico najboljšemu ponudniku, 65 kvad.m. « 328-880_16595 STANOVANJSKO PRAVICO za večje stanovanje, vsaj dvo ali trisobno, odkupim, oziroma menjam z mojim doplačilom - nagrada za garsonjero ali enosobno stanovanje « 326-761, po 19. uri 16615 Triinpolsobno STANOVANJE v Kranju, 72 kvad. m, cena 72.000 DEM, prodam« 212-702 16671 SOBO v Kranju, iščem. Plačljivo v DEM. « 41-097_16705 Dvosobno STANOVANJE v Kra-nju, komfortno, cena 300 DEM, oddam. « 213-768, od 17. do 19. ure _16717 Starejše enosobno STANOVANJE na Hrušici, 34 kvad. m, cena ugodna, prodam. « 218-964 16827 Opremljeno STANOVANJE, cen-tralna, telefon, Ul. Moša Pijade, Kranj prodam « 217 726 16842 Dvosobno stanovanje s kabinetom zamenjam za enosobno s kabinetom ali dvosobno.« 328-127 _16889 Trisobno STANOVANJE, na Bledu, oddam « 801-497 16923 TAKOJ KUPIMO 3-sobna stanova nja v Škofji Loki, garsonjero na Bledu in Lescah, 1-sobno in 2-sob-no v Radovljici. TAKOJ PRODA MO garsonjero na Planini, 1-sobno v Škofji Loki in Medvodah, 2 do 2.5-sobna in večja na Planini, 3-sobna v Šorlijevem naselju POSREDUJEMO pri zamenjavi različnih stanovanj v Kranju. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 _16928 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup nevoznih vo zil Citroen« 692 194 15292 Prednjo STENO in POKROV mo torja za Škodo Favorit, prodam « 328 218_16603 Odkupujem rabljene NIHAJNE ROKE za Zastavo 101 « 312 052 _16734 Lado 1200, letnik 1985, R 4 GTL, le tnik 1984, po delih, prodam. « 49 305 16756 Yugo 45, letnik 1983, po delih, prodam« 49-305_16757 Zastavo 101, prodam po delih « 422 036_16764 štiri nove GUME Traval 175 SR 14, prodam.« 422-040 16795 ZASTAVO 750, za rezervne dele, prodam « 70 045 16817 VOZILA GOLF Diesel, letnik 1983, prodam « 47 365_16589 VVARTBURG, letnik 1990, poško dovan, v nevoznem stanju, pro dam « 215 935_16591 Prodam Z 128, letnik 1989 «57 806_16596 Prodam Z 101, letnik 1977 «52 202_16599 R 4 GTL. letnik 1990. rdeče barve, registriran do 6/1993, cena 6 500 DEM, nujno prodam « 84 243 ___16600 LADO 1500, letnik 1978, registrira no do 2/1993, ugodno prodam « 221 321, int 2285_16605 R 4 GTL, letnik 11/1990, registriran do 11/1993, bel, odlično ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam « 631 364 dopoldan, 633 535 - po poldan 16606 R 4, letnik 1979, neregistriran, ce na 100 DEM, prodam « 631 454 _16610 R 4 GTL, letnik 1982, cena 1.900 d[ M (»m(i,.m 64 082 16627 GOLF JGL 1300, letnik 12/1990, ugodno prodam « 214 120 16631 R 5 CAMPUS. letnik 7/1992, cena 13.700 DEM, prodam. Vojsk, Šorli-jeva 8, Kranj 16634 YUGO 45 E, letnik 1986, brezhiben, garažiran, cena 3.300 DEM, avtora-dio, prodam.« 631-622 t 16638 YUGO 45 KORAL, dobro oVanjen, letnik 1988, 45.000 km, cena 4.000 DEM, prodam « 74-130 16642 SAMARO 1300 S, letnik 7/1990, 5 vrat, 19.000 km, garažirano, pro-dam. « 65-713_16643 R 18 TL, letnik 1982, cena 3.000 DEM, prodam. « 215-661, int. 238 od 7. do 15. ure, Drago 16646 LADO RIVO, letnik 1988, ugodno prodam. Voklo 70, Šenčur 16650 KOMBI Zastava 850, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. « 325- 431_16651 ZASTAVO GTL, letnik 1985, registrirano do 7/1993, prodam. « 326- 694, Trg Prešernove Brigade 3, stan. št. 3, Planina 3, Kranj 16654 ZASTAVO 750, letnik 1976, regi-strirano do 3/1993, dodatno opremljeno, motor 850, dobro ohranjeno, prodam.« 51-535 _16657 ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Partizanska 30, Kranj 16658 ŠKODO 120 LF, letnik 1982, prodam. Gašperšič, « 79-711, popoldne 16661 AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začeteK tečaja bo v ponedeljek 16. 11. 