List ljudstvu v pouk in zabavo. s šil»}» vsak četrtek is velja s poštnino vred In v Mariboru * pošiljanjem na dom za celo leto I Ks pol leta 2 K ln za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage Is?enATOtrftx&! 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se poSilja na: TJpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje iukevnega drufitva* dobivajo list bres posebne naročnine« *-* Posamezni listi stanejo 1C vin. Uredništvo: Koroška cesta itev, 5, — fiokoplsi se ne vračajo, i— Upravništvo: Korottf! cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije, taserate se plačuje od enoetopne pettivrste na enkrat IS cis«. ■> dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeru popust, Inseraži se sprejema'. So srede zjutraj, — K* zaprte reklamacije so poStolns proste, Današnja številka obsega 10 strani. Dogodki na Balkanu, V ospredju splošnega zanimanja ne stojijo bojni dogodki, ampak napetost med Srbijo in Avstrijo. Srbija bi rada dobila severni del Albanije, tako, da bi imela prosto pot do Adrije. Avstrija pa se boji, da Srbija ne zahteva prostora ob Adriji radi svojih trgovinskih potreb, ampak da si naredi ob Adriji vojaško luko, v kateri bi ne ležale zasidrane samo srbske vojne ladje, ampak mlorda tudi ruske ali vsaj vseh balkanskih držav. V slučaju, da imamo s Srbijo neprijateljske ali oelo sovražne razmere, bi nam taka luka gotovo ne bila v korist in pomirjenje. Toda ako bodemo s Srbijo prijatelji, nam ho ta luka dobrodošla, Avstrija torej noče, da se Albanija deli in odstopi en kos Srbiji, drugi pa Grški, ampak zahteva, da postape Albanija samostojna državica. Toda ne moremo si prikriti,, da bo tudi samostojna Albanija dvorezen nož za Avstrijo. Ako pride in ostane Albanija pod našim avstrijskim vplivom, ima. gotovo samostojna Albanija za Avstrijo marsikatero prednost. Toda kaj pa v slučaju, da bo stala Albanija pod italijanskim vplivom? V tem slučaju ima Avstrija zaprto pot v Sredozemsko morje. Iz tega je razvidno, da ima Avstrija sedaj zares težave glede svojega stališča z ozi-rom na Albanijo. Zraven so se pridružili še drugi dogodki, ki kalijo jasno in prijazno razmerje do Srbije. Naš avstrijski zastopnik v Prizrenu, po imenu Prohaska, se pritožuje, da se ne sme tako prosto gibati, kakor zastopniki drugih držav v Prizrenu. Zatrjuje, da se mu krati svoboda radi tega, ker je avstro-ogrski zastopnik, a Srbi so Avstro-Ogrski sovražni, Srbi pa pravijo, da se je Prohaska bojeval ob strani Turkov proti Srbom in da je streljal proti Srbom. Avstrija lioČe poslati v Prizren uradnika, ki bi celo zadevo preis-kal, a tega srbski vojaški krogi ne pripustijo, češ da bi tak uradnik lahko videl in spoznal na svojem potovanju marsikaj, kar mora ostati iz vojaških razlogov tajno. In še drug slučaj! Avstro-ogrski zastopnik' Tahy v 'Mitrovici bi rad potoval na Dunaj, da našemu ministru za notranje zadeve poroča o dogodkih, katere je videl in, za katere je izvedel. Toda Srbija mu ne dovoli potovanja, zopet iz vojaških razlogov ne. Zaradi teh dveh slučajev so sedaj pogajanja mod našo državo in Srbijo, Umevno pa je, da taki in enaki slučaji nikakor ne pospešujejo prijateljstva med nami in Srbijo. Kar se tiče vojske kot take, na.ni je ponočati, da Skader še vedno ni padel, a tudi Drinopelj ne. Vsled tega je pri marsikaterem dosedanjem občudovalcu vojskujočih se narodov navdušenje nekoliko o. hlajeno, a