PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina pracana v gotovini /'i n* i, Abb Postale 1 gruppo * Ldla o5 IlF Leto XVIII. - Št. 50 (5134) Strašna nesreča v premogovniku Banoviči TRST, sreda 28. februarja 1962 53 rudarjev zgubilo življenje Splošno žalovanje v vsej Bosni Po dosedanjih domnevah sta eksplozijo in požar povzročila ogljikov monoksid in dioksid - Reševalne skupine so rešile 120 rudarjev, od katerih jih je v bolnišnici še enajst (Od našega dopisnika) i£rlESeaabo^„SsUe. PprS^vt «Titoj> v Banovičih, je zgubilo življenje 53 rudaril- vY t,renutku eksplozije je bilo v jami 177 nidar-jev. Na kraj nesreče so takoj prispele reševalne skupine iz vseh rudnikov županskega bazena, katerim so se pridružile tudi skupine zdravnikov in zdravstvenega osebja. Mobilizirani so “ni vsa sanitetna vozila, gasilci in sanitetno osebje JLA. Reševalne skupine so * velikimi napori in neutrudnim delom do 18. ure rešile 120 rudarjev in našle trupla 52 mrtvih rudarjev. V "Olnišnici je pozneje umrl *• ®n rudar. V bolnišnici je Se 11 rešenih rudarjev. Po dosedanjih domnevah je ?° eksplozije prišlo zaradi delovanja ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida. To je druga nesreča v rud-"i*u Banoviči. Pred nekaj ie-V ie Po velikem deževju voda vdrla v jamo Omaziči, in ,euaj je zgubilo življenje se. uem rudarjev. Izvršni svet Bosne in Hercegovine je proglasil splošno ‘alovanje v Bosni in odločil, “a se kot prva pomoč dodeli fudarjem 30 milijonov dinar. Jev, Nocoj sta obiskala premo-®°vnik predsednik ljudske aupšdine Bosne in Hercego-ni£e. I^juro Pucar in predsed->k izvršnega sveta Avdo Hu-Predsednik Tito pa je po-. ®1 družinam ponesrečenih duarjev in kolektivu premogovnika brzojavno sožalje. dfi?^sednik jugoslovanskih sir,-.‘katov Svetozar Vukmanovič Je pozval vse sindikalne orga-izacije v FLRJ, naj pomakajo družinam ponesrečencev. •Premogovniki Tito. so na-tali z modernizacijo starih jjteniogovnikov Djurdjevili, £*noviŽ v eno podjetje veli- s 4000-4500 kalorijami. Hkrati so zgradili tudi suho separacijo zmogljivosti 900.000 ton letno. V opremo premogovnika je bilo samo od 1. 1947 do 1952 vloženih 2.5 milijarde dinarjev. B. B. ■---«»--- Kongresna stranka zmaguje pri volitvah v Indiji NOVI DELHI, 27. — Pri volitvah v skupščine indijskih držav vodi vladna kongresna stranka do sedaj z nad tisoč sedeži od skupnih tisoč pet sto. Prvi rezultati za osrednji parlament pa dajejo kongresni stranki 52 sedežev od skupnih 70, ki so bili do sedaj dodeljeni. Po treh dneh volitev ima kongresna stranka, kljub nekaterim krajevnim neuspehom, že_ absolutno večino v petih državah. Prvi rezultati niso potrdili predvidevanj o ponovni okrepitvi desnice v parlamentu. V volilnem okrožju severnega Bombaja vodi minister za obrambo Krišna Menon z 58.000 glasovi pred opozicijskim kandidatom, ki ga je obtoževal »komunizma«. V Ful-furu v Severni Indiji vodi Nehru s 43.000 glasovi pred opozicijskim kandidatom. Stranka »Svvatantra« se je uveljavila na področjih, kjer uživajo zemljiški veleposestniki in bivši vladajoči princi še vedno podporo kmetov. V Severni Indiji se je okrepila desničarska stranka «Jan Sangh«, katere program temelji na prevladovanju hindujske vere. Toda v nobenem kraju ni kongresna stranka resno ogrožena, razen morda v Rajast-hanu, kjer je domovina znanih princev Rajput, kjer se vodi ostra borba med kongresno stranko in opozicijskimi strankami. Stroga delitev na kaste, ve- ""...................................... Hruščev verjetno pojde na ženevsko konferenco Mehika se pridružuje zahodnemu stališču - Norveška ne bo dovolila jedrskega orožja na svojem ozemlju MOSKVA, 27. Komenta ! ki naj ga zavzamejo do poga-tor sovjetske tiskovne agenci- y ° j-r zmogljivosti okrog 1.5 mi-.j°na ton letno. Po osvobo-■jhvi so bili vsi ti premogov-‘■'ki v bazenu Banoviči obeljeni, izvršena so bila šte-lrL- a raziskovalna vrtanja, s .“terimi so ugotovili deset-večjo rezervo premoga, j®* je bila znano do takrat. - ,ta 1946 je jugoslovanska Radina zgradila 92 kilome-b“v dolgo mladinsko progo 1 j ko-Banoviči, ki je povezavi, te premogovnike s Sla-1 .‘io in Vojvodino. Na pod- 8‘ raziskovanj se je začel * aditi nov moderen premo-sQvnik, ki spada med največ-l Jugoslovanske premogovnika. in v katerem se dobivata iue tretjini proizvodnje iz -bevnih izkopov, ki delajo s '°ni°čjo sodobne mehanizacije upiranja, dobivanja in pre-i Za (Drageline in Diesel- Ucks). Premogovnik je o* ^eihljen z vso potrebno opre- - 0 za rentabilno izkoriščanje k.eh>oga. Zgrajeno je bilo tu-s ..hioderno stanovanjsko na-i ‘le Litva s 400 stanovanji Ul * vsemi potrebnimi social-t-JJ11 iu prometnimi objekti, (i„Ko da je dajal rudnik dnev-ju Proizvodnjo 5000 ton kvantnega sortiranega premoga je «Novosti» dopušča danes verjetnost, da bo Hruščev šel v Ženevo na konferenco o raz. orožitvi, kljub temu, da za. hodne vlade odklanjajo sestanek najvišjih predstavnikov o-semnajstih držav. Komentator piše; «Ne sme se pozabiti, da odklonitev zahodnih predsednikov vlad, naj bi ženevska pogajanja začeli na najvišji ravni, ne pomeni avtomatičnega umika sovjetskega predloga. Kadar se ne. ko vprašanje ne more rešiti, vsaka od prizadetih stran:, lahko ravna, kakor se ji bolje zdi. Lahko se zgodi, da bodo nekatere države zastopali v Ženevi njihovi zunanji ministri, druge pa njihovi predsedniki vlad. V kakšnem položaju bi se znašli nekateri ministri, če bi se morali sestati s predsednikom sovjetske vlade, z voditelji drugih socialističnih držav, z voditelji nekaterih nevtralnih dr. žav? Državni poglavar lahka v Ženevi postavi temeljito nov predlog, ki ga nekateri ministri ne bi mogli zavrniti spričo omejitev, ki jih imajo njihova pooblastila. Ali bo morda predsednik sovjetske vlade šel v Ženevo? Nastali položaj pušča odprta vrata vsakemu sklepu. Vrata niso zaprta niti pred voditelji zahodnih držav, ki imajo še časa, da razmislijo o stališču, ljo o *,,>ku Banoviči. Z h»..v?ami 53 rudarjev, ki so VsLuhlli življenje, sočustvuje 1» delovno ljudstvo sveta. vts?^a lz Alž‘r*Je prihajajo mrtvih ne zaradi ze-o preprex,,!-zaradi v ^"h krvolokov, ki iz dneva ujcžko preprečljivih nesreč, ■'■Jtf zaradi divjanja faši- . - stopnjujejo svoje zlo-Hl sko ubijanje in tudi ropa-vih’ ,yterajSnje število njiho-Ji /rtev znaša 27 mrtvih in Jenih. bodlem pa je gotovo, da lw,r® že jutri na lem mestu 'Jem sP°ročili svojim čltate-da je minister za infor-kunjJJe alžirske vlade podal ° Poročilo o zaključku f0H„nevnega zasedanja Na-žir J*e8a alžirskega sveta al-revolucije, ki se je kon-lai^D^jšnjo noč. Za danes pa i>ij*° Poročamo ie o tem kar »ejr, o doseženih sporazumih si| * dobro obveščen franco-k| JJhevnik: Do referenduma, verjetno 8. aprila, bo ‘kV*1'* ostala pod francosko n*0d^nostj°- P° Proglasitvi t'raJv,sn°sti bodo alžirski ,r»n-c<)z' obdržali še tri leta VuDsko državljanstvo, po-šltiJ*. Pa. bodo lahko postali iIJdk* državljani a se bodo temu lahko vrnili v Csia, ‘Jo; francoska vojska bo llriti Prav tako tri leta v Al-6» !'• v nekaterih oporiščih * 15 let, imetje Francozov bo zaščiteno; Alžirija bo o-stala v Mobmočju franka«; francoske petrolejske družbe v Sahari bodo postale franco-sko-alžirske družbe na podlagi delitve dobička na polovico. Tako bo torej rešeno krvavo alžirsko vprašanje, ko bo še vedno trajala nadvse važna razorožitvena konferenca v Ženevi. Čeprav je njen začetek pred vrati, se še vedno ne more reči, ali bo vsaj v njeni drugi fazi prišlo do sestanka na. vrhu, kot je pred-lagal Hruščev. kateremu je negativno odgovoril včeraj tudi mehiški predsednik, ki predlaga, naj bi se predsedniki vlad konference udeležili šele tedaj, ko bodo »neposredno zainteresirane države dosegle bistveni sporazum«. Zato se postavlja sedaj nekoliko nerodno vprašanje, ali bo kljub dosedanjim negativnim odgovorom Hruščev vendarle odšel v Ženevo. Moskovske »Izvestija« pišejo, da povzročajo zahodni odgovori tudi zaskrbljenost, ker obstaja sum, da so za ZDA in Veliko Britanijo pogajanja o razorožitvi samo ščit, za katerim hočeta Kennedy in Mac Miilan skriti povečanje svoje oborožitve in Jedrske eksplozije. Mač Miilan pa je izjavil, da čaka sedaj odgovor Hruščev* na zadnje pismo, za katero je poudaril, da je bilo »vljudnostno« in naipisano »z namenom, da bi se dosegel pozitiven rezultat.« Kot smo že poročali, je Mac Miilan v tem pismu dopusti) možnost ženevskega sestanka na vrhu v primeru hudih nesoglasij ob začetku konference. janj.s »Izvestija« pa pišejo, da zahodni odgovor na poslanico Hruščeva, ne samo da ni prepričljiv, temveč povzroča tudi zaskrbljenost. List dodaja, da sta odgovora Kennedyja in Mac Millana dokaz, da so za ZDA in za Veliko Britanijo pogajanja o razorožitvi samo ščit, katerega bi se hotele po. služevati za povečanje svoje oborožitve in za jedrske eksplozije, o katerih so se sedaj že odločili. List pripominja, da je bil odgovor zahodnih voditeljev izročen «s sumljivo naglico«. Mac Miilan je danes izjavil v spodnji zbornici, da čaka odgovor Hruščeva na svoje zadnje pismo in šele potem bo proučil umestnost poznejše konference na vrhu. Gait-skellu, ki ga je pozval, naj pove svoje mnenje o možnosti »majhne konference na vrhu treh, štirih ali petih, ki naj bi razbila led«, je Mac Miilan pripomnil; »To je druga zadeva. Moje zadnje pismo Hruščevu je bilo vljudnostno pismo in njegov namen ie bil doseči pozitiven rezultat.« Ponovil je nato stališče, ki ga vsebuje njegov zadnji odgovor Hruščevu. Mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateos sporoča v svojem odgovoru Hruščevu, da bi bilo bolje odložiti udeležbo predsednikov vlad na raz-orožitveni konferenci, dokler »ne bodo neposredno zainteresirane države dosegle bistvenega sporazuma«, Norveški zunanji minister Lange je izjavil v parlamentu, da Norveška ne more vstopiti v tako imenovani «nea-tomski klub«, ki ga predlaga švedski zunanji minister Un-den, Lange pa je dodal, da Norveška ne bo dovolila, da bi namestili na njenem ozemlju jedrsko orožje, tudi če bi to pomenilo manjšo varnost za to državo. re in skupnosti, ki še vedno velja v Indiji, je imela veliko važnost pri volitvah, in večkrat je šlo to v škodo kongresne stranke, ki zagovarja laično državo. V državi An-dra Pradeš, kjer ima kongresna stranka absolutno večino, so se komunisti okrepili, v Zahodni Bengaliji pa so dobili 19 sedežev proti 73, ki jih je dobila kongresna stranka. V indijski spodnji zbornici je imela kongresna stranka pred volitvami 375 sedežev od skupnih 494. Ta stranka je na vladi, odkar je Indija pred Štirinajstimi leti dobila neodvisnost. Jugoslovansko italijanska trgovinska zbornica BEOGRAD, 27. — V zvezni zunanjetrgovinski zbornici se bo jutri sestal upravni odbor jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice. Poleg članov upravnega odbora se bodo sestanka udeležili zastopniki vseh podjetij, ki trgujejo z Italijo. Na dnevnem redu so sedanji rezultati blagovne izmenjave z Italijo in perspektive izmenjave letos. Na sestanku bodo proučili tudi probleme organizacije in dela jugoslovanske trgovinske mreže na italijanskem tržišču. Protest Kube pred OZN NEW YORK, 27. — Nocoj je bila seja Varnostnega sve-ta OZN, da na njej razpravljajo o novem kubanskem protestu zaradi napadalne politike ZDA proti Kubi. Britanski delegat Dean je zahteval glasovanje o kubanski zahtevi, o kateri je trdil, da je propagandna spletka. Tudi čilski delegat je nastopil proti razpravljanju o kubanski pritožbi, dočim je delegat Gane zahtevo podprl. Sovjetski delegat Zorin je zahteval, naj se zasliši kuban-ski delegat, in je dodal, da regionalni organizem, kakor je Organizacija ameriških držav, ne more odrediti sankcij, če jih ne odobri Varnostni svet. Predstavnik ZAR je zahteval sprejem kubanskega protesta, venezuelski delegat pa je izjavil, da se bo pri glasovanju vzdržal, ker noče odre. či Kubi pravice, da pove svoje mnenje. Sledilo je glasovanje, in večina je sklenila, da se ne posluša kubanski delegat in da se zadeva ne sprejme na dnev-ni red. ----«»--- MOSKVA, 27. — Sinoči so v Moskvi izročili poslaništvom Francije, Velike Britanije in ZDA nove sovjetske note v zvezi z Berlinom. To so sporočili v diplomatskih krogih, kjer pripominjajo, da note «ne obravnavajo širših vprašanj«, ki se tičejo Berlina, temveč ponavljajo sovjetsko tezo, da zahodni Berlin ni sestavni del Zahodne Nemčije in ga torej ne morejo obiskovati politične osebnosti Zahodne Nemčije. Danes popoldne v Tripolisu tiskovna konferenca Alžircev Narodni svet alžirske revolucije je ponoči končal svoje zasedanje Minister Jazid bo poročal po radiu o sklepih zasedanja ■ Novi pokoli francoskih fašistov v Alžiriji TRIPOLIS, 28. — Libijski radio je eno uro po polnoči javil, da je narodni svet alžirske revolucije zaključil danes ponoči svoje delo. Dve uri po polnoči je napovedovalec libijskega radia zopet prebral sporočilo o zaključku zasedanja narodnega sveta. Dodal je, da so alžirski voditelji stopili zvečer v stik z libijskimi funkcionarji ministrstva za informacije, da organizirajo tiskovno konferenco, ki bo danes popoldne v Tripolisu v sedežu predstavništva alžirske vlade. Posebni dopisnik tunizijskega lista «A1 Amal» v Tripolisu piše, da je zvedel iz pooblaščenih krogov, da bo alžirski minister za informacije Jazid podal končno poročilo ob zaključku dela narodnega sveta, to je ''er-jetno v prihodnjih 24 urah. List dodaja, da bodo to izjavo oddajali po radiu istočasno v Tripolisu in Tunisu. V istih krogih ugotavljajo, da je bilo zasedanje narodnega sveta sklicano, samo da razpravlja o sporazumu za u-stavitev sovražnosti, in da so povsem netočne trditve, da je bil ta sporazum odobren s šti- ripetinsko večino že v nedeljo, ter da narodni svet razpravlja sedaj o drugih vprašanjih. Prav tako zanikujejo obstoj »resnih nesoglasij* med alžirsko vlado in narodnim svetom, o katerih pišejo nekateri zahodni komentatorji. Današnji pariški list »France Soir* piše, da je francoski generalni delegat Morin včeraj sklical predsednike in podpredsednike trinajstih pokrajinskih svetov in treh deželnih svetov Alžirije ter jim poročal o glavnih točkah sporazuma, ki jih omenjeni list takole našteva: 1. Do referenduma o samoodločbi bo Alžirija ostala pod francosko suverenostjo. 2. Ko bo referen- dum določil neodvisnost Alžirije, bodo alžirski Francozi obdržali za tri leta francosko državljanstvo, pri tem pa bodo uživali vse pravice kakor alžirski državljani; pozneje bodo lahko postali alžirski državljani na podlagi enostavne formalnosti. To pa jim ne bo onemogočilo, da pozneje avtomatično spet dobijo francosko državljanstvo v primeru, da se vrnejo v Francijo. Francoska vojska bo ostala tri leta v Alžiriji, in Francija bo obdržala nekatera oporišča za dobo petnajstih let, ki se bo lahko obnovila. 3. Vse imetje Francozov bo zaščiteno. 4. Alžirska država bo ostala v »območju franka*. 5. Francoski interesi v Sahari bodo zaščiteni. Francoske petrolejske družbe bodo postale francosko-alžirske družbe na podlagi delitve dobička na polovico. Pravica do sondiranja neizkoriščenega ozemlja bo rezervirana predvsem Francozom. 