1992 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA J g 311-035 l Rudarji ga pod zemljo kopljejo, mi vam ga dobavljamo! Dvojni W Kranj prodaja tudi domači zasavski in velenjski premog na 3 čeke, velenjskega vam pripeljemo zastonj. Prodajno mesto v Gorenjski obrtni zadrugi (GOZ) Kranj, Likozarjeva I. Telefon 064/218-686 Kdor pozna kvaliteto in upošteva cene, bo kupil domači premog pri firmi Dvojni W Kranj! FIAT 126. letnik 1984, registriran do 6/1993, prodam. « 50-895, od 6. do 14. ure_16662 ZASTAVO 750, letnik 1981. regi Strirano do 6/1993, cena 550 DEM, prodam. « 421 -654 16668 ZASTAVO 101, letnik 1984, dobro ohranjeno, cena 2.500 DEM, prodam« 065/81-266_16674 GOLF Diesel, letnik 1986, cena 10.200 DEM, prodam. Mavčiče 124 YUGO 1.1 GX, letnik 1987, registri-ran do 11/1993, prodam « 403 260_16683 LADO SAMARO, letnik 1990^ 1500/5 V, prodam. Koroška 65, Kranj 16688 ZASTAVO 101, letnik 1986, pro dam Ogled vsak dan Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 16690 NISSAN SANY 15 GL. prodam. « 79 046 16692 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam « 215 135 16698 ZASTAVO 126 P, letnik 1980, regi strirano do 9/1993, prodam « 48 662_16700 GOLF, bele barve, letnik 1984, pro dam. Sp. Duplje 56 16707 R 4 GTL, letnik 7/1990, rdeče bar ve, cena 7.100 DEM, prodam « 622-037_16710 ZASTAVO 101 Comfort. letnik 1979, in GOLF Diesel, letnik 1987, prodam « 325 107_16716 R 5 PLUS, letnik 1992, prodam « 311 633_16719 ZASTAVO 750, letnik 1979, zelo ugodno prodam « 723 127 16728 FIAT 126 P, letnik 1979, registriran do 6/8/1993, prodam « 725 292 _16729 VVARTBURG Karavan, letnik 1981, prodam ali menjam « 70 780 SPAČKA, letnik 1972, registriran do 5/1993, cena 1 300 DEM, pro dam « 216 225_16741 GOLF JGL, letnik 1981. prodam. « 64 379 16751 KMETIJSKA TRGOVINA--- AGR0ALP d.o Sp Besnica 139, tel. 403-013 Pri nas lahko dobite vse za kmete in vrtičkarje. Izredno ugodno motorne žage Jonsered: verige (0REG0N) za samo 1,700 SIT! Odkupujemo tudi smrekovo in bukovo hlodovino, ter bukove 'tjm rale" vseh dimenzij, po zelo ugoO' ni ceni. _ YUGO 55 A, letnik 1987, Ševič, Ravne 23, Tržič YUGO 45, letnik 1985, 26.000 k"1, prodam « 218 655, dopoldne^ LADO RIVO, letnik 1987, kararn^ hrano, prodam « 46 629 1^5 YUGO 45 A, letnik 1986,"niĆ barve, prevoženih 63 000 km, striran do 19/9/1993, prodam^ «. 327-237, po 14. uri__JJ^!< OPEL KADETT, letnik 1970, striran, dobro ohranjen, proo8.» Pod Plevno 73, « 631 694___j R 4 GTL. letnik 10/1985, prO' « 57 695_ ZASTAVO 750, letnik 1976Tre£ strirano do 4/10/1993. prodam^ 50 421. Helena___3>j ZASTAVO 101, letnik 1978, PoC"1j prodam. Predoslje 132 (nasP/, ■ šole)_ LADO KARAVAN 1300, letnik 1* prevoženih 61 000 km, prodaj 81 289_ LADO SAMARO 130ĆT prodam « 323 574 GOLF JX Diesel, letnik 1989, ^ ne barve, prodam « 84^216^--^ ZASTAVO 101, letnik 1979, tet strirano do 4/1993, dobro oW* no, ugodno prodam « 328 HOTEL CREINA in NARODNI DEMOKRATI vas vabita na veselo martinovanje v soboto, 14.11.1992, od 19. ure dalje VSTOP PROST Igra ansambel Gašperji, poje Jožica Kališnik Rezervacije po telefonu (064) 213-650 NOVOST: S kamero snemamo: poroke« rojstne dneve, prireditve. LADO KARAVAN 1300, prevoženih 31.000 km, staro tri leta, prodam. g 422-040_16796 ZASTAVO 128, letnik 1985, cena po dogovoru in ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano do 5/1993, cena 600 DEM, prodam. « ___-523_16803 ZASTAVO 101. letnik 1987, regi-strirano celo leto, možna menjava za manjše vozil prodam. Kriška 3, Drulovka_16807 126 P, prodam. Podbrezje 25, « 7__-736_16809 Zamenjam DAIHATSU SCHARA-DE Turbo Diesel, letnik 1990, za R * GTL, z vašim doplačilom. « _S/_087_16811 R 5 Diesel, letnik 1991, metalic, to-nirana stekla, garažiran, ugodno Prodam, « 801-567_16813 zastavo 101 gtl 55, letnik 10/1986, prav registracija 2/1987, 9aražiran, prodam.