mislimo, da popolnoma neopravičeno. Naglo se dajo vzeti trdnjave samo, ako se žrtvuje življenje velikanskega števila vojakov, a za to se ne more odločiti niti Črnogorski niti bolgarski kralj. In prav imata tako, kajti tudi v vojski se ne sme življenje vojakov darovati lahkomiselno in brez največje potrebe. In potrebe ni, kajfc nazadnje je vseeno, ako padeta i-menovani trdnjavi nekaj tednov prej ali slej v rolke Slovanov. Tudi prodiranje bolgarske vojske proti Carigradu marsikateremu vročemu prijatelju teh slovanskih Japoncev ne napreduje dovolj hitro. Gotovo je, da stoje Bolgari pri CataldČi pripravljeni za zadnji in smrtni udarec Turkom. Toda Turki so prosili za premirje. Uvideli so, da je njihova Izguba neizogibna. Sedaj se vršijo brezdvomno že pogajanja zaradi premirja, in vsled tega stoje Bolgari mirni, a vendar pripravljeni pri CataldČi. Ali pojdejo Bolgari v Carigrad in tamkaj narekujejo Turkom zadnje mirovne pogoje, je postalo zadnji Čas dvomljivo, to pa iz vzroka, ki ne leži v vojaških ozirih1. Ampak v Carigradu se je pojavil črn gost, ki je mnogo močnejši nego T,urki, in proti katerem tudi junaški Bolgari nimajo nobenega orožja, namreč kolera in kuga. Kakor se poroča iz Carigrada, razsaja tam ta morilka že v strašnem obsegu. Baje je pobrala sedaj že pad 20.000 ljudi. Sedaj se je pridružila h koleri še Črna kuga. Nemški listi vedo pripovedovati, da se je med balkanskimi državami že začel prepir, kaj bo dobila katera izmed vojskujočih se držav. Gotovo je, da bodo glede tega ali onega kraja, ki se je vzel Turkom, različna mnenja, a to še ni prepir, to Še ni začetek sovražnega" razmerja. Nemci bi seveda želeli, da se začnejo sedaj balkanske države med seboj prepirati, a prepričani smo, da bodo ostale njihove želje neizpolnjene. Srbsko turško bojišče. Bitka pri Bitolju (Monastirju). Pred Bitoljem so se ustavile vse turške čete, ki so se po bitki pri Kumanovem umaknile čez, Kal-kandelen, Hostivar, Kičevo, Koprili (Veles) in Prilep. Teh Čet je bilo skupno nekaj nad 50,000 mož s 50 topovi. Poveljevali so turškim četam Zekki-paša, Fethi-paša (poveljnik skopeljskega zbora), Džavid-paša (kateri je pred dvema letoma poveljeval vojnim Četam, ki so bile poslane proti vstaškim Albancem), Sajd-paša (poveljnik solunskega zbora), in mladoturški bo-ritelj za svobodo, Niazy-bej, z njegovimi prostovoljnimi četami iz Rezne, Glavni namen turškega odpora, je bil, rešiti Čast turškemu orožju. O poteku bitke se poroča naslednje: Borba se je začela v petek, dne 15, novembra. Že v četrtek so se vršili spopadi srbske konjenice s turškimi oddelki. V petek pa se je razvila bitka na celi Črti. Izpo' Četka so bili Turki na boljšem, Ker so imeli zasedene vse višine, po nekod do 1200 m visoko, Srbi so bili pa na popolnoma ravnih tleh, katera so bila vrhu tega poplavljena vsled naraslih rek. Toda Srbi so s svojo požrtvovalno hrabrostjo premagali vse težave ter so proti večeru zasedli več vasi in okoliških višin. Tako se je položaj srbskiih Čet izdatno izboljšal za boje, ki so se vršili v soboto. Boj "Se je tudii še nadaljeval v nedeljo. V nedeljo popDldne se je S rito m po dolgi, krvavi bitki posrečilo predreti turške postojanke pred Bitoljem. Turki so se začeli umikati na celi črti. Sijajna zmaga Srbo* pri B tal n N*d mestom vihra srbsko trot>ojnica. Bitka pri Bitolju je trajala 3 dni. Bila je nepopisno ljuta in krvava. Na srbski strani