6. Francoska vlada se obvezuje, da bo v dobi treh let, ki se lahko podaljša, vložila v neodvisni Alžiriji iste kapitale, ki Kenncdyjev program za zdravstvo WA5HINGTON, 27. — Pred-sednik Kennedy je poslal poslanico kongresu, s katero predlaga program cepljenja proti otroški paralizi, difteri-tisu, oslovskemu kašlju in tetanusu. Predsednik poziva kongres, naj odobri njegov program za zavarovanje proti boleznim za starejše, ki sta ga obe zbornici lansko leto zavrnili. Predsedniški program določa, naj bodo vsi stroški za cepljenje otrok izpod petega leta v breme države. Dalje pravi predsednik, da na tisoče ljudi še vedno trpi zaradi nalezljivih bolezni, medtem ko so mogoči preventivni ukrepi. Dalje pravi, da so ZDA, kar se tiče umrljivosti otrok, na desetem mestu med državami sveta. V nekaterih krajih se čuti tudi veliko pomanjkanje specializiranih zdravnikov. DUBLIN, 27. — Voditelji irske republikanske vojske (IRA) so nocoj sporočili, da so sklenili prenehati svojo kampanjo nasilja proti britanskim oblastem v Severni Irski. Zadevno sporočilo pravi, da je bilo orožje odvrženo. Seja ministrskega sveta pred programsko izjavo v parlamentu Predsednik vlade daje dokončno obliko programskim postavkam levega tentra Po razgovoru z Morom in Saragatom se je Fanfani razgovarjal tudi z Rea-lejem - Glavni urednik glasila PSDI Orlandi o zadržanju KPI do vlade levega centra - Neposredni davki na ^Politični tribuni* (Od našega dopisnika) RIM, 27. — friuodnji petek 2. t.m. se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bo Fanfani predložil ministrom programsko izjavo vlade, ki jo bo prečital še isti dan na popoldanskem zasedanju poslanske zbornice in senata. V zvezi z dokončno formulacijo te izjave, se je Fanfani najprej sestal s političnim tajnikom KD Morom, nato včeraj z voditeljem PSDI Saragatom, danes pa je imel enourni razgovor s tajnikom PRI Rea-lejem. Na vprašanje novinarjev je Fanfani dejal; «Kakor že z Morom in Sa ragatom, sem z Reaiejem izmenjal nekatere misli o programski izjavi vlade.« Tudi Realeja so novinarji vprašali, kaj sta govorila s Fanfanijem; dejal jim je: ((Izmenjala sva si poglede na politični položaj.« Na vprašanje, ali sta govorila tudi o programu, je Reale dejal: ((Kakor že veste, je bil program določen že pred sestavo vlade; to pa ne izključuje, da ne bi bilo koristno slišati predsednika vlade, kako namerava sestaviti dokončno programsko izjavo.« Parlamentarni skupini PSI (poslanci in senatorji) se bosta sestali prihodnjo soboto dopoldne in razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzeli v debati o zaupnici novi vladi. V ta namen bodo proučili programsko izjavo, ki jo bo Fanfani poda. prihodnji petek v poslanski zbornici in senatu Hkrati pa je za, isti dan zvečer predvideno zasedanje centralnega odbora PSI, ki bo dokončno odločil o tem, ali bodo socialisti glasovali za vlado ali pa se bodo vzdržali pri glasovanju o zaupnici. Predvidevajo, da se bo zasedanje zaključilo že v soboto zvečer. Tudi komunistični poslanci se bodo sestali prihodnjo soboto dopoldne in določili svoje zadržanje do nove vlade. Po pisanju desničarskega tiska se zdi, da je usoda vla- U Tant povabil Glenna NEW YORK, 27. — Predstavnik OZN je sporočil, da je tajnik OZN U Tant povabil ameriškega astronavta Glenna, naj v četrtek, ko bo v New Vorku, obišče sedež Združenih narodov. «New York He-rald News» piše, da predsednik Kennedy in njegovi svetovalci nasprotujejo ideji, da bi Glenn potoval po ZDA ali v tujino in govoril o svojem poletu. Danes je polkovnik Glenn poročat pred komisijo za vesolje v predstavniški zbornici. Davi pa ga je sprejel predsednik komisije za znanost in na astronavtiko v predstavniški zbornici George Miller. Z letalskega oporišča Van-denberg v Kaliforniji so danes izstrelili na tir okoli Zemlje satelit vrste »Discoverer*, ki je 37. satelit te vrste. Cez šti-dni bo satelit izpustil kabino, ki bi morala pasti v morje na področje Havajskih otokov. iiniifuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii, i,umi,,miiiinmuif iminm mnutuHrniimmiuimmiHiiimH Trije mrtvi in dvajset ranjenih pri bombardiranju Diemove rezidence Dve juznovietnamski letali, ki sta bombardirali palačo, sta zbežali v Kambodžo - Tanki po ulicah Sajgona - Poskus upora letalskih sil? SAJGON. 21. — Do sedaj ni še znano točno število žrtev zaradi včerajšnjega bombardiranja predsedniške palače v Saj-gonu. Govori se, da so bili trije mrtvi in dvajset ranjenih. Predsednik Diem in člani njegove družine niso bili ranjeni, ker so se zatekli v zaklonišče. Danes so se preselili v drugo poslopje nasproti predsedniški palači. Predsednišk apalača je obkoljena s tanki in z velikim številom vojakov in policajev. Več tankov je zavzelo položaje pred kamboškim poslaništvom s topovi, naperjeni proti poslopju. Odnosi med Južnim Vietnamom in Kambodžo so zelo napeti. Zvedelo se je, da so predsed. niško palačo bombardirala juž. novietnamska letala, ki so jih vodili južnovietnamski piloti. Eno od južnovietnam&kdh letal, ki so napadla predsedniško palačo, je okoli 8. ure p« krajevnem času pristalo na vojaškem letališču Pečentong v bližini kamboške prestolnice. Pilot, vietnamski poročnik, je izjavil, d-a je dvajset minut bombardiral predsedniško palačo skupno z drugim letalom, ki ga je vodil njegov poveljnik. Povedal je, da je še neko Južnovietnamsko letalo, ki je priletelo nad kambošiko ozemlje po napadu na Diemovo palačo, zasilno pristalo na kam-boškem ozemlju. Letalo, ki je pristalo blizu kamboške prestolnice, je bilo precej poškodovano. Na njem je bilo opaziti okoli petdeset zadetkov od strojnice, Predsednik Diem je govoril danes po radiu in sporočil, da se njemu in nikomur v predsedniški palači ni nič zgodilo, ter da so vsa letalska oporišča v pripravljenosti. Pozval je prebivalstvo, naj bo mirno. Popoldne so objavili uradno poročilo, ki daje naslednje podatke: «Davi ob 7.05 sta dve lovski letali, ki sta ju vodila poročnik Fam Fu Onoc in podporočnik Ngujen Van Cu spustila štiri rakete na predsedniško palačo in jo nato dvajset minut obstreljevala. Predsednik Diem, njegova družina in njegovi bližnji sodelavci so nedotaknjeni. Levo krilo palače je bilo hudo poškodovano.« Poročilo dodaja, da je protiletalsko topništvo sestrelilo eno letalo, pilot poročnik Fam Fu Onoc pa je bi) aretiran in ga sedaj zaslišujejo. Državni tajnik za letalstvo je izjavil, da je bombardiranje bilo »izolirano dejanje na pobudo dveh pilotov z letališča Dienhoa blizu Sajgona«. Do. dal je, da bo vsekakor treba počakati na izid zaslišanja uje. tega pilota, da se zve, ali sta »delovala za račun neke tuje države ali neke skupine«. Čeprav govori uradno poročilo o dveh letalih, se zatrjuje, da so palačo bombardirala štiri letala ,ki so imela južno-vietnamske znake. Letala so ameriškega izvora, kakršna so v ZDA uporabljali v zadnji vojni in so jih nato odstopili Južnemu Vietnamu. V Sajgo-nu zatrjujejo, da nikakor ni res, da gre za poskus upora j užno vi etn amsk eg a letalstva. Dopisnik angleške »Reuter«, ki je opazoval napad, je poročal, da je videl padati majhne bombe in da je slišal okoli dvajset eksplozij. Druge priče trdijo, da je bila predsedniška palača zelo poškodovana. To ni prvi atentat na Diema. Februarja 1957 je nanj streljal neki mladenič, ki pa ga ni zadel. Novembra 1960 so se nekateri oddelki vojske uprli in so trideset ur oblegali predsedniško palačo, dokler ni prihod čet, k: so ostale zveste Diemu, strl upora. Sajgonski radio je danes sporočil, da so piloti, ki so bombardirali pred. sedniško palačo, imeli nalogo izvršiti vojne operacije na zahodnih področjih Vietnama in da niso hoteli izvršiti ukaza. Radio je dodal, da je Diem zaostril represivne ukrepe in odredil aretacijo nekega letalske, ga častnika. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da ZDA nimajo nobenega namena vnesti spremembe v svojo politiko vojaške pomoči južnovietnamski vladi. Moskovska »Pravda« danes znova obsoja ameriško vojaško pomoč Južnemu Vietnamu. List pravi, da gre za novo napadalno dejanje, ki neposredno ogroža mir v Jugovzhodni A-ziji. Dalje pravi list, da povečanje ameriških kontingentov v Južnem Vietnamu in njihovo sodelovanje pri vojaških operacijah zavzema velik obseg, in da niti najbolj reakcionarni ameriški časopisi si ne upajo zanikati ameriške udeležbe v borbi proti Vietnam skim patriotom. i de levega centra neločljivo povezana s stališčem, ki g* bodo do te vlade zavzeli komunisti. Po njihovem mnenju more ta vlada in njen program postati nekaj, če že ne dobrega, pa vsaj kolikor toliko užitnega, če komunisti glasujejo proti njej. Po vsem tem, kar smo do danes slišali od Togliattija samega in drugih voditeljev KPI, ki so se pod pritiskom okoliščin približali stališču Amendole, Da je malo verjetno (ni pa seveda izključeno), da bi komunistični parlamentarci glasovali proti vladi, medtem ko je mnogo bolj verjetno, da se bodo glasovanja vzdržali s pridržkom, da bodo zavzeli konkretno stališče od primera do primera, ko bo vlada predložila parlamentu svoje ukrene. Spričo tega se desničarski krogi potegujejo za to, da 1 ’ Fanfani v svoji izjavi še večji_ meri podčrtal protikomunistično stališče nove vlade, da bi tako prisilili komuniste, da bi glasovali proti vladi. Te kroge je vzel na piko glavni urednik glasila PSDI »Giustizia« poslanec Orlandi, ki v jutrišnjem uvodniku tega lista pravi glede tega med drugim: «Kar je važno za te komentatorje, ni dejavnost vlade niti ideali, ki jo bodo vodili na področju notranje politike in mednarodnih odnosov; kar je važno ali se zdi važno, je sodba, ki jo bo To-gliattijeva stranka dala o koa. liciji treh strank, ki — in to se nam zdi nesporno — niso nikoli pokazale nobene neodločenosti ali dezorientacije pred komunističnimi grožnjami, manevri ali sugestijami pri zagovarjanju in obrambi tiste skupne platforme v notranji in zunanji politiki ter lastnih idealov, ki predstavljajo v vsakem položaju in povsod neminljiv skupen imenovalec demokratičnih sil. Ce bi kompas, ki nas vodi pri važnih in manj važnih odločitvah in v vsakodnevni dejavnosti, ne bila naša zavest, naše samostojno prepričanje, da delamo za obrambo demokracije in za stalne koristi delavskega razreda, bi morali biti upravičeno zaskrbljeni v tej delikatni fazi... Ocena za- držanja, ki so ga zavzeli komunisti, bi zadobila v tem primeru vrednost protikažipo-ta; toda če bi se to zgodilo, bi ne bili mi tisti, ki bi odločali o svojih izbirah in o našem političnem položaju: prepustili bi, da bi o tem odločale izbire drugih in s tem bi se iz samostojnih protagonistov lastnega zadržanja spremenili v trpno in mehanično orodje zadržanja naših nasprotnikov. Nasprotno pa smo mi izbrali politiko levega centra: naša izbira je bila enovita.« »Zadržanje, ki ga bodo zavzeli komunisti, zadeva njihovega voditelja, vodilne organe in članstvo te stranke. Mi smo izbrali in vemo, da za Togliattija ne bo lahko proglasiti in opravičiti lastno izbiro. Njihov ,da’ — in zdi se nam, da se komunisti ne nagibajo k temu — bi, kljub afendizmu, ki so ga spretno in umetno pokazali glede programa, končno pomenil potrditev formule (pa naj bo mnenje desničarskih člankarjev glede tega kakršno koli), ki je komunistom tuja, hkrati pa oslabitev njihove udarne sile. Njihov ,ne’ — ki smo ga upravičeni predvidevati in ki ga bodo opravičili s svojim nezadovoljstvom nad zunanjo politiko — bo imel negativen vpliv na tisti del komunističnih volivcev, ki ne sovraži atlantske politike, ki pa hoče protestirati s svojim glasom Droti krivičnostim in socialni neenakosti; ne bo naletel na navdušenje pri tistih iskrenih komunistih, ki so pred kakim letom prelepili italijanska mesta z lepaki; .Poženite liberalce iz vlade’; povečal bo izolacijo te stranke, ki se že čuti izključena, prek upravnih odborov levega centra, iz vodstva upravnega življenja največjih italijanskih mest.« Orlandi _ zaključuje: »Gre za te težkoče, ki so jih komunisti slutili in ki so jih navedle k temu, da so nasprotovali, dokler so imeli to možnost, vsakršnemu poskusu levega centra.« Na jutrišnji televizijski oddaji ((Politične tribune« bodo razpravljali o nedvomno zanimivi temi «Naši davki«. Diskusije se bodo udeležili: poslanec Giuseppe Alpino, za PLI; dr. Ercole Bonacina, za PSI; poslanec Emilio Patrissi, za PIDIUM; prof. Bruno Vi-sentini, za PSI in izvedenec za to vprašanje dr Benedetto Bernardinetti, generalni direktor za neposredne davke pri finančnem ministrstvu. Diskusijo bo vodil Giorgio Vec-chiefrti. A. P. jih sedaj vlaga na podlagi »načrta iz Costantine*, izvžem-ši za vojne izdatke. Iz Pariza poročajo, da so preteklo noč obiskale Ben Belo v gradu Aunoy tri osebnosti v spremstvu skupine avtomobilov orožništva. Ni znano, kdo so bili ti trije obiskovalci. Nekateri domnevajo, da so bili predstavniki alžirske vlade ali pa odposlanci narodnega sveta alžirske revolucije, da bi poročali Ben Beli. To so seveda samo ugibanja. V pariških političnih krogih zatrjujejo, da bo francoski parlament verjetno imel izredno zasedanje v zvezi z Alžirijo. Predvideva se, da se bo zasedanje začelo 8. ali pa 13. maja. V istih krogih dodajajo, da bi utegnili ob zaključku izrednega zasedanja napovedati razpustitev parlamenta, in da bodo v takem primeru nove volitve štirideset dni potem. Referendum, s katerim bi morali Francozi odobriti sporazum z Alžirci, pa bi bil 8. aprila. Zvedelo se je tudi, da je predsednik vlade Debre dal vojaškim poveljnikom nova navodila v zvezi z neredi v Alžiriji. Baje je dal navodila, naj rezervisti aktivno sodelujejo pri vzdrževanju reda v alžirskih mestih in skrbijo, da preprečijo številne pokole fašistov nad domačim prebivalstvom. Taki pokoli so se nadaljevali tudi danes ves dan, zlasti v Alžiru in Oranu, kjer so fašisti ubili veliko število Alžircev, mnogo pa jih ranili. Do 17. ure so v Alžiru izvršili 22 atentatov. Do tedaj je bilo ubitih šest ljudi, 19 pa ranjenih. V Oranu pa so do 18. ure izvršili trinajst atentatov, pri čemer so ubili šest ljudi, osem pa ranili. Razen tega so fašisti v Oranu izvršili tri rope in ukradli skupno 186.000 novih frankov. Ukradli so tu-di večjo količino orožja. V Alžiru so fašisti oropali neko banko ter odnesli 35.000 novih frankov. V Costantini so v davčni izterjevalnici u-kradli 450.000 novih frankov. Proti večeru so sporočili, da je pri današnjih atentatih zgubilo življenje 15 ljudi, 31 pa jih je bilo ranjenih. Pripadniki OAS so razen tega izvršili osem ropov in odnesli skupno 900.000 novih frankov. Po zadnjih vesteh je bilo pri današnjih atentatih ubitih 27 ljudi, ranjenih pa 51. Generalna delegacija vlade sporoča, da so v zvezi s pokoli v Bab El Uedu aretirali pet fašističnih teroristov, med katerimi je tudi dezerter iz tujske legije po imenu Ant> ni Giannattanasio. Tudi v Franciji se nadaljujejo ropi pripadnikov OAS. V raznih krajih Južne Francije so danes ukradli nad 320.000 novih frankov. Kcnnedyjevo pismo De Gaullu PARIZ, 27. — Ameriški pravosodni minister Robert Ken. nedy se je razgovarjal davi tri četrt ure z de Gaulloni. Po razgovoru je izjavil: »Moj razgovor z generalom de Laul-lom je bil izredno koristen in zanimiv. Sporočil sem pozdrave de Ggullu in sem mu izročil osebno pismo predsednika ZDA; pismo je v sikladu s prijateljstvom med francoskim in ameriškim ljudstvom. Kljub nekaterim nesoglasjem med vladama sem ielal poudariti našo simpatijo.