« 622-229 ___16815 GOLF Diesel, letnik 1983, prodam gjj_menjam. « 59-152 16838 ZASTAVO 101, letnik 1986, pro-df____« 323-209 16843 GOLF JGL 1.3, letnik 1980/1981, °ele barve, registriran, dobro ohranjen, cena 3.900 DEM, prodam. « 327-289, samo dopoldan _____16850 LADO RIVO, karambolirano, letnik 1987, cena zelo ugodna, prodam. ^48-268_ 16855 0AIHATSU SHARADE TS, letnik ^SO. prevoženih 18.000 km, pro- ^rrv« 061/813-309_16858 F|ST 126 P, letnik 1989, karamboli-ran, prodam. « 57-883, popoldne _______16860 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do g/1993, prodam« 891-204 16863 ZASTAVO Mediteran, letnik 1980, Drodam. Savska 38, Ivičič 16865 VUGO 45, rdeč, karamboliran, ^9odno prodam. Špikova 9, Dru-Igvka, po 15. uri_16866 B^W 3.16, letnik 1979, obnovljen, * dodatno opremo, ugodno pro-Qa_____f 401 328_16868 ^UGO 55 SKALA, letnik 1989, pro garrv« 49-505_ 16873 _ 4- letnik 1984, prevoženih 88.000 krTV registracija do 7/1993, pro-J_rrv« 216 912 16880 J 18, letnik 1984, prodam. Suko Piievič, Dežmanova 4, Lesce 16881 __T Pla 9°dno, akumulatdrji Vesna in To 4 GTL. bi>r ilm R S Campus letnik decem ^991 «421 497 JJanj r 4 GTL ,etnik 3*^_H87 ^0 IŠobTpToda^ 16903 1991 16904 AvO 101, letnik 1981. regi MIZARJA, kvalificiranega, zaposlim. Mizarstvo Sitar,« 41-532 _16500 Zasebno podjetje z velikim in raznovrstnim obsegom poslovanja išče VODJO RAČUNOVODSTVA in zunanjega FINANČNEGA STROKOVNJAKA. Pismene prošnje z opisom dosedanjeg dela poslati na LE TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj _16602 Delo na vašem domu, pakiranje kuvert za angleško firmo. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste prejeli nadaljna navodila. 64226 Žiri, p. p. 47_16659 FRIZERKO s prakso, zaposlim. « 88-059 ali 881-059_16667 Delo dobijo trije MESARJI s prakso. Mesnica Dolhar, Tržič, « 50-348_16686 Prijetno DEKLE za delo v strežbi, iščem.« 421-057, popoldan ______ 16704 Delo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Markovič Mateja, Gorenjskega odreda 16, Kranj_16718 Mlajša upokojenka išče honorarno DELO v okolici Kranja, z željo in prakso pomoč za šankom. « 49-216_16732 Pizzerija v Mavčičah zaposli KUHARJA za peko pizz. « 401-169 _16737 Trgovina z oblačili iz Kranja išče urejeno DEKLE za honorarno delo. « 215-143, od 13. do 16. ure _16739 Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo čistilnih aparatov, novitete na tržišču.« 214-115 16740 ŠIVILJO zaposlim.« 51-592 16748 *e od 2 990 SIT naprej AGRO 16884 !?il[_AKranj, in0 i»H i za klasično in r>,v« S'^ sPodn,ih delov >dn0 P°sllm'» BUTIK VODEB st' ljubu!Vl|ars,v°. Šuštarski Wbl,ana,W 061/224 4?6 16499 TELICO simentalko, staro 11 mesecev, za rejo ali zakol, prodam « 57 700_16684 Domače PURANE ali PURANOVE POLOVICE, prodam Ažman. Suha 5, Kranj_16687 KOKOŠI za zakol, stare eno leto, prodam.« 326-394_16691 Več brejih TELIC. ki bodo v de cembru teletile in 10 m suhih me trških DRV, prodam « 74 523 _16693 UNCO. šturo ono loto, prodam Mohorič, Zabrekve 9, Selca 16706 Norik. za zakol ali na daljno rejo, prodam « 57 721 _16712 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam Žerovc, Zapužo 6, « 73 149 _16724 KOM RŠPANJf I I , čistokrvne, z rodovnikom, prodam « 422 747 PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg, prodam« 76-447 16742 KRAVO s teličkom in 300 kg težko TELIČKO, prodam. Grad 43, Cer- klje_16743 PAPAGAJA NIMFA, s kletko, po-darim. Zlate, Kidričeva 34, Kranj _16747 ŽREBETA prodam.« 801-465 _16761 MESO mladega bika, prodam. « 421 -739_16762 MLADIČE NOVOFUNDLANCE, z rodovnikom, odličnih staršev, položenih 1.11.1992, prodam. « 77-571__16777 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, prodam.