« 1,1,11.........Hlinili.III......|-1--m Včeraj v Zagrebu Zaključek sestanka «Svet brez bomb» Sodelovali so zastopniki 17 držav, ki to poslali poziv OZN in sprejeli posebno izjavo, naslovljeno vtem državam ZAGREB, 27. — Z današnjo plenarno sejo se je končala v Zagrebu pripravljalna konferenca za skupščino «Sret brez bomb«, ki bo letos Akri. Pri delu pripravljalne konference je sodelovalo o-krog 40 uglednih družbenih, znanstvenih in političnih delavcev iz 17. držav Azije, Afrike, Evrope in ZDA. Konferenca bo izdelala osnovne dokumente za skupno poročilo, ki bo v kratkem objavljeno istočasno v Zagrebu, Akri, Frankfurtu, Londonu in ZDA. Z današnje plenarne seje so udeleženci poslali poziv Združenim narodom, naj čimprej proučijo možnost sklicanja konference, na kateri bi nuklearne sile izdelale program za prepoved jedrskega orožja. V posebni izjavi, ki je bila sprejeta na pobudo dr. Ivana Supeka, profesorja zagrebške univerze in predsednika jedrske sekcije Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, se predlaga, naj vsi ljudje iz vseh držav proučijo ta predlog in zahtevajo od svojih vlad, da pozitivno reagirajo na zadevne akcije tajnika OZN. Udeleženci plenarnega zasedanja podpirajo tudi resolucijo šestih sil, ki je bila sprejeta na 16. zasedanju skupščine OZN, v kateri se pozivajo vse jedrske sile, naj se vzdrže proizvodnje in nakupovanja jedrskega orožja. V izjavi se prav tako predlaga ustanovitev področja miru med dvema nasprotnima blokoma, in se poudarja, da bi ustanovitev nejedrskega kluba pomenila konkreten korak v smeri svetovne razorožitve Ljubljanska škofija povišana v nadškofijo LJUBLJANA, 27. — Dosedanji ljubljanski škof dr. Anton Vovk je obvestil komisijo za verska vprašanja republiškega in izvršnega sveta, da je pa-pež Janez XXIII. povišal ljub-ljansko škofijo na stopnjo nadškofije in škofa Vovka j-menoval za ljubljanskega nadškofa. Vreme v te raj: naJvISja tempera-tura 8, najnižja 2.9, ob 19. uri 7; zračni tlak 1010,9 raste, 8.2 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. SREDA, 28. februarja Roman Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.49. Dolžina dneva 11.02. Luna vzide ob 1.42 in zatone ob 11.25 Jutri, ČETRTEK, 1. marca Zorko V januarju je pomorski promet dosegel 434.912 ton Povečanje in boljša struktura prometa tržaškega pristanišča Pomemben premet s tropskim lesom - Še vedno visok delež mineralnega olja - Marca v Pragi pogajanja za tranzitni promet ČSSR Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je celotni pristaniški promet dosegel letošnjega januarja 434.912 ton, medtem ko je znašal januarja lanskega leta 404.904 tone. To pomeni, da se je težnja za zvišanje prometa, ki jo je bilo opaziti zlasti zadnje mesece lanskega leta, letos še nadaljevala in bi bil napredek verjetno še občutnejši, če ne bi prišlo do sindikalnega spora v pristanišču. Razveseljivo je tudi, da se je izboljšal odnos med obsegom pripeljanega in odpeljanega blaga, saj so lani Januarja pripeljali v pristanišče 322,226 ton in odpe- ljali 82.678 ton, medtem ko so letos pripeljali 319.825 in odpeljali 115.087 ton. Vendar pa struktura pristaniškega prometa še vedno ni povsem zadovoljiva, saj še vedno prevladuje mar sovno blago in je v pristaniškem prometu zlasti pomemben delež surovega mineralnega olja in derivatov, od česar ima pristanišče zelo malo zaslužka. Žaveljsko industrijsko pristanišče je prispevalo k celotnemu prometu pristanišča z 8703 tonami, kar odpade v celoti na cement, ki so ga izdelali v cementarni in naložili na ladje. Za železarno ILVA so v pristanišče pripeljali 34 tisoč 997 ton različnih surovin in sicer: 10.160 ton premoga, 13.993 železne rude, 3.650 pirita, 4.672 ton sadre za visoke peči, 2.310 fosfatov in 212 ton peska. Iz ILVA pa so po morju odpeljali 4.152 ton in sicer: 3.500 ton magnezita, 220 ten lignotov in 432 ton jeklenih plošč. Celotni promet ILVA je dosegel 39.149 ton. Promet lesnega pristanišča je dosegel 2.086 ton in so v tem pristanišču naložili 1.586 ton rezanega lesa in 500 ton vezanih plošč. Obsežen je bil promet z mineralnim oljem, ki je v celoti dosegel 173.400 ton. V pristanišče so pripeljali 112.897 ton surovega mineralnega olja in 39.528 ton izdelkov iz mineralnih olj, skupno 152.425 ton. Odpeljali pa so 20.975 ton izdelkov. Za pristanišče je najpomembnejši promet, ki se odvija skozi Javna skladišča in ki je dosegel januarja 209.134 ton. Prihodi so znašali 129.963 ton in od tega je bilo 59.597 ton železne rude, premoga in starega žele&ft,,31.697 ton žitaric, 3.177 ton lesa, 221 ton u-metnih gnojil in 35.271 ton raznega blaga. Odhodi pa so dosegli 79.171 ton in od tega: 21.489 ton premoga, železne rude in starega železa, 8.612 ton lesa, 56 ton umetnih gnojil in 49.014 ton raznega blaga. Celotni promet Javnih skladišč (vkrcano in izkrcano blago) je bil torej po strukturi naslednji: 81.086 ton premoga, železne rude in starega železa, 31.697 ton žitaric, 11.789 ton lesa, 277 ton umetnih gnojil in 84.285 ton raznega blaga. Končno so zabeležili še 2.440 ton prometa s peskom, ki so ga izkrcali na obrežju. Med strukturo prometa Javnih' skladišč je zlasti zanimivo naslednje blago: iz prometa je skoro izginilo umetno gnojilo; pomembno mesto pa j dobivajo prihodi lesa, ki se nanašajo na tropski les zlasti iz afriških držav. Gospodarski krogi ugodno ocenjujejo razvoj pristaniškega prometa in pričakujejo, da ne bo prišlo do pomembnejših padcev, temveč do izboljšanja. K temu je lani bistveno pripomogla pogodba med tržaškimi Javnimi skladišči in češkoslovaško državno družbo Cehofracht. V drugi polovici marca bo iz Trsta odpotovala v Prago tržaška gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev nove pogodbe in se predvideva, da bodo občutno povečali predvideno količino češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče, tako da bo ta premet v bližnji prihodnosti dosegel pol milijona ton. Seja občinskega odbora Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so obravnavali vrsto navadnih upravnih vprašanj. Razen tega je odbornik Fantasia sporočil, da bodo ustanovili mestni odbor za zgraditev doma starčkov. S tem vprašanjem se je namreč že ukvarjala posebna občinska komisija. Vsedržavna ustanova upokojencev (ONPI) je že izrekla pripravljenost, da bi dom opremila in upravljala; tudi vladni generalni komisariat je zagotovil, da bo prispeval sredstva za dom. Za ustanovitev tega doma se dolgo in vneto poteguje zlasti svetovalec KP1 Radich. Odbor je tudi sklenil, da bo poimenoval rikreatorij pri Sv. Soboti po Niccolu ^lobolliju, druga dva pa po Sabi in Stu-parichu. Zupan pa je sporočil odboru razne zadeve. Med drugim je dejal, da je prosil ravnatelja RAI, da bi nocojšnjo premiero filma «Senilitži» neposredno oddajali po televiziji. Nadalje je sporočil, da bo 15. maja v Trstu kongres mednarodne organizacije špediterjev FIAFfA. Povedal je tudi, da je poslal čestitke tu-rinskemu županu Peyronu, ki Predavanje predsednika pokrajinskega odbora INflM Prosta izbira zdravnika INAM velika pridobitev zavarovancev Od 175.000 zavarovancev jih je doslej izbralo zdravnika 135.000 - Premalo prijavljenih zdravnikov v okoliških občinah Včeraj zvečer je predsednik pokrajinskega odbora INAM G, Giuricin predaval na sedežu socialdemokratske stranke, v okviru »Krožka za socialne študije* o vprašanju proste izbire zdravnika INAM. Predavanju je sledila zanimiva debata, v katero je poseglo večje število prisotnih, kot na primer tajnik INČA Lucchesi in sindikalista Radich ter Pin-guentini. V svojem predavanju je Gianni Giuricin poudaril pomembnost proste izbire zdravnika kot veliko pridobitev delavskega razreda. Po več kot 70 letih bo jutri prenehal ve- zapušča po 10 letih svoje me- ljati sistem diktiranega zdrav-sto. Končno je prebral zahval-, nika in vsakdo izmed 175.000 ni brzojavki, ki sta mu jih v odgovor na njegova voščila poslala podtajnika Delle Fave in Russo. upravičencev v tržaški pokrajini se bo lahko zatekel k jansko je do predvčerajšnjim izbralo svojega zdravnika okoli 135.000 upravičencev. To pomeni, da jih je še vedno 40 tisoč, ki te izbire niso izvršili. Govornik je pozval te zamudnike naj se čim prej prijavijo. Izbire pa odslej naprej ne bodo mogli več izvršiti v uradih v Ul. Diaz, temveč samo pri svojih teritorialnih enotah. Na vsak način pa naj ne čakajo, da se pojavi bolezen v hiši, ker birokratične formalnosti terjajo določen čas za ureditev posameznih primerov. Kdorkoli pa od jutri naprej ne bo imel urejenega razmerja, ne bo deležen zdravniške pomoči INAM. Ali je v naših pogojih prosta izbira zdravnika res prosta? Na to vprašanje je govornik zdravniku, ki si £a je izbral, odgovoril pritrdilno, vsaj v oziroma si ga bo izbral. De- \ pogledu tržaške občine. Dru- ciifiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiti>iniitiiiiiiiiiiiiiti>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiil|ia,|l|l|||,l|||iiiiiMiiiiiTiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiaiiiiiiiiiiiiii*i||IIIM,tai Snoči na vladnem komisariatu Proučitev zadnjih predlogov prislaniščoihov Dr. Mazza se je sestal z voditelji Javnih skladišč, trgovinske zbornice in pristaniškim poveljnikom Sinoči ob 18. uri je vladni komisar dr. Mazza sprejel predsednika Javnih skla-dišč odv. Tanasca, ravnatelja Javnih skladišč dr. Ber-nardija, predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassi-ja in tajnika zbornice dr. Addobbatija ter pristaniškega poveljnika polkovnika A-scolija. Na sestanku so podrobno proučili zadnje predloge sindikata pristaniških delavcev. Te predloge bodo koristniki pristanišča sedaj še posebej proučili in nato odgovorili delavcem, ali so pripravljeni na začetek pogajanj ali ne. Kot smo že včeraj omenili, je sedaj odvisno samo od koristnikov pristanišča, če se bodo pogajanja za reši- osebnostmi in med drugim s podpredsednikom Euratoma prof. Enrioom Medijem ter s predsednikom investicijske banke prof. Paridom Formen-tinijem. O zadnjem razvoju evropskega sodelovanja bo danes govoril Sergio Pines ob 21. uri na sedežu organizacije v palači Artelli, Ul. Univer-sita 5. ---<{»--- Javni lokali odprti za pustni torek do 4. ure Tržaška kvestura sporoča, da lastniki javnih lokalov lahko podaljšajo urnik na pustni torek do 4. ure zjutraj. Na PSI živahna razprava o regulacijskem načrtu Brez gospodarskega načrtovanja sloni načrt na trhli podlagi Ostra kritika arhitekta Semeranija in neprepričljiv zagovor sestavljavcev načrta Občinski svetovalci PSI so predložili tržaškemu občinskemu svetu resolucijo, v kateri predlagajo, naj občinski odbor umakne novi splošni regulacijski načrt ter naj se takoj ustanovi komisija, ki bo v .mesecu dni pripravila konkreten delovni program za revizijo načrta s sodelovanjem strokovnjakov in z uporabo najbolj primernih metod. Včeraj pa je priredila PSI na svojem sedežu debato o regulacijskem načrtu, pri čemer je najprej obširno poročal arhitekt Semerani, nakar je sledila zelo živahna, rekli bi skoraj vroča debata, ki je pokazala, kako se javnost zanima za fo važno mestno vprašanje. Dvoranica je bila namreč natrpana in v razpravi se je oglasilo mnogo inženirjev in arhitektov, ki so v bistvu kritično ocenili načrt, medtem ko ga je zagovarjal predvsem inž. Sabelli, funkcionar občinskega oddelka javnih del. Spričo obširnosti poročila arh. Semeranija pač ni mogoče v nekaj vrstah povzeti niti glavnih misli. Kot vsi kritiki doslej je poročevalec predvsem negativno ocenil načrt o zgraditvi samostojnih naselij, saj gre za pravo megalomanijo, ter način, kako rešuje načrt ureditev mestnega središča, to je terezijanske in jožefinske četrti. Nova pa je ocena arh. Semeranija v tem, da daje več poudarka popolnemu pomanjkanju gospodarskega načrtovanja, ki mora bi* ..............................................................................................imiimiumi Iz tržaških sodnih dvoran zaradi povzročitve telesnih poškodb Porotniki so dej'ansko spremenili smisel obtožnice in sprejeli tezo, da ni šlo za poskus umora - Stroga obsodba mladih tatičev pred kazenskim sodiščem tev, spora obnovila, ali. pa. se SnSrs.iff M!:|Mohnan obsojen: 18 mesecev zapora kalni predstavniki tristam-ških delavcev so izjavili, da so njihovi zadnji predlogi | za povišanje tarif najnižji,' ki jih delavci lahko nudijo za rešitev spora. Včeraj ob 17. uri so prista-niščniki ponovno zapustili delo in niso delali do 8. ure danes zjutraj. To pomeni, da se stavka nadurnega n nočnega dela nadaljuje >.n da ne bo prenehala, dokler koristniki pristanišča ne bodo sporočili, da so pripravljeni na nova r~ rajanja. ---«#-- Predavanje o razvoju evropskega sodelovanja Pred dnevi se je vrnila v Italijo delegacija »Italijanskega združenja za mednarodne organizacije«, v kateri je sodeloval tudi tržaški tajnik univerzitetne skupine te organizacije Sergio Pines. Med bivanjem v Bruslju so se člani delegacije sestali z vidnimi ......"...nnHniniininn|u,mi,nn,i Razgovor o perečih problemih občine Zgoniški župan Alojz Pirc pri vladnem komisarju dr. Mazzi Župan je v razgovoru omenil tudi nekaj važnih vprašanj, ki *e nanašajo na u*tanovitev kmetijske šole, zemljiške knjige in občinskih poti Pred dnevi je zgoniški župan Alojz Pirc obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo ter ga pozdravil v imenu zgoniške občinske u-prave. Med daljšim razgovorom je župan Pirc obrazložil vladnemu komisarju tudi nekaj perečih problemov zgoniške občine. Tako je omenil vprašanje ustanovitve slovenske kmetijske strokovne šole v Zgoniku, za katero se občinska u-prava bori že več let. župan je poudaril, da je pomanjkanje tovrstne šole eden izmed vzrokov, da kmečka mladina zapušča zemljo svojih očetov, kar ima za posledico, da naše kmetijstvo vse bolj propada. Prefektura je že pred časom odobrila sklep občinskega »veta, da se šola ustanovi, toda doslej še ni bilo nič strjenega, da bi se sklep lahko uresničil. Župan Pirc je nato omenil vprašanje zemljiške knjige, ki je sedaj v Sežani. Načelno je bila zadeva rešena že pred časom, in sicer po diplomatski poti med Italijo in Jugoslavi* jo, toda kljub temu r.i ken-kretnih rezultatov. Posledica tega je, da so vse kupo-pro-dajne pogodbe zvezane z dosti večjimi stroški, saj je treba po vsak izvleček iz zemljiške knjige v Sežano, ga overoviti itd. Končno je predstavnik zgoniške občine prikazal vladnemu generalnemu komisarju še, položaj občinskih poti, zlasti onih, ki vodijo skozi vasi, ter še posebej hribovskih in poljskih poti. V občinskem proračunu predvideni in odobreni zneski za redno vzdrževunje teh poti, ki jih je skupaj kakih 60 km, so absolutno premajhni, tako da poti ni moč popravljati. Občinski tehnični urad je pripravil načrte za nujna popravila teh poti ter jih poslal prefekturi, tehničnemu uradu v Trst ter SE LAD. Dela bi veljala približno štiri in pol milijona lir. Župan je prosil vladnega komisarja, če lahko posreduje, da bi občina dobila izreden prispevek za izvedbo teh del. Vladni generalni komisar je v razgovoru pokazal razumevanje za naštete probleme zgoniške občine ter je obljubil, da jih bo še podrobneje proučil. Ob slovesu je župan P*rc povabil vladnega komisarja, da obišče zgoniško občino, kar je dr. Mazza tudi sprejel. Včeraj dopoldne se je pred porotnim sodiščem končal proces proti 64-letnemu Gregoriu Molinariju, ki je bil obtožen, da je poskušal umoriti 47-letnega Michela Rossija. Porotniki so spoznali Molinarija za krivega telesnih poškodb, ki jih je prizadejal z orožjem, ter ga obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora. Sodišče pa je z druge strani zavrglo zahtevo zastopnika zasebne stranke, da bi moral Molinari izplačati pol milijona lir predujma na račun odškodnine, o kateri bi razpravljalo pristojno civilno sodišče. Obsojenec bo moral plačati 90.000 lir zastopniku zasebne stranke. S to razsodbo so porotniki dejansko spremenili smisel obtožnice. Menili so namreč, da v tem primeru ni mogoče govoriti o poskusnem umoru, temveč samo o telesnih poškodbah z orožjem. Ce bi,bila obtožnica že prej sestavljena v tem smislu bi niti ne prišlo do procesa pred porotnim sodiščem, temveč pred navadnim kazenskim sodiščem. Na začetku včerajšnje razprave je govoril odv. Presti, ki je napel vse svoje sile, da bi dokazal, da ne gre za poskusni umor, temveč samo za poškodbe. Zagovornik je šel še dalje: trdil je, kot se je predvidevalo, da je Molinari zagrešil svoj prestopek, ker ga je Rossi izzval. Kot smo videli pa sodišče te trditve ni upoštevalo. Odv. Presti je nadalje priznal, da je javni tožilec dr. Pascoli govdril zelo objektivno ter da je do neke mere prikazal krvavi dogodek na Trgu Unitč v pravi luči. To pa se ne more reči o zastopniku zasebne stranke, ki se je v glavnem opiral samo na Rossijeve izmišljotine. Ker je Molinari v zaporu od 10. julija lani, pomeni, da bo spet prost v začetku prihodnjega leta. Predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Rachelli, zastopnik zasebne stranke Ghezzi, obramba Presti. # * # Kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Boschinija je včeraj sodilo skupini mladeničev, ki so bili obtoženi, da so kradli motoma kolesa in razno blago iz parkiranih avtomobilov. Veliko večino tatvin so mladeniči zagrešili izven našega ozemlja. Na zatožni klopi so se zna. šli: Arturo Kravos, star 19 let iz Gorice, Ul. Cotonificio 2; Gianni Vales, star 19 let iz Ul. D’Alviano 19; Bruno Ales-sio, star 19 let iz Gorice, Ul. Forte del Bosco 11; Alfredo Ceragioli, star 19 let iz Gorice, Ul. del Prato, ter 19-letni I.N. iz Gorice. Policijski organi so prišli na sled tej skupini ob priliki nekega ropa v Mestrah. V noči od 23. na 24 julija lani je skupina šestih mladeničev oropala dva švicarska turista: Roberta Heinz« in Georgesa Sah- lija. Policiji je takoj uspelo aretirati štiri mladeniče, ki so bili doma iz Mester. Ti so na zaslišanju izpovedali imena svojih dveh pajdašev, in sicer Kravosa ter Valesa, katerima se je tisto noč posrečilo zbežati v Padovo. Tam sta šla k nekemu starinarju, ki je odkupoval ukradeno blago, njegov naslov pa jima je povedal eden izmed prijateljev, s katerimi sta sodelovala pri ropu. Starinarju sta prodala zapestno uro za 5.000 lir. Denar sta porabila deloma zato, da sta si kupila vozni listek do Trsta. Ko sta prispela v naše mesto sta šla v javno zastavljalnico, kjer sla zastavila 2 fotoaparata, ki sta bila last omenjenih Švicarjev. Zastavni listek pa sta prodala nekemu Ferrucciu z Elizejskih poljan. Vrsta tatvin, ki so jih zagrešili mladi nepridipravi je zelo dolga in tudi področje njihove kriminalne aktivnosti je bilo dokaj razsežno, saj je segalo od Trsta tja do Mester. Prav jim je prišlo vse, od denarja do bencina in oblačil. Sodniki so spoznali Kravosa, Valesa, Alessia in Ceragiolija za krive ter obsodili Kravosa na eno leto, 6 mesecev in 23 dni zapora, 23.000 lir globe, 3 mesece pripora ter 12.000 lir denarne kazni; Valesa na 8 mesecev ter 15 dni zapora, 10.000 lir globe, en mesec in 10 dni pripora ter 5.500 lir denarne kazni. Alessio je bil obsojen na iste kazni razen v pogledu globe, ki znaša v njegovem primeru 45.000 lir; Ceragioli je bil obsojen na dva meseca zapora ter 4.000 lir globe. Kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list za Alessia in Ceragiolija. Kravos bo moral razen te kazni prestati tudi razne druge, na katere je bil obsojen v preteklosti in ki znašajo skupno več kot dve leti. Ce dodamo k temu še kazen, ki jo bo prejel v Benetkah zaradi ropa, potem je jasno, da bo ta 19-letni mladenič moral sedeti v zaporu še dolgo vrsto let. Sodniki so spoznali tudi N.I. za krivega, toda so mu zaradi njegove mladoletnosti odpustili. ----«»---- Žrtvi poledice Slabo vreme, ki je pritisnilo predvčerajšnjim, je terjalo svoje žrtve, čeprav je trajalo malo časa. Včeraj dopoldne se je 30-letni Pietro Prelaz, ki biva v begunskem taborišču v Padričah, peljal z vespo po poti, ki pelje iz vasi na avtomobilsko cesto, pa je zaradi poledice izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Pri tem se je pobil in ranil po obrazu in si verjetno zlomil čeljust. Sprejeli so ga na stomatološki oddelek in se bo moral zdraviti 30 dni. V Trebčah pa se je zaradi poledice ponesrečila 75-letna Justiha Kralj vd. Kralj iz hišne številke 10. Okrog 10. ure je šla po drva na dvorišču, pa se ji je spodrsnilo in je nerodno padla. Pobila in ranila se je po glavi in je dobila rahel pretres možgan, zaradi česar so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 10 dni. ----«»----- V Ul. Battisti je sinoči 18-letni Livio Rjsmondo z Lo. njerske ceste št. 1 povozil z lambreto 70-letnega Giuseppa Nistrija iz Ul. S. Sebastiano 6, ki je prečkal cesto na določenem prostoru za pešce. Ni-stri se je pobil in opraskal po čelu in desni nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v , bolnišnico, kjer so ga spreje- skarski p omoti izpadlo med ti podlaga za vsako urbanistično načrtovanje. Kaj namreč pomaga predvidevati širjenje mesta in večanje , prebivalstva, če pa ne bo za to gospodarske podlage. Noben načrt namreč ne more mimo načrtovanja industrijskega in trgovinskega razvoja. Čeprav se nekateri inženirji in arhitekti niso povsem strinjali s Semeranijem, zlasti ne tisti, ki so imeli kak delež pri sestavi načrta ali vsaj v posvetovalni komisiji, pa mu ni mogel nihče oporekati te o-snovne pomanjkljivosti. Zato so nekateri debatirali o podrobnostih, medtem ko niso načeli bistva. Ko je Semerani odgovarjal diskutantom, je ponovno poudaril, da negativno ocenjuje načrt ter da ga je treba zavrniti in korenito spremeniti, kaiti kot je načrt sestavljen sedaj, ni ne krop ne voda. Ker pa je nekdo tudi izrazil skrb, češ da ni časa za fo, ker je že minilo pet let, ki so bila določena za sestavo in odobritev načrta, je Semerani dejal, da je bolje zavleči vso stvar, kot pa da bi bila mestu v veliko škodo. -------------«#--- Brzojavka ministra Boja Župan dr. Franzil je poslal pred dnevi ministru za državne udeležbe Boju brzojavko, v kateri mu je čestital k ponovnemu imenovanju. V njej mu je želel tudi uspeš-no delovanje v interesu vse države ter ga opozoril na nerešena vprašanja Trsta in na potrebo večjega državnega posega v gospodarstvo. Minister Bo se je županu zahvalil za izrečene želje in mu zagotovil, da si bo vedno prizadeval za rešitev vprašanja tržaškega gospodarstva. -—-«»---- POPRAVEK Pri včerajSniem poročilu o uspehu 2. novinarskega plesa je po nerodni in neljubi ti- li na opazovalni oddelek. O. kreval bo v dobrem tednu, če ne bodo nastopile kompli. kacije. gače pa je z okoliškimi občinami. V dolinski zasedaj ne more biti govora o prosti izbiri, ker se je prijavil samo en zdravnik. Položaj ni bosti boljši v Miljah, niti v drugih okoliških občinah. V precejšnji meri pada odgovornost na zdravnike, ki niso zahtevali vpisa v sezname zdravnikov okoliških občin v zadovoljivem številu, čeprav bi to lahko storili. Govornik je nato poudaril, da imajo upravičenci pravico, da koncem leta menjajo svojega zdravnika. Možno je tudi, da to zahtevajo od meseca do meseca, če seveda obstajajo dovolj tehtni razlogi. Tudi zdravniki imajo pravico, da odbijejo pod enakimi pogoji določene paciente. V diskusiji so prisotni sprožili vrsto zelo zanimivih vprašanj. Eno izmed najvažnejših zadeva prosti predpis zdravil. Pripomnilo se je namreč, da obstaja neki seznam INAM, ki prepoveduje zdravnikom, da bi predpisovali določena zdravila, ki so predraga. V tej zvezi se je zelo obširno debatiralo. Predavatelj je poudaril, da je še vedno v veljavi zakon iz leta 1925, ki prepoveduje v tržaški pokrajini vsakršno omejitev v tem pogledu. V svojem odgovoru na razna vprašanja je Giuricin še pripomnil, da se zavarovanci lahko zatečejo k zdravnikom INAM tudi če se nahajajo v drugih pokrajinah. Isto velja tudi v primeru potovanja v Avstrijo, Francijo in še ,ieka-tere druge zahodne dežele. V teh primerih morajo seveda imeti s seboj ustrezno knjižico INAM. Obširno so govorili tudi o primerih, ko bi izbrani zdravnik ne mogel s kakršnegakoli razloga nuditi svoje pomoči. Govornik je poudaril, da se v nujnih primerih upravičenci lahko zatečejo k vsakemu zdravniku INAM. Vsa ta problematika pa se bo uredila popolnoma šele na podlagi iskušnje. Ukradli so mu 300.000 lir Že pred dobrim mesecem je Giuseppe Milano iz Ul. Bona-fata 15 odšel po opravkih z rtoma in se je vrnil pred nekaj dnevi. Te dni je potreboval denar in ga je hotel vze-tbiiz predala v spalnici. Tedaj pa je zapazil, da je denar izginil. Med njegovo odsotnostjo je nekdo izrabil ugodno priložnost in s ponarejenimi ključi odprl vrata stanovanja ter odnesel 300.000 lir v goto. vini. Glauco Roncelli s Furlanske ceste 109 je prijavil policiji, da mu je nekdo ponoči razbil šipe novega avtomobila, ki ga je parkiral blizu svojega doma, ter odnesel par rokavic. Skoda znaša 8500 lir. * Na združenju Italija-Sovjetska zveza, ki ima svoj sedež v Trstu v Ul. S. Nicolč št. 11/11., bosta v četrtek, 1. marca ob 20. url gospodična Stella Pappalardo in Pino Asto-ri predstavila javnosti Vladimi-ra Markovskega. Vstop je prost. Združenje va. bi k obisku. ##* Slovenski fotoklub v Trstu obvešča, da je danes sestanek v Ul. Montecchl MI. ob 20. uri za tečajnike in ob 21. url za o-stale. Na dnevnem redu ocena VERDI NASTOP BALETOV Od petka dalje bo gost gledališča Verdi »Grand ballet National Hongrois«, ki se mudi na turneji po Zahodni Evropi v Parizu, Genovi in Turinu in žanje navdušena priznanja kritike in občinstva. Pri blagajni gledališča se začenja prodaja za vse štiri nastope. TEATRO NUOVO Od sobote 3. maja bo tržaški Teatro Nuovo uprizarjal Squar-zlnovo »Tri četrtine lune« v režiji Fulvi« Tolussa. Rezerviranje in prodaja vstopnic pri glavni blagajni in v Pasaži Protti, Jutri ob 19. uri pa bo avtor. Luigi Spuarzlna skupno s Tinom Ranierijem predstavil Javnosti svojo komedijo. Vstop prost. GLASBENA MATICA -------- I H S 1----------- PLES GLASBENE MATICE bo v soboto, 3. marca od 21. do 4. ure zjutraj v prostorh stadiona »Prvi maj« Igral bo priznani jazz ansambel «BIue Star» Dobro založen bife z jedačami in pijačami Rezerviranje miz in prodaja vstopnic od četrtka, 1. marca dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom plesa pri blagajni dvorane. navedenimi gosti ime generalnega konzula FLRJ v Trstu dr Žige Voduška, ki nas je slik. Naprošamo za vrnitev izpo-porastil s svojo prisotnostjo. sojenih knjig tuuuuuuuummuuuuuuuu SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi Otroško rajanje v pravljični deželi V NEDELJO, 4. III. 1962 ob 15. uri v dvorani na stadionu «1. maju Pisan spored bo bogatil nastop pravljičnih oseb. Pepelka in njen princ, Sneguljčica, njena hudobna mačeha-kraljica, škratje, smešna dvojica botrov Strbohclja in štrbinclja, žamorski kralj Sokbljikljun, prebivalci pravljične dežele Kordelije bodo vam na razpolago za razgovor in ples. V sporedu, ki bo med otroškim rajanjem, bodo nastopili gojenci Baletne Sole iz Kopra. Za bistre glave je pripravljen nagradni gledal iški quiz z ugankami in vprašanji iz področja mladinskih iger in gledališča. Prijave za ta del sporeda sprejema tudi telejonično (38-236) naša pisarna, katera vam bo lahko dala koristne napotke. Za hitre noge bo nagradno skakanje v vreči, igra z balončni in še veliko zabavnega. Igral bo orkester •BLUE STAR» Vstopnice dobite v predprodaji od četrtka 1. marca v Tržaški knjigarni in pri vstopu v dvorano. OČETJE IN MAMICE! NE POZABITE OB PUSTU RAZVESELITI VASE MALČKE Z OTROŠKIM RAJANJEM, KI BO LETOS SE POSEBNO VESELO . nimmrmmTmiTmTmmmmi Načrti za povečanje! p- .................... podjetja «Orion»j Fotografska razstava Sedaj proizvajajo 250 ton izdelkov mesečno, name- ^Ta tiaSa pO k PUJltta2> ra vajo pa proizvesti 600 ton in zaposliti okoli 1.000 delavcev - Spor glede zemljišča za gradnjo obratov Ravnatelj družbe «Crane -Orion« dr. Augusto Dal Pozzo je včeraj obiskal tržaškega župana dr. Franzila in mu obrazložil načrte družbe za povečanje naprav. Družba namreč namerava podvojiti naprave, tako da bo v celoti zaposlovala okoli 1000 delavcev, medtem ko jih sedaj zaposluje okoli 500. To podjetje proizva-ja sklopke za petrolejsko industrijo in izdela 250 ton izdelkov na mesec, po povečanju pa jih bodo proizvedli okoli 600 ton. Sedaj podjetje razpolaga s 14 tisoč kvadratnimi metri prostora v žavelj-skem industrijskem pristanišču, od česar je 7 tisoč pokritega prostora. Za povečanje pa bodo potrebovali 35 tisoč kvadratnih metrov, od česar bo 17 tisoč pokritega prostora. Družba je že poskrbela za strokovno usposobljeno delovno silo in so v ta namen organizirali dva tečaja. Prvi tečaj za livarje se je pričel decembra, drugi za strugarje pa Mite na pred nekaj dnevi. Tečaji se bodo končali oktobra odnosno novembra. Ravnatelj je tudi govoril o težavah v zvezi s potrebnim zemljiščem in o sporu, do katerega je v tej zvezi prišlo z ustanovo žaveljskega industrijskega pristanišča. Potrebno zemljišče za razširitev je sedaj zasedla neka prevozna družba, ki pa je pripravljena, da se preseli na bližnje zemljišče. To pa namerava izkoristiti ustanoVa za gradnjo ceste. Podjetje namerava prositi za podporo predstavnike oblasti in bodo v tej zvezi imeli danes sestanek na prefekturi. Fotografije, ki Jih je posnel Mario Magajna 24. t. m. na plesu Primorskega dnevnika v dvorani na stadionu »Prvi maju, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul .sv. Frančiška št. 20. predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri film: «Tajni ukaz III. rajha» (Ordine segreto del III Reich) Igrajo: HANNES MESSEMER in CLAUS HLOM Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti je bila sino. či otvoritev fotografske razsta. ve «Ta naša pokrajina«, ki so jo po uspeli razstavi v Miljah prenesli v Trst. Razstava je v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolč 5 in bo za občinstvo odprta vse do 6. marca, potem pa bodo ves fotografski material — 176 fotografij velikega formata — poslali v. Nemčijo in na Švedsko, kjer bo krasil izložbe potovalnih uradov In turističnih ustanov ter agencij. Razstavo je organizirala Pokrajinska turistična ustanova in zato je njen predsednik odv. Ugo Volli imel tudi otvoritveni govor. V njem je govornik poudaril nekatere značilnosti tržaškega turizma in pozval vse prisotne, da podpro turistično ustanovo v njenih naporih za izboljšanje turizma na našem področju. Predvsem je predsednik poudaril, da je Trst izrazijo prehodno turistično središče, preko katerega po. tujejo tuji turisti v Jugoslavijo in Grčijo, oziroma iz teh dr. žav. Toda čeprav potuje skozi Trst veliko število tujih turistov, je le malo onih, ki se pri nas tudi ustavijo. Zato je treba s povečano propagando doseči, da bi se tuji turisti zadržali tudi pri nas, kar bomo dosegli le s sistematično in pravilno turistično politiko. Zanimivo je, da je osnovna tržaška značilnost za tuje turiste Mliramar — ne glede če so t'o avstrijski ali holandski ali angleški turisti. Toda Ml-ramar je tudi vse, kar Trst nudi. Zato bi bilo potrebno storitii še mnogo korakov, da bi Trst pridobil na svojem turi- KINO Nazionale 15.30 »Prekupčevalci iz Singapura« (1 traffioanti dl Slngapore). Technicolor. Fenice 16.00 «Fanny». Leslie Ca-ron, Gharles Boyer. Technicolor. Excelsior 15.00 «Boccaccio 70« — Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «NekaJ peče« (Qua!cosa oh e scotta). Technicolor. Troy Donahue, Connle Stevens. Arcobaleno 16.00 «Nevarna preiskava« (Indagine perlcolosa). Supercinema 16.00 «SS podvig Fortunat» (SS operazione Fortun at). Alabarda 16.00 »Mož« (II marito) Alberto Sordi. Aurora 16.00 »Romolo in Remo« Crlstallo 16.30 «Rimska pomlad gospe Stone« (La prirriavera romana della signora Stone). Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 »Rešilne čolne v morje!« (Scialuppe a mare). Technicolor. Jeff Chandler. Capitol 16.30 «Divji asfalt« (A-sfalto selvaggio). Rita Moreno. Marc Damon. — Prepovedano mladini. Impero 16.30 «Razgibana not« (Una notite movimentata). Italia 16.00 «Krik» (Ij grido)-Steve Cochran, Betsy Blair. Dorian Gray. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 »Ivanhoe«. Tecn-nicolor. Elizabeth Taylor, Robert Taylor. . Moderno 16.00 »Prestol za Kr* stino« (Un trono per Chri*1' ne). Technicolor. — Kristin« Kaufmann. __ Astra 16 30 »Gusar Morgan* (Morgan il pirata). Astorla 16.00 »Kakor listje v vetru« (Come le foglie al ven-to). Teahnicolor. Rock Hudson. Vittorio Veneto 15.30 »Svet P* noči št. 2» (II mondo di no»* N. 2). Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Karavana pogumnih« (La carovana dei corag-giosi). Marconi 16.00 »Plačati ali umre ti« (Pagare o morire). Erne Borgnine. Abbazia 16.00 »Surova sila« D°r' za bruta). Burt Lancaster, An Blyth. .. Odeon 16.00 «Goli kakor Ji«1 J bog ustvaril« (Nudi come ® 11 creč). Marisa Allasio. Pr povedano mladini. „ Skedenj 16.00 «Stra(fbatallon sv W. Peters, S. Ziemann. Kino BOSfflMoljii« predvaja danes 28. t. m. ob 19.30 film: «ČRNE NOGAVICE TOPLE N0C1» (Calze nere notti caide) Igrajo: CORA ROBERTS, PAUL ESSER, FILDB SESSAK, ANGELIKA MEISSNER Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KINO PROSEK-KONTOVEj- predvaja danes 28. t. m-ob 19.30 film: »UJETNIK STALINGRADA’ (II prigioniero di Stalingrado) stičnem pomenu. Predsednik je tu omenil vprašanje pomorskega muzeja, ki bi združen z. akvarijem lahko predstavljal pomembno atrakcijo za vse turiste. ki prihajajo v naše mesto. Kritiziral je «na kapljice odmerjen čas« za obisk muzejev in miramarskega gradu, potem pa je izraz priznanje go. stincem za njihove pobude. O razstavi sami lahko rečemo, da je vredna ogleda, čeprav primanjkuje slik z našega podeželja. Zdi se nam, da ni dovolj poudarjena vez med Krasom i,n morjem, kar je osnovna značilnost našega področja .Najbolj so zastopane sli. ke mesta in iz obmorskih krajev, kar je po drugi plati razumljivo, če upoštevamo, da so slike namenjene severnim predelom Evrope. Za prihodnje leto pa bi radi videli, da bi k sodelovanju jna razstavi povabili tudi druge tr. žaške fotografe, ki so se v dosedanjem delovanju izkazali za enakovredne onim, ki so na razstavi pokazali plod svojega dela in okusa. ROJSTVA, SMRTI IN POBOK® Dne 27. februarja 1962 se J' v Trstu rodilo 5 otrok, umrl® Je 13 oseb. UMRLI SO: 91-letna °,g- Grom vd. Strgaclc, 65-letnl doardo Merlato, 51-letni ',inper-zo Unissi, 75-letna Giustlna r tot vd Pertot, 82-letna. na Gerk vd. Dulmovlch, 87-1 Aliče Akerman por. Foreman, letni Pietro Bussi, 50-letna J-* vanna Zobin, 86-letni Ant pi-Mazzoli, 77-!etna Giuseppiha e. son vd Marassi, 68-letni E ^ nlo Slamic. 72-letnl Antonio " j barlini, 80-letna Stefanla M|a ----«»---- 1 nočna služba leka«n ce Crevato, Ul. Roma 15! Cfjr. Verde, Ul. Settefontane 3 Gmelner, Ul. Glulia 14; Al L|0'r|, Ul. deirOrologio 6; dr. S1*" Trg bolnišnice I. OsO©M Smučarski izlet SPDT ln jvja- ma veleslalomu na Ijlv tajurju 4. marca t.l. VPis0 (ji. tekmovalcev ln izletnikov v Geppa 9-11. ^ Tekme se lahko udeležUu ški, ženske kot tudi mladih mladinke d0 vključno 17 ,,oreJ, ter kot člani od 17 let n /ineVlri*1 HIŠNO POMOČNICO V dn'' jt. urah iščem. Telefonirati n 33-776 od 17. do 19. ure. f V ponedeljek, 26. t. m. nas je za vedno zapustil3 naša draga 83-letna IVANKA GERK vd. DUJMOVIČ Pogreb drage pokojnice bo danes 28. t. m. °^° 15.30 iz kapele glavne bolnišnice. Žalujoči hči Augusta z m0**,1!! Josipom Polvljem in vnuk Saver‘ Trst. 28. februarja 1962. — 3 — 28. februarja 1962 POGAJANJA V LONDONU O KENIJSKI USTAV! Različna stališča o državni ureditvi Vprašanji zemlje in bodoče smeri razvoja sta osnovna razloga spora med centralisti in federalisti V londonskem Lancaster Houseu, kjer se je že krojila usoda mnogim kolonialnim deželam, ki so se borile za svojo neodvisnost, se vrši od 14. februarja konferenca o novi ustavi, se pravi neodvisnosti Kenije. Kenija je dežela z okrog 7 milijoni prebivalcev. Razen 67 tisoč Evropejcev, v glavnem Angležev, okrog 174 tisoč Azijcev in 38 tisoč A-rabcev, so vsi ostali domačini — črnci. Dežela je pretežno poljedelska, a najboljša zemlja je povečini v rokah Angležev, ki imajo na plodni visoki planoti svoje ogromne farme. Z dolgo in krvavo borbo je kenijsko ljudstvo konec konca vendarle uspelo, da ima danes, Poleg britanskega guvernerja, še svojo vlado in zakonodajni svet, ki so v njem tudi domačini. Sicer pa imajo vse najvažnejše položaje v rokah Angleži, ki predstavljajo neznatno manjšino. Zdaj Pa gre za to, da napravi Kenija odločilen korak naprej in stopi v krog neodvisnih afriških dežel, kar naj pomeni, da bi o lastni usodi odločala sama. Vendar so tu nekateri pojavi, ki ta proces dokaj zapletajo. V samem začetku je vse domače, se pravi črnopolto Prebivalstvo Kenije strnje-no sledilo svojemu vodji, legendarnemu Džomu Kenija-ti, ki je bil zaradi svoje borbene doslednosti od Angležev obsojen na 9 let ječe, češ da je bil pobudnik terorističnih dejanj, izvršenih °d članov tajne sekte Mau-Mau. Od leta 1960, ko se je Kenijata še nahajal v ječi, Pa obstajata v deželi dve Politični skupini, oziroma gibanji, ki se po svojem o-snovnem programu med seboj sicer ne razlikujeta, pač Pa imata različno gledanje glede na bodočo organizacijo države, še prav posebno pa glede na njeno zunanjepolitično orientacijo. Na zadnjih volitvah 1. 1960 je zmagala stranka «KANU», a|i s polnim imenom «Ke-bijska afriška nacionalna u-: niifr*V-lci 40 je vodil mladi smdikalni voditelj Tom Mbo-{?• Zdaj je njen predsednik Kenijata, prvi za njim pa o-menjeni mladi sindikalni voditelj. Na drugem mestu je «KA-t>U» — ((Kenijska afriška demokratska unija, ki je njen voditelj Robert Ngala. Kot močnejša od obeh Jtrank, bi bila »KANU* leta 1961 lahko stopila v vlado, vendar v znak protesta, . r se je Kenijata še naha-la! v ječi, tega ni storila. Je Pa zato stopila v vlado «KA- Jl>, ki se v njej nahaja še danes. Iz tega je moč logič-n° sklepati, da je tudi nasploh njeno zadržanje do An-8‘ežev bolj kompromisarsko. V ^ deželi delujeta poleg eh še dve stranki belcev, pbgiežev, ki sta doslej oddali o vsem, čeprav je An-Sležev, kot rečeno, samo 67 tisoč. Sedaj se Džom Kenijata b Tom Mboja v Lancaster stouseu postavljata za enot- no Kenijo s centralističnim sistemom upravljanja, vtem ko se Robert Ngala navdušuje za federalno obliko ustave, ki naj se z njo zagotovi tudi ustrezna ureditev dežele. Federalisti (Ngala in njegovi pristaši) trde, da bi centralistična ureditev pravzaprav pomenila dominacijo plemena Kikuju, ki mu pripada tudi Kenijata. To pleme je največje in najbolj dinamično, poleg njega pa bi se uveljavili še plemeni Kamba in Luo. Razen teh, so vsa ostala plemena, trdijo federalisti, proti centralistični ureditvi. Teh pa je kakih 41 in so vsa po številu bolj šibka. V primeru, da se njihove želje ne bi upoštevale, obstaja nevarnost, pravijo pristaši Ngala, da pride do državljanske vojne. Med nekaterimi plemeni pa da že obstajajo močna separatistična gibanja. V bistvu pa je vprašanje zemlje osnovni razlog spora med unitaristi in federalisti. Ngala se namreč postavlja na stališče, da bi v primeru centralistično urejene države vsa najboljša zemlja pripadla številčno močnemu plemenu Kikuju. Zaradi tega meni, da bi o tem vprašanju imele odločati pokrajinske vlade, kot bi to najbolje ustrezalo vsakemu posameznemu plemenu. Nasprotno zastopa Kenijata mnenje, naj bi to vprašanje reševali krajevni organi centralne oblasti. Vsekakor je stališče Ngale tudi bolj pri srcu belim veleposestnikom, ki smatrajo, da bi v odnosu do šibkih pokrajinskih vlad laže uveljavljali svoje posebne interese. Kenijata utemeljuje svoje stališče s tem, da sta enotnost in napredek kenijskega ljudstva v sedanjih pogojih zagotovljena samo v obliki centralistične ureditve, ker da je samo na tej osnovi moč razvijati zaostalo deželo enakomerno in načrtno. Zraven tega, pravi Kenijata, bi pokrajinske vlade, ki se zanje navdušujejo federalisti, temeljile' ha plemenski osnovi. kar bi ohranjalo v detelj-fevdalne odnose in zaviralo razvoj. Tako bi federalizem, ki je sicer napredna oblika državne ureditve, v tem primeru bil popolnoma negativen in nazadnjaški. Nasprotniki Kenijate, se pravi federalisti, se v svoji politični borbi proti njemu poslužujejo laži, trdeč, da je unitaristično gibanje pod vplivom komunistov, oziroma Vzhoda. S tem bi hoteli preplašiti Angleže in doseči, da bi se pogajanja v Londonu razbila. Toda to ni enostavno, ker je Kenija-tova stranka «KANU» najmanj štirikrat močnejša od stranke «KADU», pa se Angleži zaradi tega boje, da bi Kenijata — v primeru neuspeha pogajanj — znova začel z oboroženo borbo. Sicer pa tudi federalisti groze, da bodo zanetili državljansko vojno, če se ne bodo upoštevale njihove zahteve. Ni moč že predvideti, ka- ko se bodo končala pogajanja v Lancaste Houseu, razumljivo pa je, da razprtije med obema strankama ne koristijo stvari kenijske svobode. Pač pa so voda na angleški mlin, v kolikor dajejo tem v roke argument o še nezadostni zrelosti Kenije za samostojno življenje. Iz. tega bo namreč, razumljivo, sledila njihova zahteva po ohranitvi sedanjega stanja, kar pa nikakor ne more biti v interesu Kenije. Torej, v kolikor bi se pogajanja v Londonu, ki jih vodi s predstavniki Kenijate in Ngale angleški minister za kolonije Maudling, zapletla, se pravi končala z neuspehom, bo odgovornost z.a to v prvi vrsti treba pripisati Ngali in njegovim pristašem, ki v svoji politiki teže za nekimi posebnimi interesi, ki vsekakor niso oni kenijskega ljudstva. “B‘ube"* i" *na Alberta Uonella Margaret Axon je pred me- secem dni povila sinčka, toda pred dvema dnevoma Je mali Luca Timothy ostal sirota ker mu Je mati umrla zaradi neke tromboze OB STOLETNICI PREPORODA V DALMACIJI IN ISTRI Zatiranje hrvaškega ljudstva pod Avstrijo - Borba za hrvaške občinske uprave - Vloga Narodnega lista in avtonomistov Letos p oteče sto let od pr-vih začetkov narodnega preporoda v Dalmaciji in Istri. V zvezi s to obletnico se pripravljajo večje kulturne manifestacije. Izšel bo Zbornik o narodnem preporodu, v Zadru in Pulju sta v programu simpozija o tem vprašanju V Zagrebu, Pulju, Reki, Zadru, Splitu, Dubrovniku in Kotoru pa bodo odprte razstave važnih dokumentov iz te dobe. V pripravi so tudi številna predavanja in književni večeri v tistih mestih, ki so bila v času preporoda najbolj razgibana v naprednem duhu preporodov skih načel. Jugozahodne pokrajine Hr- velo, je bilo izpostavljeno stalni nevarnosti, da bo al’ uničeno ali pa se bo odtujilo samo sebi. Nihče se zanje ni brigal v tem smislu, da bi ga gospodarsko in kulturno dvignil, pač pa so ga vsi zapovrstjo tlačili in izkoriščali In tako je bilo tudi v XIX stoletju, ko so bili ti krap pod Avstrijo. Ta ni hotela nikoli niti čuti. da bi se Dalmacija in Istra združili s Hrvatsko, dasiravno je pretežni del njunega prebivalstva od nekdaj bil hrvatske narodnosti. Neznatna manjšina nehrvatskega prebivalstva, ki je imela v rokah vso oblast., je v odnosu do večine kazala največjo nestrpnost. vatske - Istra m Dalmacija kakor (udi tei - da £ naiZuJneiZt ^ ° d drii na stopnji drui. najrazličnejših načrtov, od b a razvoja. rmicl*in n n o zv -is W r\ ..."""""...........................................m................. Timskih časov do najnovei-ših dni. Ljudstvo, ki je tu ži- liiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiimiiiiMimiiiiniiiimiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiM Sedeži POSEBNOST V SEDANJEM MORJU AVTOMOBILOV | v vozilih «Rolls-Royce» se izdelajo po meri naročnikov Toda v XIX. stoletju se je. kot v Evropi nasploh, tudi v Dalmaciji in Istri začela buditi narodna zavest, ki se je poleg drugega izražala v bor- /s' uujuic. jzu okj pituouumc bi za oblast se pravi za ob- ke narodne stranke. V takš- čine, ki so dotlej povečini bi-j nih popojjh so se 'leta ml le v rokah tujcev Elementi. vršite volitve v dalmaUnski fci so se postavljali proti in- Labor, ki je bilo vanj lzv0. teresom hrvaškega ljudstva,' pripravljeni raje služiti njegovim nasprotnikom, so pripadali tako imenovani skupini avtonomistdv, se pravi, da bili Ijenih samo 14 predstavnikov narodne stranke in 27 avtonomistov. Ob tej priliki je prvič spregovoril v hrvaščini narodni predstavnik Mi- za avtonomijo Dal- hovil Pavlinovič, eden najdo- Anekdota pravi, da se je lastnik nekega «Rolls Roycea», ki je potoval po južni Franciji, nenadoma znašel v težavi, ker mu je na cesti počila os. Po telefonu je poklical najbližnje zastopstvo podjetja V 59 letih, odkar podjetje obratuje, je bilo izdelanih le 45 tisoč vozil - Cena je sicer astronomska, zato pa je vozilo neuničljivo čudno izjemo le ((kosovne pro- tehničnega znanja se v tem vozilu krije in koliko marljivosti in tehnične sposobnosti je v vsakem vozilu te znamke izvodnje«. «Rolls Royce» je prav gotovo najboljše vozilo na svetu „ _______ ________ aJ in si ga privošči le tisti, ki | strnjene. Vsi 'rnehatlikf !n‘šo-razpolaga zares s sredstvi, s ferji podjetja «Rolls Royce» v •, . 