« 401-347 16802 Mongolske SKAKAČE z akvarijem in mlade NIMFE, prodam. « 76-342 _ 16806 PRAŠIČE, težke 20 do 60 kg, prodam. « 242-638_16808 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. « 061/641-021, zvečer_16812 Formirano in dresirano BERNAR-DINKO, zelo dober čuvaj, oddam zaradi zdravstvenih razlogov. « 891-670_16814 Jalovo KRAVO simentalko, prodam. Praše 6, Mavčiče 16816 PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg, prodam « 73-232 16820 Dva BIKCA, stara 7 dni, prodam. Sp. Brnik 56, Cerklje 16822 BIKCA, starega 10 dni, prodam. Srednja vas 45, Šenčur 16824 Mlade PAPIGE skobčevke, pro-dam.« 41-905_16825 Breje TELICE, prodam ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 16831 Polovico 402-228 BIKA, prodam. « 16833 TELICO, visoko brejo, prodam. « 68-490 16841 BIKCA za pleme in MESO od teleta, celega ali polovico, prodam. « 421-612_16847 TELIČKO simentalko, težko 115 kg, prodam.« 48-591 16852 TELETA simentalca, starega 8 ted-nov, proda m.« 633 -344 16853 TELETA, težkega 130 kg, prodam. Dobrovšek Anton, Sidraž 6, Cer- PRAŠIČA za zakol, težkega cca 170 kg, prodam. Gorice 7, Golnik _16857 TELICO simentalko pred telitvijo, prodam. Krakovska 15, Voglje pri Kranju_16862 Večje in manjše MUCKE, podarim. « 48-123_16870 BIKCA, črnobelega, starega teden dni, prodam. Jezerska c. 92/a, Kranj_16876 PURANE za meso, prodam. « 241-189_16877 Dve KOBILI Norik, breji, prodam. « 061/612-753_16879 Prodam ZAJCE za zakol. Polica 13, Naklo 16893 Prodam 4 PUJSKE težke po 30 kg. « 68-662_16905 BIKCA simentalca, starega dva meseca, prodam. Močnik, Preba-čevo2, Kranj 16909 TELETA za nadaljno rejo, prodam. Mlaška c. 107. Kranj_16912 BIKCA, starega en mesec, prodam. Voglje, Krakovska 6 16913 TELICO, brejo, prodam. « 64-338 BIKA za zakol, kupim. « 422-585 _16925 KOKOŠI, stare eno leto, in KROM-PIR za krmo, prodam. Naklo, C. 26. julija 48_16926 TELIČKO, staro 7 tednov, prodam. Zupan, Kupljenik 16, Boh. Bela _16931 MESO od mladega bika, cena 330 SIT/kg. prodam « 58-487 16940 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JOŽETA PAVLICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Lepenke in prevoznikom, ki ste mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžno vsem sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh dneh. Iskrena hvala tudi osebju Doma oskrbovancev za vso skrbno nego, gospodu župniku za lep obred in pevcem za ganljivo petje. Zahvaljujemo se tudi gasilcem kolektiva Lepenke za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Stane z družino OSMRTNICA V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast JOŽE DOBRE z Loke 4 pri Tržiču Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. novembra 1992, ob 15.30 uri izpred hiše žalosti na pokopališču v Kovorju. ŽALUJOČI: Vsi njegovi OPRAVIČILO Pri objavi v spomin Mirku Teranu je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: 7. novembra mineva pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Mirko Teran, po domače Trnove. SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas jc zapustila naša upokojena sodelavka iz Tovarne Sava Tech - Profili in cevi FRANČIŠKA ŠTEFE rojena 1911 Od nje smo se poslovili v torek, 10. novembra, ob 15.45 uri na pokopališču na Trsteniku. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN 12. novembra so minila štiri leta, odkar je nehalo biti plemenito srce našemu možu, očetu, sinu, bratu in stricu JOŽETU ŠIMNICU Hvala vsem, ki se ga spominjate z blago mislijo in lepo besedo. Tolaži nas misel, da se enkrat snidemo. Žena Betka in hčerki Beti in Metka z družino Kropa, 12. novembra 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše dobre, zlate mame ANČKE POLJANČEVE z Bleda, Valvasorjeva ulica 4 se zahvaljujemo vsem, ki so našo mamo obiskovali med boleznijo, ji lajšali trpljenje in bili njej in nam v oporo. Posebna zahvala dr. Zoniku in ostalemu osebju ZD Bled, Slavki, Marjanci, Miri in Kadunčevi za vso pomoč med njeno dolgo boleznijo. Najlepša hvala pevcem okteta LIP Bled, cerkvenim pevcem in gospodu župniku ter vsem, ki so našo mamo spremili k počitku, podarili cvetje, sveče in darovali za maše. Hvaležni otroci: Joži, Ani, Meta in Joža z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, sina, brata in strica MATEVŽA ŠUŠTERŠIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter sodelavcem mehanične delavnice Tekstilindus in podjetju Lavra Kranj za darovano cvetje in sveče, izrečeno sožalje, enako vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih in ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku iz Mavčič za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete žalo-stinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, sin Matko in hčerka Pavla z družinama in ostalo sorodstvo Podreča, Kranj, Medvode, Škofja Loka, 24. oktobra 1992 ZAHVALA Utrujen od bolečin nas je v 84. letu, 24. oktobra za vedno zapustil dragi mož, stari ata, dedek, brat in stric JANKO ŠMID iz Blaževe ulice 3 v Škofji Loki Ob smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Škofja Loka za pogrebne storitve, nosačem, praporščakom ter g. župniku in g. kaplanu za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi patru Stanku za opravljeno pogrebno mašo ter cerkvenim pevcem za lepo petje. Hvala zdravstvenemu osebju Škofja Loka za dolgoletno zdravljenje ter obiske na domu. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Škofja Loka, Kranj, Železniki, Zali Log, Cerkno, 26. oktobra 1992 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame, babice CILKE dX^ J KOČEVAR se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala Jožetu Žvanu za poslovilne besede ob grobu, hvala pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala Žvanovim za vsestransko pomoč. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: mož, sinovi Viktor, Ivan in Franci z družinama Srednja vas, 26. oktobra 1992 Rebalans radovljiškega proračuna Denar za borce osrednje proračunsko vprašanje? Radovljica, 11. novembra - Ko je izvršni svet na seji v sredo obravnaval predlog za rebalans občinskega proračuna, je bilo še največ razprave o tem, ali borčevski organizaciji tako kot političnim strankam povečati sredstva za četrtino ali ne. O predlogu, ki ga je dal Janko Jan, so tudi (trikrat) glasovali. Janko Jan je svoj predlog, da bi tudi po rebalansu občinskega proračuna borčevski organizaciji dali toliko denarja, kot je bilo načrtovano, utemeljil takole: politične stranke se pripravljajo na volitve in potrebujejo več denarja, borčevska organizacija, kateri "sile pešajo", pa ne gre na volitve in ne rabi toliko denarja. Čeprav je predsednik izvršnega sveta Jože Resman dejal, da volitve niso merilo za rast proračunskih po- V Kranju je okoli 1500 beguncev Pomoč domačinov že pohaja Kranj, novembra - Kranju so sicer prihranjene težave v zvezi z begunskim centrom, pri družinah v občini pa vendarle prebiva okoli 1500 beguncev. 1043 jih ima status začasnega begunca, medtem ko jih je 400 prispelo po 10. avgustu, ko država Slovenija ni več podeljevala statusa. Kranjske družine pa so zdaj po novem dobile še nekaj beguncev iz ukinjenega zbirnega centra na Hrušici. Veliko težav imajo družine, ki preživljajo begunce, zato bi jim kazalo v večji meri materialno pomagati. Katjuša Tram-puž s kranjskega Rdečega križa je predlagala, naj bi Center za socialno delo v Kranju napravil pregled najbolj ogroženih družin, ki so zaradi beguncev pahnjene v še večjo revščino. Za njihovo pomoč bo bržkone treba zagotoviti tudi dodatna sredstva. Vsak dan pride po pomoč k Rdečemu križu med 30 in 50 beguncev. Prihajajo po oblačila, obutev, posteljnino, odejo, hrano, higienske