1katenmi ze ne ve kam. Ne-j morajo stalno obiskovati po- v Francij! in prosil za pomoč, kaj primerov in številk: sebne izpopolnjevalne tečaie UkVeobUr;onkva0riienem ^ SV6tU Je VS^‘ * V *«>«. kU° i"podrtje vZ lu, pristal helikojer 46p00-VOZil te *nan*e, | »amen ustanovilo. Poleg tega izdelovati razne grbe. Kar se pa kupcev z Bližnjega vzhoda tiče, imajo ti radi vozila v kričečih barvah, kar nikakor ni značilnost podjetja »Rolis Royce». Ob koncu bi bilo treba dodati še eno zanimivost pod. jetja «Rolls Royce». Ko je lične motorje za letala in macije in Istre, proti kakršnikoli združitvi s Hrvatsko. Takšen je bil na pr. tudi takratni splitski župan Ante Bajamonti, ki se je ob priliki izrazil. ((Slovani jutri, toda Hrvati nikoli.» slednejših borcev za pravice hrvaškega ljudstva v Dalmaciji. Na osnovi te izkušnje, je bilo konec leta 1861 sklenjeno, da je nujno začeti z iz-. dajanjem časopisa, brez kate- V teh okoliščinah je bilo rega bi vsaka nadaljnja poli- nujno potrebno okrepiti ljudsko prosveto, dvigniti kulturo, vcepiti ljudem zavest, da najboljša letala imajo ug.-a- so Hrvati, oziroma Srbi. Po-jene vprav motorje »RolisI trrbn0 je bilo osvojiti obči-Royce». ne, dvigniti hrvatski in srb- Ker smo začeli z t. .ekdoto, j sto jezik na enakopravno ra-bomo tudi končali z um k.io- ven bodisi v šolstvu in »limito. Civilno letalo irCaravelles | nistraciji, kakor v sodstvu in je letelo na progi med Ko-penhagnom in Milanom. Med “ ■ ~....--i* -1 ■„ , i * “--e >-s« jc učna veueti, daj roserije rodjem in z rezervno osjo- m čez dobro uro je lastnik «Rolls Roycea» že nadaljeval n0tdobil ČCH nek,a\ tedn0V J ni “‘dobi','Torej le nekaj nad m dobil od podjetja računa, 1.000 vozil na leto. Sicer pa je spet telefonično pozval za-ije to vozilo neuničljivo in to stopstvo in vprašal, kaj na- potrjuje tudi sledeče dejstvo: be- meravajo. Z druge strani žice so mu odgovorili: «Pri ((Rolis Royceu» ne more priti do preloma osi zato računa nista dobili in popravila ne boste pli-čali.n To je anekdota, ki pa ni ke bilo izdelanih pred vojno* se" *.e dTelajŽ''TriJ^kdf ■Tnjem že TSS®'' osoli 20.000 pa v vsej povoj-’ Po želji. . Večina kupcev po^tju" -Kot mo^v^ndar hodit? W skrb!' de osebno v .pbdjetje, .»a tul izdelali' odlične 'letalske mo- kajti naše -etaio %b obrem^ em ba-5V°Je '6 Je' vež>! torie za pleska vojaška le- no z motorji »Rolis Royce» in m prihajajo posamezni kup-;tala, ki so se v odločilnem zato se nam ne more nič zgo- diti«. - - - *>• ‘1a °i i'm -»vzeli mero«, j trenutku postavili po -obu na- dve tretjim proizvodnje ega | pn «Rolls Royceu» iamreč l.i-1 cističnemu atalstvu <,Rolis avtomo.tolstega P°dieti» žrebajo premičnih ledežev, -ot! Royce» ima v .zračni bitki za na račun proizvodnje nado-1 v 'ečini . vtomobilov, pač 'a! n‘oke,, izredne zasluge. Tudi mestnih delov in le ena tretji. | 'zdelujejo vse sedeže točno jo po - mi l/deluje podjetje -jd- na na proizvodnjo novih vo-1 oneri naročnika, to se pravi, zil. Pravijo, da kdor si en- da prihajajo bodoči lastniki '•"»""'""'■"n...........n.................................. javnem življenju hasploh. tična borba bila nemogoča. In tako je začel izhajati Narodni list Spočetka se je imenoval sil Nazionale», ker je v takratnih razmerah bilo potrebno najprej ti italijanščini obračunati s političnimi ter narodnimi nasprotniki, kakor tudi zaradi tega, da bi evropska demokratična jav-Vse to, seveda, ni bilo lahko, nost, ki je italijanščino bolje ker je bila vsa oblast v rokah avstrijskih birokratov, a ti so se posluževali vseh tčedsrev, Vjfl ' orofhiitva do poznala od hrvaščine, bila bolje informirana o vprašanjih narodnega in demokratičnega ponarejanja volilnih rezultatov, da bi' ljudstvo 'držali u Pokorščini. Njihov glavni cilj pa je bil in ostal, da bi ljudi v kar največji meri prepojili s separatističnim duhom, se pravi jih pripravili Tudi ta anekdota ni resnič- na to, da bi nasprotovali vsa-na, vsekakor pa dobro zamiš. I kršni obliki združitve s Hr-’jena reklama podjetja, ki re. J vatsko. V tem smotru so si klame ne potrebuje. I za Dalmatince izmislili celo boja hrvhikega ljudstva v Dalmaciji in Istri. Njegov prvi glavni urednik je bil mladi profesor Natko Nodilo, ki je na straneh Narodnega listo poračunal z vsemi domačimi in tujimi nastrpneži, ki so mislili, da je naloga hrvaškega ljudstva samo ta, da se pokorno udinja tujcu in se sramuje lastnega rodu in govorice. resnična, pač pa le dobro za.! nikoli menjal znamke na mišljena, ie to nekakšna re-1 družbo pa bo vezan tudi ne-klama za to znano angleško J kako čustveno, ker da pred-podjetje, vendar mu tu ne j stavljajo lastniki teh vozil krat nabavi to vozilo ne bo v podjetje, da bi strokovnjaki na njih 'zmerili, kakšen bomo delali raklame, ki je podjetje niti ne potrebuje. Poleg tega dvomimo, da bi si kak bralec teh vrstic omislil to izredno razkošno vozilo, saj je bolje da njegove cene niti ne omenimo, ker je zares astronomska. Spregovorili bi raje kaj več o tem svojevrstnem avtomobilskem podjetju in vozilu, ki v sedanji množični proizvodnji predstavlja kako (.svetovno družino boga. tih«. Sreda, 28. februarja 1062 Radio Trst A Nacionalni program 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja tet bratov Avsenik; 12.15: Ra- - a*-™*; elasba; n.30: Šopek slovenskih 8.30: Omnibus; 10.30: RadiTka 13 30 Od polke do gosmk . 14.451 Vrtiljak; _ 12,30: šola, nato nada.jevanje O“almitlnske** nS' vsakogar nekaj; 13.30; Har- busa; 12.20: Glasbeni album; 4 05: Radijska šola"^?35- ponija zvokov to »lasov; 17.00: 13.30: Neapeljske popevke Simfonični Interm^zo’ 5 20 fc »■»» GloNa Christian; Iz beležnice skladatelj^ ČŽ 17.2». pesem ta ples; 18.00: 15.30: Tečaj nemškega jezika; ča- 16.00: Vsak dan za vas- ^ovenščlna za Slovenc«; 18.15: 15.55: Vreme na ital. morjih; 17.05: Šoferjem na pot 17 M-’ Umetnost, književnost in pri- 16.00: Program za najmlajže; Glasbena medigra ^00- Ak’ fedltve; 18.30: Italijanski oper- 16.45: Mednarodna univerza iS S in v svetal « pevci: «Titta itoffo«; 19.00: Marconi; 17.20: koncertni pm. 18 10: Velikrzabavni orS^ Zdravstvena oddaja; 19 15: Glas- gram; 18.15: Radijski odvetnik: 18 45: Liudski Zdravstvena oddaja; 19.15; Glas- gram; 18.15: Radijski odvetnik; 18 45- Ljudski parlament- 19 00: beni kaleldoskop; 20.00: Šport; 18.30- Enotni razred; 19.15: Mi'. Obvestila l9.05: D^e 'skladto ^»bieine »lasbene skrinjice; 22.50: Slovstvo In umetnost. eiasbe- 21 00- Iaramo za vas- 22-30: Škerl: Serenada za go-J*lnl orkester; 22.50; Roma-n-tlčne melodije. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: New York - Rim - New York; zvoki. glasbe; 21.00: Igramo za vas; 22.15: Zlata trobenta; 22.45: Godala v noči; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Plesni 11.00; Glasba za vas, ki delate; 12.25: Tretja stran; 14.20: 14.00: Našj pevci; 15.00: Plo- šče v Izložbi; 15.15: Ital. na- frljatelj cvetja; 14.30: III. in Ital. televizija 8.30, 14.00 in 15.05: TV šola; !v- dejanje Mussorgskega ope- rodne pesmi; 16,00: Program 17.30: Program za najmlajše; »Hovaničlna«; 15.15: Giannl ob štirih; 17.30: Giuseppe Ber- 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni ---- ---—---— f------- — - — -- ------* * — — - lu.ju, Lfiiur inn| iu Zafred ob marlmbi; 15.25: Pia- to: «Tolovaj»; 18.10: Donizetti- prepozno- 19.15- Italijanski " - Jeve poezije in skladbe; 18.35: sprehodi; 19.35: Glasbeni kar- Izbrane melodije; 20.30: Parl- mst p. peressoni. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: net; 20.20: TV šport; 20.30: ške melodije: 21.45: Koncert; Dnevnik; 21.05: Politična trlbu- 22.35: Poje Mel Torme. Glasba za dobro Jutro; 7.45: Tečaj italijanskega Jezika; 8.00: III. program ___________ _______ 17.00: Simfonični koncert; Prenos RL- 12.00: Opoldanski 16.30: Kritika in filologija; Muan; 12.45: Operne skladbe: ™ tata mtaut sTa^ ■15. Aktualnosti iz kulturne- 21-30; Drama ((Povabilo v grad«; lom Croccolom. “ življenja; 13.40; Zabavni 23.30: Rousselove skladbe. na; 22.05: Ko film še ni govoril; 22.30: Knjige za vsakogar; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Malt koncert; 21.50: Zvokl; 14.00: Odmevi Iz Jugo-a,avije; 14.30: Za oddih in razkrilo; 15.15: Zabavna glasba; Slovenija Jug. televizija Ljubljana 18.00: Mali vrtl-oddaja za otroke; 18.40: . —> -«-•»»..« p.o-uo, 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Si- ljak ----------------------------- .. lRnS' »Svoboda« iz Kopra; moniti; Pesmi in priredbe ob- Zbiralec metuljev — film iz 6.00: Otroški kotiček; 16.30: morskih motivov- 8.20: Rabi serije Jim iz džungle; 19.05: “taifontčnl koncert; 17.40: Ce- bi vas zabavali; 8.55: Pisan svet S poti po Grčiji; 19.30- TV ob- pKl in slovaški pevci; 18.00: pravljic; 9.25: Odlomki iz o- zornlk. JRT 20.00: TV dnevnik, tl, o* RL; 19 0O: Kvintet «A- pere «Marta»; 10.15: Od tod in Zagreb 20.20: Propagandna od- »ntic«; 19.30: Prenos RL; od ondod; 11.00: Štiri skladbe daja; 20.30: TV magazin — za- 2i)-15: Orkester Clarke Kenny; Marijana Lipovška; 11.15: Cio- bavno-glasbena oddaja. Beo- grad 21.30: Loto. JRT 22.30: 2*, ' viim.oii.1 v'lalnv utiuij, 1VI<1I1J<11I<4 uljAl Vjhei, LlO* ‘ J5: Mozartov Kvartet za go- vek in zdravje; 11.25: Reograd- . -- mvtaiiuv uvflHCi uala; 23.00: Prenos RL. Zagreb-Ljubljana; 12.05: Kvln- TV dnevnik II. Sicer pa kdo si taka vozila privošči? Omenili bomo nelcaj naj. bolj znanih imen. Predvsem bomo omenili tu Gino Lollo-brigido, ki si je privoščila »Rolis Royce», pred kratkim, morda zato, da bi njena usihajoča zvezda ponovno zablestela. Drugo znano ime je Charlie Chaplin, nadalje znana zvezda filmskega sveta E-lizabeth Taylor. Gary Cooper je bil prav tako lastnik takega vozila, Omenili smo le nekaj imen iz filmskega sveta, kajti med temi, posebno med onimi, ki imajo veliko denarja, je v zadnjem času postala manija, da se morajo voziti v »Rolis Royceu», ker da je to znak uspeha, podobno kot se je teh ljudi lotila manija «picassovstva» in si vsak umetnik skuša nabaviti vsaj po eno Picassovo sliko. Poleg imen iz filmskega sveta bi bilo treba med 1-st-niki «Rolls Royceov» omeniti še nekaj imen iz britanske aristokracije, iz ameriških kro. gov ((kraljev« ter še nekaj imen z Bližnjega vzhoda, kjer razni maharadže kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel več ((Rolis Royceov». Kaže, da nosi glede tega rekord indijski princ Hajderabada, ki je lastnik kar 50 ((Rolis Roy-ceov». Ce nosi rekord indijski princ, je koj za njim maharadža Patijade, ki si je doslej nabavil 23 »Rolis Roy-ceov«. Eden izmed direktorjev to. varne »Rolis Royce» je nedavno izjavil, da nepoznavalci nimajo niti pojma, koliko naj bo sedež. Toda to ni edina tovrstna posebnost. Mnogi kupci pri-hajajo v podjetje tudi z drugimi željami. Nekateri na primer zahtevajo električne naprave za odpiranje in zapi- ranje oken, drugi z željami SOVJETSKI PISATELJ ILJA EHREMBURG 0 DE GAULLU po vgrajenih barih, tretji z željo po dvojnem televizijskem ekranu, prvi ekran za ’ prednje, drugi za zadnje se. deže. Pred kratkim je prišel nekdo, ki je hotel imeti vgrajen hladilnik za 2 steklenici pijače. Uprava podjetja mu tega ni mogla avtomatično u-goditi in je moral naročnik prišteti še 400 funtov šterlin-gov, to se pravi 460.000 lir, da so mu vgradili zaželeni hladilnik. Samo za hladilnik je torej mož plačal toliko, kolikor stane »Fiat 500». Kar se zunanjosti vozila tiče, so pri tem podjetju skraj. no konservativni, kar je pač značilnost ((aristokracije« in angleškega ljudstva nasploh. Značilno je pri tem še to, da je to podjetje ohranilo pri svojem vozilu staro obliko prednjega dela vozila in čeprav so tehniki podjetja dolgo razpravljali, ali bi ne bilo vredno to danes zastarelo obliko spremeniti, je obveljalo mnenje, naj se ostane pri starem, pa čeprav je treba ta del vozila delati na roko, kajti noben stroj ne more v tem zamenjati ročnega dela. Kljub tej tradicionalnosti pa gre podjetje na roko tudi posameznim klientom, ki si že. lijo kake novotarije. Glede tega so najbolj zahtevni Američani in kupci z Bližnjega vzhoda. Američani imajo zelo radi kričeče okraske, razne krone ali grbe. Zato je podjetje sprejelo v službo tudi nekaj strokovnjakov, ki znajo «Hotel bi ostati v zgodovini toda le kot Devica 0rleanska» Pred nedavnim je bil sovjetski pisatelj lija Ehremburg v Parizu in v Franciji na daljšem obisku. Po vrnitvi domov je v moskovski »Pravdi« objavil članek o sedanji Franciji in de Gaullu. Iz tega članka povzemamo del, k. se nanaša na de Gaulla. Težko je generala de Gaul- da, on sam. Fašizem mu je odvraten la imenovati fašista. So področja, v katerih se je včasih pokazal kot napreden človek. Ze v 30 letih na pr. je dojel, da je pozicijska vojna — anahronizem in je 1939. francoski generalštab de Gaulla oceni! za futurista. Ko pa je po propadu Francije de Gaul-le pozval ljudstvo na odpor, je za Petaina postal upornik. Ohranil sem časopise, v katerih so de Gaulla imenovali tedaj za «boljševika». Toda vse to je že za nami. De Gaulle ni fašist... Čeprav je navdušen nad nekimi uspehi sodobne fizike, misli še po starih šablonah. On na pr. nikoli ne imenuje Sovjetske zveze z njenim pravim imenom. To tudi tedaj ne, ko je do nje dobro razpoložen. On vedno pravi le «Rusija». Kaj mu češ. On pač živi v preteklosti, ko o SZ še ni bilo niti govora. Ko govori o Franciji, se vedno izogiba besedi «ljudstvo». Za njega obstaja le dežela, On se spominja krasne dobe prosvetljenih monarhov. Dovoljuje, da gO karikirajo, da v kabarejih igralci nastopajo s parodijami na njegov račun. V njem ni nič ukazovalnega, nič despotskega... Hoče, vsaj želi stopiti o zgodovino, toda nikakor drugače kot kaka Devica Orleanska. To je tudi priznal. OAS in (tplastikarjin mu gredo na živce. Pripravljen je umreti pri tem ko brani pred njimi stikarji» niso navadni banditi. To so fašisti in imajo svoje zaščitnike vprav med organi sjavne varnostih, ki bi jih, morali aretirati, jim soditi in jih obsoditi. General de Gaulle je 5. februarja prepričeval ljudi, da bo z atentatorji napravil konec. Tri dni zatem pa je policija brez usmiljenja streljala na neoborožene demonstrante, ki so demonstriral i proti zločincem OAS. Ce bi splastikarjiv bili tolpa roparjev, bi policija že zdavnaj z njimi opravila. Toda Franciji ne groze mladoletni huligani, pač pa sivolasi fašisti, politiki, generali, de Gaullova vla- da pa ne more z njimi raz-, - čistiti brez podpore franco- nedoLno francosko deklico. | skega tjudstva De Gaullova obstajajo Francozi in, seve- .............."'"n"..........................................................min....... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sku Toda uničiti OAS on ne more: preveč tega ga veže z o-nimi liudmi, ki so ga spravili na oblast. On jih obsoja, toda ne more z njimi razčistiti. O atentatorjih s plastičnimi bombami pravi: «Njihova u-soda mora zanimati in zanima le varnostne sile, policijo in pravosodne organe». Zdelo bi se, (|a je to tudi tako: policija mora preprečevati dejavnost zločincev, sodniki pa jim morajo soditi. Toda ko de Gaulle tako govori, Se vedno živi v preteklosti. «Pla- iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHMii Humi iiinn šajte svoje zamisli izpopolniti z zamislimi vaših sodelavcev. V družini nekaj napetosti, toda brez hujših posledic. Glavobol. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sprejmite odgovornosti, ki niso vaše. Zdi se, da pri delu nekaj šepa. Krivdo bi znali naprtiti vam. Nekoliko preveč ste iju bosumni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zanimivo srečanje poslovnega značaja. Skušajte od tega imeti dobiček Z ljubljeno osebo boste prišli v navzkrižje, Vzrok bo nepravilno tolmačen Izraz. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Ne bodite pesimisti ker nimate vzroka za to. V čustvenih zade- m mi vah bo šlo prav edino le, če se ne boste ozirali na malenkosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kaj radi sodite na prvi pogled. To nt prav, posebno ker ste slab psiholog. V ljubezni ni vse prav, kar vam čustva narekujejo DEVICA (Od 23.8. do 22.9) Previdnost kajti sicer boste za bredli v težave, iz katerih ne Do lahko. Nasedli boste govoricam, ki niso resnico«. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlično razdobje, v katerem bo-ste veliko pridobili. Gre za moralne uspehe. Toda tudi finančno ne bo slabo. V ljubezni bolj slabo kaže ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Ze zjutraj opravite ali se otresite težavnejših nalog. Ce pride v družini do spora, skušajte biti popustljivi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobro proučite delo, ki ga morate izvršiti in šele nato se ga lotite. Oseba, lq se zanima $za vas, zasluži vašo pozornost. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Nove možnosti za rešitev vaših problemov. Izbira sicer ni velika, toda tudi poti je bolj malo. Duševna neurejenost vam škoduje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne Izgubljajte zaupanja vase, ker b| to bilo zelo škodljivo. Večer posvetite sebi. točneje svojim razmišljanjem. Nervoza. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) V hu dem finančnem stanju se boste znašli. Pa ne obupujte, ker bo vse prav. Neko novo poznanstvo bo spremenilo vse vate načrt« tragedija je v tem, da tega ne more ali noče dojeti. On ponavlja, da so zločini OAS le stvar policije. Na srečo milijoni vedo, da to ni res,-milijoni navadnih Francozov začenjajo dojemati, da »pla-stikarji» odpirajo pot fašizmu in da od sedanjega sporadičnega prelivanja krvi lahko pride do reke krvi. Zdi se mi, da se general de Gaulle vara, ko misli, da je njegovo poslanstvo — pomiriti Francoze. Ce more kaj Francijo rešiti pred fašizmom, to gotovo ne bo brezbrižnost, pač pa ogorčenost. Ko sem bil v Franciji, me je največ vznemirjal mir, ravnodušnost navadnega Francoza do vsega, kar se dogaja. V pekarni mi je pekarica rekla: sGospoda de Boisa so splasti-ciraliv. Toda, zdi se mi, da televizor in hladilnik«. Seva-da je to prispodoba. Toda v tej grenki definiciji je vendarle delček resnice: politična indiferentnost, misel o premožnosti in udobju — to je ključ za dojemanje one francoske zapletenosti, ki vznemirja svet. Antifašistične sile so bile dolgo časa razcepljene. Eden od voditeljev socialistične stranke — Guy Mollet je skušal združiti razne leve organizacije ne toliko proti fašistom, kolikor proti komunistom. Toda opore mu niso dali niti njegovi najbližji sodelavci. Kar se tiče delavcev — socialistov, so se ti, prav tako kot delavci — katoličani, mnogokrat združevali z delavci — komunisti v borbi proti fašistom. Sedaj se poraja antifašistična fronta. Ljudstvo bi moglo — kot se je zgodilo v februarju 1943. leta — preprečiti pot tako «P lastikarjems, fcot tudi ge-neralom iz OAS in politikom, ki vodijo v fašizem. Levi golisti, kot na primer Rene Capitein odkrito zatrjujejo, da ostajajo zvesti de Gaullu, točneje njegovim dobrim namenom, nikakor pa da ne morejo imeti zaupanja v njegovo vlado. Kri preprostih ljudi Francije, ki je še enkrat pordečila «Trg Basti-Ije, je mnogim odprla oči!» To je pokazal pogreb žrtev. Prvič so skupno korakali komunisti, socialisti in radikali. Sodeč po pisanju listov, se razmere od dne do dne spreminjajo. Ne vem, ali bo general de Prosveta in jezik v boju za enotnost neki poseben pravopis, samo da bi ti ne sprejeli Gajeve pravopisne reforme, v kolikor je tudi ta navajala na hrvatsko enotnost. Po tako imenovanem »razširjenem cesarskem svetu« 1. 1860, se je pred dalmatinske in istrske rodoljube postavila naloga, da nekaj store. Zaradi nesoglasij, ki je do njih prišlo na omenjenem sve. tu, sta se kmalu zatem ustanovili dve stranki: narodna, s programom, da hrvatsko ljudstvo dvigne iz zaostalosti, ga pripelje na oblast in združi z ostalimi pokrajinami Hrvatske, in avtonomistična, ki je bila za to, da ostane vse pri starem, pa zaradi tega proti vsemu, kar je bilo v programu narodne stranke. Avstrijske oblasti so — tega niti ni potrebno poudarjati — na vso moč podpirale avtonomiste, ki so jih vodili Lazar Mamula in podobni, preganjale pa so predstavni- Ta’”* °P°oHuLd: B°iS Ukva*\G°UlU.d°'^ >> 0°če Nedavno je bil v listu »Le Monde» objavljen zanimiv članek z naslovom, sNajveč-ja stranka v Franciji*. Av tor članka ugotavlja, da pred uavlja naivečjo stranko v Fran ciji «stranka inercije«, »ona ima svoj točen program, hi s« w« tl kotot« ir-avtr prepustiti usodo Francije policajem, da v Franciji obstaja ljudstvo in da je borba te-ga ljudstva proti OAS neposredno nadaljevanje borbe med 1940 m 1945 — f0rej borbe proti fašistom — nemškim in domačim. Hotel bi verjeti, da bo to dojel, pa Sm-F-« •* U ur-, (Pravda) Gorlško-beneški dnevnik Prvi izlet go riških tabornikov Z obiska v Postojni in Predjami so odnesli lepe in nepozabne vtise Srečanje s taborniki iz Trsta in Postojne na prisrčni in veseli zabavi V nedeljo 18. t. m. so tržaški taborniki rodu »Modrega vala« skupno z našo goriško družino «Mrzlega vrtinca* organizirali izlet v Postojno. Izlet je odlično uspel, le naši goriški taborniki so zjutraj imeli precejšnje preglavice zaradi avtobusa, ki je zakasnil celi dve uri. Vendar pa to ni motilo splošnega navdušenja in dobre volje izletnikov. S tržaškimi taborniki in s predstojniki kraških »Viharni, kov* iz Postojne*so se naši Goričani srečali v Predjami, kjer so skupno obiskali predjamski grad. V veliko veselje vseh je bilo tam tudi nekaj snega in to je bila odlična prilika, da so se vsi zabavali s kepanjem. Takoj po kosilu so se odpravili v Postojnsko jamo. Ni treba govoriti o občutkih, ki jih je vsakdo imel, ko si je ogledal to prekrasno podzemsko palačo, lci jo je narava izoblikovala v milijonih let. Ko so si ogledali ta naravni čar, so vsi skupaj odšli na večerjo, kjer so kraški «Viharniki* priredili kratek kulturni spored s zabavno glasbo in plesom. Ob tej priliki so postojnski taborniki izrazili svoje veliko zadovoljstvo in željo, da bi se še večkrat srečali. Kot spomin na to srečanje, so podarili s kratkim, toda prisrčnim govorom tržaškim in našim goriškim tabornikom dve sliki, ki predstavljata Predjamski grad dn notranjost Postojnske jame. Poudarili so tudi važnost, da se slovenska mladina spoznava in druži posebno pa slovenska mladina iz zamejstva. Zatem so še malo zaplesali, nato pa so se ločili. Naši goriški taborniki so odnesli s tega izleta lepe vtise in si želijo, da bi doživeli še mnogo takih. Čeprav je njihova družina nastala šele pred kratkim, ima za naprej zelo obširen program in si zelo prizadeva, da bi pridobila vedno več članov in tako združila večji del slovenske mladini' na Goriškem. TABORNIKI MIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIUII Pustovanje v Tržiču in na Krasu s SPD Kot smo že javili, pripravlja Slovensko planinsko društvo iz Gorice na pustni torek 6. marca popoldanski avtobusni izlet v Tržič in od tam v Mavhinje na tržaškem Krasu. Izletniki si bodo v Tržiču lahko ogledali maškaradni sprevod, za katerega so tam priprave v polnem teku. Ze do sedaj se je prijavilo za pustni sprevod deset alegoričnih vozov in med drugim bi bilo vpreženih kar 20 konj, na vozu pa bo okrog 150 maskiranih ljudi. Ker pa se alegorični vozovi lahko prijavijo do sobote, računajo, da jih bo še več kot lani, čeprav je tudi lani pustna povorka lepo uspela. Iz Tržiča bodo izletniki krenili v Mavhinje, kjer bo prosta družbena zabava do večera. Udeleženci naj se prijavijo najkasneje do sobote zjutraj na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici Ul. Ascoli 1-1. Odhod avtobusa iz Gorice ob 14. uri izpred kavarne Bratuž skozi Podgoro ob 14.15 in dalje skozi Standrež in Dol. Vožnja za člane po 300 in za se govori o velikem furlan-. uaue p, skem vozu, v katerega naj | nečlane po 400 lir. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiifiHiiiiliiiiniiiiiiiiitiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tudi letos rok do 31. marca Razdelili so obrazce za davčne prijave Vanoni V Gorici je dobilo take obrazce 7.209 oseb in 1592 podjetij in združenj Te dni so tudi v goriškem davčnem okraju razdelili ali razposlali prizadetim davčnim obvezancem formularje za davčno prijavo po zakonu Vanoni, ki jo morajo izročiti ali poslati pristojnemu davčnemu uradu najkasneje do prihodnjega 31. marca. Letos je takih davčnih zavezancev 8801 od tega 7209 fizičnih oseb in 1592 družbenih prijav. Letos prinaša formular za prijavo dohodkov nekaj sprememb, ki se tičejo zlasti svobodnih poklicev, katere bodo na podlagi te prijave obdavčili tudi za plačilo davka na poslovni promet (IGE), ki je odmerjen na 1.30 odst. S tem v zvezi so nekateri prizadeti proti spreminjanju formularja, na katerega so ljudje že navajeni, ker vsaka sprememba povzroča težave pri izpolnitvi in prinaša zakasnitve. izpred okrožnega sodišča Pred avtom je hušknila senca in £lovek je obležal mrtev na cesti Zgodba mladega moža z Vrha, ki mu sorodniki niso dovolili videti svoje hčerke KINO CORSO. 17.00: «Ura X — Japonci napadajo* (Kamikaze) Dokumentarni film iz ameri-ško-japonske vojne. VERDI. 17.15: »Jezdec iz samotne doline*, A. Ladd in V Heflin. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.15: »ženska drugega*, G. Mašina in R. Ba-sehart. Cmobell italljansko-nemški film. CENTRALE. 17.00: »Pajkov objem*, H. Maresch in S. Frank. Crnobeli nemški film. DEŽURNA*LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Itali* 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj »mo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7 stopinj ob 15. uri, najnižjo eno stopi, njo pod ničlo ob 2.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 76 odst. Dežj« je padlo 14,6 mm, Bilo je 25. marca lani okrog 22.15, ko je 35-letni uradnik pri občinskih podjetjih v Gorici, Alfio Cantelli, peljal s svojim avtom Lancia Appia svoje prijatelje skozi Gradiško po glavni cesti proti Zagraju. Z njim sta bila v avtomobilu tudi 43-letni dr. Giulio Rot-teri iz Trsta in njegova žena Antonia. Ko je privozil po Ul. Trieste do kraja, kjer se ta stika z Ul. Eroi, je na daljavo komaj kakšen meter opazil, da je pred njegovim avtomobilom hušknila senca nekega čfoveka. Preden je utegnil pritisniti na zavore ali za-okreniti avto v druge smer, se je že kljuka desnih sprednjih vrat avtomobila zapletla v obleko neznanca ter ga je avto povlekel s seboj kakih 32 metrov. Tam je človek omahnil na cesto in se pri tem tako udaril ob cestni robnik, da si je prebil lobanjo in ostal na mestu mrtev. Cantelli in njegova sopotnika sprva niso vedeli, kaj se je zgodilo in je Cantelli ustavil avto kakih 100 m dalje. Ko so šli pogledat, so ugotovili, da je prišel pod avtomobil 21-letni vojak Giuseppe Lombardo, ki je bil doma iz Castelverde ter je služil vojaški rok v Gradiški. Lombardo je prečkal cesto od leve proti desni, ko je šel mimo neki avto kakih 25 metrov pred Cantellijevim vozilom. Ne da bi se ozrl, če je pot prosta, je vojak skočil preko ceste ravno med enim avtom in drugim in končal z razbito lobanjo. Karabinjerji iz Gradiške so napravili zapisnik o nesreči, pri kateri so ostali vsi trije potniki v avtomobilu nepoškodovani in včeraj je o zadevi razpravljalo okrožno sodišče v Gorici, pod obtožbo, da je Cantelli nenamerno povzročil smrt Lombardija ter da je vozil prenaglo skozi naselje. Obtoženca je branil odv. Cossa, ki je v dobro pripravljenem zagovoru dokazal, da obtoženec v nobenem primeru ne bi mogel preprečiti nesreče spričo nad vse lahkomiselnega obnašanja pešca, ki je ravnal, kot da bi hotel napraviti samomor. Sodišče se je tudi iz izpovedi prič uverilo, da je v resnici tako in zato je po kratkem posvetu izreklo oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov, kar se tiče povzročitve smrti, ter popolno oprostitev, kar se tiče prenagle vožnje, ker dejanje ne predstavlja prestopka. Tožitelja sta zastopala odv. Asquini iz Vidma in Deve-tag iz Gorice. #*# Pri sodnih razpravah smo večkrat priča tudi družinskim tragedijah najrazličnejših vrst, ko ljudje iščejo pred sodnikom tistega miru, ki so ga največkrat po lastni nerazsodnosti izgubili v družini. Eden takih primerov je bila tožba, ki jo je vložila družina Zor-zin iz Ronk proti svojemu zetu 34-letnemu Karlu Černiču z Vrha št. 53. Černičeva žena že nekaj časa ne živi s svojim možem, ampak se je vrnila s svojo triletno hčerko k svojim staršem v Ronke. Dne 29. maja lani okrog 2. ure ponoči se je Černič pripeljal z motociklom mimo hiše in ker je videl, da notri gori še luč, si je zaželel videti svojo hčerko. Stopil je do vrat in potrkal. Dolgo se ni nihče oglasil, da je izgubil potrpljenje ter začel močneje butati v vrata in vrgel vanje tudi nekaj cvetličnih loncev. Sele potem sta prišla na vrata tast Francesco Zorzin in njegov sin Maksimilijan. Med tremi je prišlo do prepira in pretepa, ki pa se je kmalu polegel. Naslednji dan je šel tast tožit zeta Černiča k orožnikom, češ da mu je povzročil poškodbe na obrazu, ki jih je moral zdraviti teden dni. Zadeva je prišla včeraj pred sodnike, kjer so ugotovili, da sta oče in sin povzročila vsaj enake poškodbe tudi zetu Černiču. Ugotovili so nadalje, da ima oče pravico ob vsaki uri videti svojo hčer, do katere je Černič lahko prišel zelo poredkoma. Branilec odv. Testa je nadalje prikazal, da sorodniki od ženine strani nastopajo sovražno proti Černiču, ki je imel to nesrečo, da je poročil njihovo hčer in sestro. Sodišče je vse to upoštevalo in Černiča oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Drž. tož. Wuerich, preds, sodišča dr. Fabiani: zap. Geno-vesi. Okrajni davčni uradi so vsekakor pripravljeni, da dajo davkoplačevalcem vsa pojasnila v dvomljivih primerih in tudi navodila za pravilno izpolnitev prijavnic. Med tem pa še vedno niso razdelili davčnega razpisa za letos, katerega prvi obrok je treba plačati najkasneje do 10. marca, saj bo naslednji mesec na vrsti za plačilo tudi že drugi obrok. Istočasno bo treba plačati tudi vse druge davčne obroke, ki so zapadli v plačilo v mesecu februarju. Prof. Zucalli ostane podpredsednik IACP Ministrstvo za javna dela je s posebnim odlokom te dni potrdilo še nadalje prof. Zu-callija za podpredsednika pri pokrajinskem zavodu za ljudske hiše v Gorici. Tako bo prof. Zuoalli ostal v tem svoj-stvu še za štiri leta in sicer do 11. maja 1965. ---«»--- Jutri seja občinskega sveta v Gorici Jutri, prvega marca, z začetkom ob 18. uri, bo ponovna seja občinskega sveta v Gorici. Na dnevnem redu je kot glavna točka nadaljevanje debate o prosti coni in o trgovinski zbornici, ki je bila v zadnjem času predmet raznih interpelacij zaradi imenovanja prefekturnega komisarja na mesto predsednika. ---«»--- Včeraj okrog 15. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 8-letncga Emiliana Ca-staldija, ki stanuje v Gorici Ul. Cappuccini 2. Deček je imel na dlani desne roke manjšo rano, zaradi katere bo ozdravel v 3 dneh. lltllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItMIIIIMIII.IIIHM Milil Hillu lllllllltl Hill lil Zima je pomahala z repom _ Tudi števerjanska pobočja je pobelil februarski sneg Star pregovor, ki več ne drži - Še vedno mraz v Beneški Sloveniji Star slovenski pregovor da «Matija led razbija, če qa ni ga pa naredi» letos niti na Goriškem niti v Beneški Sloveniji ni držal. Kot znano je imel ta svetnik svoj praznik v soboto 24. t.m. Čeprav je bil prejšnje dni mraz in smo imeli precej pod ničlo, pa je ostal toplomer precej nizko tudi naslednje dni in v ponedeljek je snežni metež dosegel ne samo bližnje vrhove, ampak tudi Gorico samo. V dopoldanskih urah je naletavalo v velikih, vendar redkih kosmih, ki so se na tleh sproti topili. Drugače pa je bilo po okoliških hribih in ko so meščani včeraj zjutraj pokukali proti Steverjanu, so videli goriška Brda odeta v belo snežno odejo. Ta sicer ni bila debela in je še istega dne izginila. Pač pa je sneg ostal po višjih hribih grgarske in trnovske planote in če bo trajalo tako vreme, bodo v nedeljo smučarji Četrta etapa kolesarske dirke po Sardiniji Na cilju v Olbiji Adorni naj hitre j ši Van Looy še vedno na čelu lestvice OLBIA, 27. — Današnja četrta etapa kolesarske dirke po Sardiniji je postala plen mladega Adornija, ki se je priključil kakih 10 km pred ciljem skupini bežečih kolesarjev, s katerimi je privozil do Olbije, kjer jih je v zadnjih metrih pred ciljno črto tudi prehitel. Potek etape ni prinesel ni- česar važnega in novega. Van Looy je še vedno obdržal prvo mesto v lestvici in kot kaže, si ga namerava ohraniti do konca. To se je videlo med današnjo etapo, ko so Van Looy-jevi klubski tovariši budno pazili na nevarnejše tekmece ter so ob vsakem napadu odgovorili s protinapadom. Kot do sedaj so tudi v današ. nji etapi zabeležili celo vrsto poskusov bega, ki pa se niso posrečili. Sele proti koncu eta. pe so se zbudili tudi favoriti za zmago, toda tudi ti so se morali kaj kmalu predati. Kakih 23 km pred ciljem je Mar-zaioli skupno s Corsinijem sprožil iskro in se odpravil proti cilju .toda njima se je takoj pridružil Belgijec Schroeder fn kasneje Adorni, kateremu se je posrečilo, kljub budnosti glavnine, zbežati in se pridružiti vodilni trojici. Bežeča skupina si je nabrala 1TO” naskoka. kar je zadostovalo, da je prišla brez nadležnih zasledovalcev do cilja, kjer je bil Adorni najhitrejši. Vrstni red na cilju 133 km dolge IV. etape Nuoro . Albia: 1. ADORNI 3.6’56”, s povprečno hitrostjo 42.689 km (odbitek 30”): 3.06’26”; 2. Maraioli 3.06’56” (odbitek 15”) čas za lestvico 3.06’41”; 3. Scliroeders 3.06’56” 4. Corbini 3.07’01” 5. Lovo 3.08’06” 6. Magnani 7. Sabbadin Arturo 8. Angella 9. Bailetti 10. Baffi 11. Bruni, 12. Rubagotti, 13. Meco 3.08’21”, 14. Sabadin Alfrede, 15. Magni 3.08’24”. Sledijo vsi ostali. SPLOSNA LESTVICA 1. VAN LOOY 15.42’59” 2. Defilippis 15.43’29” 3. Ronchini, Fallarini, Nenci-ni, De Rosso, Blankaert (Belg.), Desmet (Belg.) 15’43’44” 9. Carlesi 15.45’47” 10. Soler (Sp.) 15.45’51” 11. Battdstini 15.50’59”, 12. Marzaioli 15.52’25”, 13. Pam- bianco 15.52'52”, 14. Conti 15.54’ in 15”, 15. Cribiori 15.54'59” itd. , Po odigranju odloženih tekem Sangiorgina resno ogroža Ponziano Neodločen izid Libertasa v Pierisu Pretekla nedelja je videla le malo igralcev na igriščih diletantskega nogometnega prvenstva. Na sporedu so bile samo tri v preteklih kolih odložene tekme, zaradi česar ni seveda na vrhu Sveto- prišlo, najmanj seveda r lestvice, do sprememb.----------- ivančani so ostali kjer so bili in isto velja za Ponziano s to razliko, da se je njen položaj nekoliko poslabšal v korist Sangiorgine, ki- je z nedeljsko zmago nad Panzanom dosegla 29 točk, to je prav toliko, kolikor jih ima Ponziana. Borba za drugi stolček bo torej v prihodnjih kolih ostrejša in ni izključeno, da se bo spremenila v boj za vodilno vlogo. Sangiorgina je s težavo odpravila moštvo Panzana in to s pomočjo enajstmetrovke. Ta celotni iskupiček ji je pripomogel, da se je nevarno približala ne samo Ponziani am- nike za polfinalna srečanja. Tekmo Real Madrid ali Juven-tus proti Standardu bo sodil Francoz ko bo ta tekma v Madridu ali v Turinu. V Liegeju pa bo povratno srečanje sodil Nemec Tekmo Benfica - Tort-tenham bo v Lizboni sodil ŠvL car, v Londonu pa Danec. Prihodnji sestanek prireditvenega odbora turnirja za evropski pokal bo 1. maja v Amsterdamu, to je na predvečer finalne tekme, ki bo 2. maja istotam z začetkom ob 19.30. ■mili m umi iiiiiiiiii i m liliiiiiiiiiiiiif im iiiiii tiatim ii iiiiiiiiii um umi 11 m im ii iiiiiiiiiiiiiiiiiii* Mladinski nogometni turnir v Viareggiu V četrtfinalu samo italijanska moštva Vse tuje enajstorice izločene VIAREGGIO, 27. — Za letošnji «Pustni pokal* mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja se bodo potegovale samo domače enajstorice. Milan, Bologna, Fiorentina, Juventus, Inter, Lanerossi Vi-cenza. Tortno in Sampdioria so TENIS na Lokvah in drugod na Goriškem prišli končno na svoj račun. Se huje je bilo v Beneški Sloveniji, kjer je temperatura padla na štiri stopinje pod ničlo in je na debelo zapadel nov sneg. Posebno mrzlo je bilo v Čedadu in Nadiški dolini. Sneg pa je ostal na vseh obronkih nad 500 metrov višine. Nekaj podobnega velja tudi za Kanalsko dolino, kjer je bilo včeraj v Trbižu in Zab-nicah 25 cm pršiča, v Beli peči so imeli 45 1205.3 točke 2. Calmar (Fr.) 1195,8 3. Schnelldorfer (Z. Nemč-I 1166.3 4. Jonas (Av.) 1118 5. Danzer (Av.) 1082 6. Ujlaki (Madž.) 1051,1 7. Jones (VB) 1033,9 , 8. Bockenauser (V. Nemč-J 1005,7 9. Schonmetzler (Z. Namfi-I 998,6 10. Joelberg (Norv.) 1000,2 itd- BOKS Archie Moore ni več prvak NEW YORK. 27. — Predsednik atletske komisije New VW-kn je danes javil, da sta tun boksarska zveza Anglije in European Botcing Union skl*" rila, da ne bosta več priznala Američanu Archieu M00" reu naslova svetovnega prvak* srednjetežke kategorije. Komisija New Yorka je *e 9. t. m. sprejela podoben sklep- ATLETIKA AUCKLAND, 27. — Svetg£ ni prvak v teku na 1 miljo ” ter Sneli je izrazil željo, da n tekmoval z Američanom mom Beattyjem, ki je rre nedavnim dosegel s 3’58”9 naj boljši čas na svetu v teku n 1 miljo «tndoor». WJVWAV.V. J-----------1 IVO ANDRIC Travniška kronika 3• AWA*«wvwwWit KONZULSKI ČASI /aa Ta upor v Srbiji je sčasoma povzročal čedalje več skrbi in nevšečnosti, škode, stroškov in izgub vsej turški Bosni in tudi Travniku, toda predvsem vezirju, oblastem in ostalim bosenskim mestom, manj pa samim travniškim Turkom, saj nobene vojne niso šteli za dovolj veliko in pomembno, da bi jo podprli s svojim premoženjem ali celo z lastno osebo. O Karadžordže-vem rogoviljenju so Travničanl govorili s posiljenim omalovar ževanjem, ka*or so vedno našli porogljivo besedo tudi za vojsko ki jo je vezir poslal proti Srbiji in katero so omahljivi in sprti ajani počasi in neredno zbirali v okolici Travnika. Pač pa so bila Napoleonova vojskovanja po Evropi vrednejša snov travniških razgovorov. Sprva so o njih govorili kot o daljnih dogodkih: saj jih tolmačiš in pripoveduješ, toda s tvojim stvarnim življenjem nimajo in ne morejo imeti nobene zveze Ko pa so francoski vojaki zasedli Dalmacijo, je bil ta Bunaparte nenadoma pritegnjen v pogovore Bosancev in Trav- ničanov. _ . , Ob taistem času je prišel v Travnik novi vezir Husref Mehmed paša; prinesel je spoštovanje do Napoleona in zanimanje za vse, kar je francosko, in sicer v veliko večjem obsegu, so sodili Travničani, kakor se spodobi Osmanliju in cesarskemu namestniku. . , Vse to je razburjalo in dražilo travniške Turke, pa so o Napoleonu in njegovih uspehih začeli govoriti s kratkimi, brezpomembnimi stavki ali pa so le ponosno in prezirljivo vihali nosove Ampak vse to jih ni moglo docela odmakniti temu Bu-naparteju, ne jih zaščititi pred njim in dogodki, ki so se bliskovito širili od njega po Evropi kot krogi valov od svojega središča in kot požar ali kuga dohitevali tistega, ki Je bežal, in onega, ki je negibno sedel. Ta nevidni, njim neznani osvajalec je zanetil tudi v Travniku, kakor v toliko drugih mestih na svetu, nemir, razgibanost in poplah. Trdo in zvonko Bo-napartejevo ime bo za dolga leta napolnilo tudi travniško kotlino in Travničani bodo morali, hočeš nočeš, često žvečiti njegove vozlaste in oglate zloge; Bonapartejevo ime jim bo dolgo brenčalo v ušesih in migotalo pred očmi. Kajti prišli so konzulski časi. Vsi Travničani brez razločka se radi kažejo mirnodušni in hočejo ustvariti videz, da so neobčutljivi. Toda novice o prihodu konzula, zdaj francoskega, zdaj avstrijskega pa ruskega in spet vseh treh hkrati, so jim vzbujale nade ali skrbi, netile želje in pričakovanja, česar niso mogli povsem skriti; duhovi so se razgibali, pogovori so postali živahni. Malokdo je vedel, kaj pravzaprav pomenijo ti glasovi, ki krožijo že od jeseni. Nihče ni mogel povedati, kateri konzul pride in kaj sploh bo počel v Travniku. Neka novica, neka nenavadna beseda je bila v takratnih razmerah dovolj, da je razgibala ljudem domišljijo In sprožila polno pogovorov in ugibanj, še več: mnogo dvofnov in strahu, mnogo tajnih želja in misli, katere človek goji v sebi, pa jih ne pove in ne razglaša. Domači Turki, kot smo videli, so bili zaskrbljeni in zlovoljno so omenjali, da morebiti res dobijo konzula. Nezaupljivi do vsega, kar pride iz tujine, in vnaprej nerazpoloženi do sleherne novice, so potihem še upali, da so to nemara zgolj slabe govorice in zla ugibanja; konzuli nemara sploh ne bodo prišli, če pa res pridejo, jih bo tudi odneslo s slabimi časi, kateri so jih prinesli sem. Kristjani, katoliški in pravoslavni, so se teh novic kajpak razveselili, prenašali in pretakali so jih od ust do ust, skrivaj in šepetaje. zbujale so Jim nedoločne upe in obetale spremembo. Spremeni se pa lahko samo na bolje. Seveda Je sleherni od njih opazoval stvari s svojimi očmi in s svojega, često navzkrižnega gledišča. Katoličani, teh je bilo največ, so sanjali o vplivnem avstrijskem konzulu, ki bo prinesel pomoč in zaščito mogočne- ga, katoliškega dunajskega cesarja. Maloštevilni pravoslavni, v zadnjih letih vedno preganjani zaradi vstaje v Srbiji, si niso obetali bogve kaj ne od avstrijskega ne od francoskega konzula, pač pa so videli dobro znamenje in potrdilo, da turška oblast peša in da prihajajo dobri in rešilni nemirni časi. Kajpak so takoj pristavili, da »brez ruskega konzula sploh ne bo šlo*. Celo pičli, toda živahni Judje, sefardi, ob takih novicah niso mogli povsem ukrotiti svoje poslovne molčečnosti, katere so jih naučila stoletja; tudi nje je vznemirila novica, da nemara pride v Bosno konzul velikega francoskega cesarja Napoleona, »ki je za Jude dober kot blag oče*. Govorice o prihodu tujih konzulov so odjeknile nenadoma kot vse govorice v teh krajih, fantastično zrasle, nato pa na lepem uplahnile, da se po nekaj tednih spet pojavijo z novo močjo in v novi obliki. Sredi zime, to leto Je bila mila in kratka, so govorice dobile prvo stvarno vsebino. Iz Splita je prišel v Travnik neki Jud, Pardo po imenu, in s travniškim trgovcem Jusom Atija-som začel iskati pripravno hišo za francoski konzulat. Pretaknila sta vse, šla h kajmakamu*, si z mutevelijem** ogledala vakufska poslopja. Izbrala sta veliko, nekolikanj zapu ščeno hišo, vakufsko last, v kateri so se vedno ustavljali du brovniški trgovci, zato so jo zvali dubrovniški han. Hiša je stala v kraj, nad medreso,*** sredi obširnega strmega vrta, katerega Je razpolavljal potok. Ko je bila sklenjena pogodba, so takoj najeli mojstre: tesarje in zidarje, da hišo popravijo in uredijo. In poslopje, ki je dotlej samevalo in neopaženo bolščalo s praznimi okni v svet, je nenadoma oživelo, začelo vzbujati pozornost ljudi pa radovednost otrok in postopajočih meščanov. Nekje je vznikla govorica o grbu in zastavi, ki bo vedno in vidno izobešena na poslopju tujega konzulata. To so bile stvari, katerih res še nihče in nikoli ni videl, ali obe veliki in pomenljivi besedi — grb in zastava — so Turk-izgovarjall redko in namrščeno, kristjani pa često, škodožel; * Kajmakam — župan ** Muteveli — upravnik ••• Medresa — višja muslimanska verska šola no in šepetaje. Seveda so bili travniški Turki toliko modri in ponosni, da svoje vznemirjenosti niso kazali, toda v pogovoru me“ štirimi očmi je niso tajili. 2e dolgo jih je trlo in skrbelo spoznanje, da je cesar«*1 * plot na mejan zrušen in da Bosna postaja razkosana dežel*-katero teptajo ne samo Osmanlije, temveč tudi kauri iz *!' rokega sveta in kjer celo raja dviguje glavo predrzno kot nikoli doslej. Sedaj naj pa navalijo še nekakovi nejeverni91 S. * *” konzuli in ogleduhi, ki bodo na slehernem koraku nemoten® trobili o oblasti in moči svojih cesarjev! Tako bo lepo poc*s‘ zatrt stari red in »prijetna tišina* turške Bosne, katero Je tako čedalje teže braniti in varovati. Božja volja je, da vl8rj, takle red: Turek do Save, Švaba onkraj Save! Vendar se mu očitnemu božjemu namenu upira vse, kar je krščeno, sj*T sa ograjo na meji in jo izpodkopuje dan in noč, javno in no. Celo ta božja volja postaja zadnje čase nekako vse vidna in izrazita. »Le kaj vse se bo še zgodilo in kdo vse n še prišel?* so se z odkrito ogorčenostjo spraševali stari Tnrft' In res: kar so ob novici, da bodo odprti tuji konzul^' govorili krščeni ljudje, je pričalo, da Turke lahko upravičen skrbi. «Razvita bo zastava!* so šepetali kristjani in oči so J” sevale kljubovalno, kakor da bo to njihova zastava. SeV,®Vj-nihče ni prav vedel, kakšna naj bo ta zastava, ne kaj se >9 ko zgodi, ko bo zavihrala, toda že sama misel, da je zelene turške zastave mogoče razobesiti še druge barve, ^ bodo svobodno plapolale zraven nje, je ukresaia ljudem v oc svetal blesk in zanetila nade, kakršne more poznati in '^i,* samo raja Zgolj od teh treh besed: »Razvita bo zastav*^|/ je prenekateremu revežu vsaj za trenutek postalo v hiši s .g. leje, prijetnele v praznem želodcu In bolj toplo v tanki oo ki; od teh treh preprostih in nedoločnih besed Je marsik° ^ iz raje zaigralo srce, oči so mu zaslepile neke žive barV-epSjb zlati križi, in z nagoslavno ko vihar so mu zašuinele v • jj. zastave vseh krščanskih cesarjev in kraljev. Kajti čtovej* ‘^1. ko živi od ene samcate besede, če ima le še dovolj odloon da se bojuje in si z bojem ohrani življenje. (Nadaljevanje sledi! . ui-MMiCTvrv TRST - UL MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-038 - Poštni predal 859 - PODRUŽNICA GOHICA: Ulic, S. Pell.co Mk Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA st. M - Tei. št 37 33 i - NAHOPMNA: me-ritoa (i.tu - vu»i tri c . lil« H. Jiirtn -j500 Hr celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 dtn, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške«;, Uskh trst 11-03.4 - /,a H.h.i AUI I l>/ft ^ letna ur, po^ a 21-U28 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 100 lir. — Mali uglasi 30 lir oeseda - Vsi oglas, se naročajo pri upr* Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvu tržaškega tiska, Trst