potrebščine, pa tudi po informacije o svojcih, urejat dokumente, se zanimat za šolanje otrok, zdravstveno pomoč in podobno. Spočet- Ustanovitev odbora krščanskih demokratov Tržič, 13. novembra - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Tržiču vabi člane iz Tržiča, Loma, Doline in Pod-Ijubelja ter druge, ki podpirajo program te stranke, da se udeležijo ustanovitve Krajevnega odbora SKD Tržič. Zbrali se bodo jutri, 14. novembra 1992, ob 18. uri v sejni sobi občine Tržič. Kot gost bo na srečanju sodeloval član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman« S. S. ka so s hrano beguncem v veliki meri pomagali domačini, ki so jo odlagali v posebne košarice v trgovinah. Zdaj je ta pomoč pošla, begunci pa so odvisni izključno od paketov, ki jih pošilja Rdeči križ Slovenije. V Kranj je poslal tisoč paketov s hrano, higienske potrebščine in odeje. Z denarjem je pomagalo podjetje Varnost, z oljem Oljarica Britof, veliko pomoči je prišlo tudi iz tujine. Neprecenljiva je tudi pomoč kranjskih poklicnih gasilcev, ki so odstopili del svojih prostorov za skladiščenje, pomagajo pa tudi pri razdeljevanju paketov. Še najbolje so pri Rdečem križu v Kranju oskrbljeni z oblačili, saj jih veliko darujejo občani, pred kratkim pa so jih poln kamion dobili tudi iz Avstrije. • D. Ž. Požar v Lajšah Škofja Loka - V torek dopoldne je zagorelo gospodarsko poslopje v Lajšah v Selški dolini. Zgorelo je do tal, iskre pa so preskočile tudi na ostrešje bližnje stanovanjske hiše. Po prvih ocenah je škode za najmanj 4,2 milijona tolarjev. V požaru je zgorel tudi traktor in nekaj drugih kmetijskih strojev, poginilo je pet goved. Kaže, da je ogenj povzročila okvara na električni napeljavi. JLU5 cm KRANJ Koroška 16 tel : 064/212-249 ODPRTO od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 15.000 SIT 3 nagrada 10XPIZZAINPIVOV PIZZERIJI »ORLI«, TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 5.555 SIT ŽREBANJE 24.1-1992 JEANS HLAČE 2.699 - 2.899 SIT ŽAMETNE HLAČE 2.899 SIT MAJICE 1.599 SIT ZIMSKE JAKNE 6.999 -10.999 SIT SRAJCE 1.799 SIT TERMO JEANS 2.999 SIT JEANS JAKNE (podložene) 4.999 SIT JEANS KLUB PETRIČ -NAJ... JEANS KLUB stavk, ampak predvsem rast materialnih stroškov in osebnih dohodkov, pa je Jan vztrajal pri tem, da se borčevski organizaciji proračunska sredstva ne povečajo za četrtino. Ko so o tem glasovali, je bila večina članov izvršnega sveta za to, da skupščini predlagajo povišanje sredstev tudi za borce. Končno besedo o tem bodo rekli poslanci občinske skupščine na decembrskem zasedanju. Kot je povedala Helena Janša, se z rebalansom proračuna prihodki in izdatki pokrijejo, denarja bo dovolj za osnovne potrebe, nekoliko manjša bo le rezerva. Z rebalansom bodo zagotovili denar tudi za ureditev poročne sobe na Bledu, za nakup skodel, za večja vzdrževalna dela na policijskih stavbah v Radovljici in na Bledu, za preventivni program veterinarske službe na usmerjenih kmetijah, za intervencije v gospodarstvu in še posebej v kmetijstvu ter za odplačilo posojila za izgradnjo telefonskega omrežja v Srednji vasi, na Ko-privniku in v Gorjah.* C. Zaplotnik Trgovina Mladinska ul. 2 ^ Kranj UGODNA PRODAJA PROIZVODOV C0L0R IN JUB PO PROIZVODNIH CENAH ZA TAKOJŠNJE PLAČILO VABLJENI! Prvi telefoni ta mesec Smlednik, novembra - Najkasneje prihodnje leto bo v krajevni skupnosti Smlednik v občini Ljubljana Šiška končana telefonska akcija, ki se je začela že pred dobrimi peti leti, ko so takratni interesenti za telefonski priključek že prispevali denar za izgradnjo omrežja oziroma nabavo potrebnega materiala. Na nedavnem sestanku minuli mesec so se predstavniki skupščine občine Ljubljana Šiška, PTT podjetja Ljubljana in krajevne skupnosti Smlednik dogovorili, da bodo vsi tisti interesenti, ki jih je na podlagi že zgrajenega omrežja moč vključiti na centralo, vključeni še ta mesec. Na področjih, kjer je razvodno omrežje treba še zgraditi, pa se je PTT podjetje Ljubljana obvezalo, da bo prihodnji mesec (decembra) na sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora začelo postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Krajevna skupnost Smlednik bo hkrati sodelovala pri pridobivanju soglasij od lastnikov zemljišč, prek katerih bodo prihodnje leto potekala dela. Predstavniki skupščine in krajevne skupnosti so na sestanku tudi vztrajali, da PTT podjetje Ljubljana izgradnjo omrežja na območju krajevne skupnosti Smlednik uvrsti za prihodnje leto kot prednostno programsko nalogo. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bodo interesenti za priključek, ki so se že pred več ko petimi leti odločili za akcijo in tudi sofinancirali nabavo in polaganje medkrajevnega kabla Medvode - Smlednik, za priključek in vključitev zdaj plačali za četrtino manjši znesek, kot je sedanji strošek za pridobitev priključka. • A. Žalar Slovenska zbornica obrti in podjetništva Do državnega sveta po sporazumu z GZS Kranj, 12. novembra - Danes je Slovenska zbornica obrti in podjetništva predstavila svoje kandidate za državni svet, čeprav menijo, da sedanji zakon o volitvah v ta organ nima realne podlage, saj še ni pravih delodajalcev, pa tudi sedanji zbornični sistem artikuliranje interesov po gospodarskih skupninah onemogoča. SZOP se šteje za najkompetentnejšega predstavnika zasebnih gospodarskih interesov, zato pričakuje najmanj eno mesto v državnem svetu. Pogovori z GZS so o tem že bili, vendar pa za uresničevanje nimajo nikakršnih garancij, sedanji elektorski sistem pa njihove možnosti popolnoma izničuje. Kandidirali bodo po dveh osnovah: za volitve predstavnikov delodajalcev Franca Jekovca, predsednika SZOP ter za volitve predstavnikov obrtnikov Zlatka Debeljaka, predsednika obrtniške zbornice Tržič. Oba kandidata sta na republiški volilni komisiji deponirala tudi svoji izjavi o nesodelovanju z Udbo in drugimi obveščevalnimi službami. • Š. Ž. Skrunilci spomenikov spet na delu Pisma in slike, ki smo ju prejeli v uredništvo, ne objavljamo zgolj kot kronološki dogodek! Nekaj dni pred dnevom mrtvih je Radovljičane presenetilo grobo opustošeno spominsko grobišče padlih borcev Selške čete, kjer so tudi posmrtni ostanki prvega partizanskega komandanta na Gorenjskem Jožeta Gregorčiča. Vandalsko početje je toliko bolj nenavadno tudi zato, ker je bilo storjeno v osrednjem delu grajskega parka nasproti radovljiškega hotela Grajski dvor; tako rekoč v najožjem središču mesta. Ogorčenje občanov je razumljivo, še posebej pa je prizadelo nekdanje borce in aktiviste, ki so ves čas skrbeli za vzdrževanje in izgled spomenika in grobišča. SALON POHIŠTVA Varčevanje v tržiških vrtcih J Tržič, 11. novembra - Tržiški izvršni svet je že na svoji 50. 4 obravnaval problematiko Vzgojnovarstvenega zavoda Tržič. Ker j* v njem do polletja nastalo za 1,6 milijona tolarjev izgube, je zahte* val pripravo sanacijskega programa. S tem dokumentom in poroči* lom o 9-mesečnem poslovanju se je seznanil na včerajšnji 53. seji* Kot je razvidno iz finančnega poročila, seje izguba do konc* septembra 1992 zmanjšala na dobrih 669 tisoč tolarjev. Do poli*' tja je nastajala predvsem zaradi nestalnih cen in prenizko načrtu* vanih oskrbnin, v poletnih mesecih pa se je povečala tudi zarad' nepokritih obveznosti za subvencije iz občinskega proračuna, če bo občina zmogla plačilo subvencij, bodo vrtci do konca leta p°* slovali pozitivno, je zagotovila predstavnica VVZ Tržič. Obljub'* la je še, da ta mesec cen ne bodo povečevali, čeprav so oskrbni*16 za tržiške vrtce trenutno najnižje na Gorenjskem. Kot je ocenil svet zavoda, se v vrtcih že nekaj časa lotevajo varčevanja. Nekaj denarja bodo vseeno skušali pridobiti z zniža* njem raznih materialnih izdatkov, izhod pa vidijo predvsem v pridobivanju otrok za popoldanske programe. V ta namen so p°j pravili plesno, likovno, glasbeno in telesnovzgojno delavnico. ' zavodu si obetajo več zagona tudi po imenovanju novega vod' stva.# S. Saje Združena lista za Gorenjsko Srečanja z volivci Kandidati Združene liste Delavske stranke. Demokratske strafl' ke upokojencev, Socialdemokratske unije in SDP za državni zb°/ se bodo v naslednjih dneh večkrat srečevali z volivci in predstav* li svoj program. Volilni štab iz Radovljice obvešča, <3a se bo M' Bernard Tonejc srečal z volivci 13. novembra ob 17. uri v družbe* nem centru v Lescah ter 16. novembra ob 18.30 uri v dvorani Ljubno. Srečanja ing. Franca Bajta pa bodo 13. novembra op 18.30 uri v Gasilskem domu na Koprivniku, 16. novembra ob m uri pa v dvorani Partizan Zg. Gorje. O datumih in krajih nasled' njih srečanj bomo še obveščali. Streha za tržiške policiste Novi prostori v pritličju stolpnice Tržič, 11. novembra - Sedanji tržiški vladi so postavili ultimat, takoj zagotovi prostore za novo policijsko postajo, sicer bodo p° cisti pred zimo zapustili Tržič. To se vendarle ne bo zgodilo, k«r . je izvršni svet na včerajšnji seji odločil brezplačno prenesti v ■* Ministrstva za notranje zadeve potrebne prostore v stolpnici. Zgodba o novi policijski po staji v Tržiču sc vleče kot Ja.? kača. Že prejšnja vlada je d* postaviti postajo milice in °., činskega štaba TO z zaklon'|. čem, ki so jo leta 1990 zgra*-.' do strehe. Kot danes ugotav'j. sedanja vlada, je bila tako v ka naložba prezajetna za malo občino, na kar so rnep . opozarjali celo v repub"^ Povrh vsega gre za gradnj0 ^ črno, ker stavba stoji na tuj zemljišču. ,0\. Dejstvo jc, da je občina žna zagotoviti prostore za P :j cijsko postajo, ki so v sed' ■ stavbi res povsem neprimc Ker nima od kod vzeti 23 . jonov tolarjev za Preure7:$|(i pritličnih prostorov v W ^ stolpnici, je vlada prista'3^. predlog Ministrstva za nje zadeve. Prostore za n1 policijsko postajo na C ank' v vi 1 bo brezplačno Pren?*V last ministrstva, le-to pa bOjj, mo poskrbelo za njihovo u ^ tev in opremljanje. Pret* pri-bo občina seveda morala K v dobiti soglasja vseh ,astn^j< stanovanj v stolpnici. • ^ Kopica vprašanj sc nehote zastavlja: kdo in zakaj, na čigavo pobudo je to storil? Očitno, glede na storjeno, je bila na delu skupina močnih silakov, da so izruvali stebričke in robne kamne okoli grobišča ter poteptali zemljo za cvetlični nasad. Zakaj je bilo dejanje opravljeno prav pred dnevom mrtvih, pred napovedano žalno slovesnostjo, ki jo krajevna organizacija ZZBU NOV Radovljica organizira vsako leto? Je to uvod v volilne priprave, se slišijo razmišljanja in hkrati obsodbe za takšno divjaško dejanje. V borčevski organizaciji ocenjujejo, da ne gre zgolj za politično ali estetsko spričevalo storilcev, marveč za skrajno necivilizacijsko in nekulturno početje in upajo, da bo tokrat policija uspešna pri preiskavi in da bo našla prave storilce. Predoslje pri Kranju, tel : 241-031 ZELO U60DNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR POPUSTI DO 40 % OBROČNO ODPLAČEVANJE Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaša! Del čas: od 12. do 19. ur«, sobota od 9. do 13. ur« ZAKAJ GAŠPERJI IGRAJO 27. NOVEMBRA V PREDDVORU? Preberite v torkovi številki Gorenjskega glasa! divjih Zeleni Kranja O varstvu živali Ui,or Zelenih ^ organizira v ponedeljek, '"^n vembra, v hotelu Kokra n» jjjj z začetkom ob 12. uri s,rn.pjiv*-' naslovom "Varstvo divji«» >(i v Sloveniji". Predvidena ri predavanja in ra/prava' 42