se je bojeval večji del glavne srbske armade pod poveljstvom prestolonaslednika. S to armado se je združil tudi oddelek armade generala JankoviČa. Na nasprotni strani pa je bila zadnja turška mohamedanska armada pod poveljstvom Zekki-paše iii Albanci, Turki so se izpo-četka hrabro držali, pa niso mogli uspeti proti junaštvu srbskih' Čet; osobito srbska artilerija se je zopet izborpo izkazala, Turki so se že v nedeljo začeli u-mikati; v ponedeljek je bilo njihovo umikanje splošno. Nato so jih Srbi od vseh strani obkolili in jih prisilili, da se udajo. Vrhovni poveljnik Zekki paša, Fethi paša, Galib pa^a, Djnvid paša in Said paša so predali svoje meče srbskemu prestolonasledniku. Odvedli so jih v Skoplje. Ujetih je n*d 40.000 Torkov. Mrtvih je na obeh straneh 20.000, pa več na turški strani. Srbi so zaplenili nad 100.000 pušk najnovejšega sistema, 82 vagonov streliva in 18 vagonov živil. Tarška moč v Makedoniji in Albaniji je strta Nad Bitoljem plapola srbska zastava. Vsled te sijane zmage vlada med srbskim narodom velikansko navdušenje. Bitolj. Mesto Bitolj (Monastir «= samostan) leži v bajno lepi dolini reke Črna, ki se izteka, v reko Vardar, Mesto šteje 50.000 prebivalcev, med katerimi se odlikujejo po pridnosti obrtniki in trgovci, V Bitolju se nahaja mnogo šol, med temi grška gimnazija, 2 srbski nižji gimnaziji in 1 višja dekliška šola. Vsled svojega bazarja (trga) slovi mesto po vsem Balkanu. Poleg tega se nahaja v Bitolju tudi več tovarn za različno srebrno, zlato in sukneno robo. V mestu imajo lazaristi svoj zavod. Bitolj ima poleg trgovinske tudi veliko vojaško važnost. V njem se je nahajalo povelj-stvo III. turškega armadnega zbora, v njem je bila močna garnizija, velika vojašnica in kadetna Šola. Vse višje oblasti vilajeta Bitolj so imele v mestu svoj sedež. Bitolj leži na križišču najvažnejših cest, ki vodijo iz Solipia v DraČ in iz Sofije v Janino. S Solunom je zvezan Bitolj po železnici. Radi teh prometnih zvez je Bitolj velike važnosti za Srbe, ker odpira kot ne samo proti Egejskemu, ampak tudi proti Jadranskemu morju. Okolica Bitolja je zelo rodovitna. Tam bujno ra- ste pšenica, koruza in tobak. Vsi ti pridelki se v obilni meri izvažajo. Mesto nima posebno zdrave lege. Vsled močvirnatega ozemlja ob reki Črni umrje vsako leto 40—50 ljudi na malariji. Kraljevič Marklo, znani jugoslovanski junak, je pri svojih bojnih pohodih proti mohamedancem izvrševal, kakor poročajo narodne pesmi in pripovedke, tudi okrog Bitolja svoje junaške Čine. Grad kraljeviča Marka se je namreč nahajal bilizu Prilepa, ki leži severno od Bitolja» Sedaj so Srbi v znamenitem Bitolju razobesili svojo zmagoslavno zastavo! v Crnogorsko-turško bojišče. Črnogorci ob Jadranskem morju. Zvvsetje Sv. Ivana di Medna. Od sobote na nedeljo dne 17. t. m., so Črnogorci pod poveljstvom generala MartinoviČa prodirali proti morskemu pristanišču Sv. Ivan di Medua. Zavzeli so brez večjega odpora višje postojanke okoli luke, a za tem še mesto samo. Turki so zbežali v popolnem neredu. Nato so se zopet zbrali in napadli Črnogorce. Turkov je bilo okoli 3000. Nastal je hud boj, v katerem so Črnogorci premagali Turke in jih vrgli z velikimi izgubami nazaj. Tudi Črnogorci so imeli 100 mrtvih in ranjenih'. General Martinovič je po bitki slovesno korakal v mesto. Črnogorci so zaplenili mnogo živeža in streliva, Vse postojanke od reke Bojane pri Skajdru pa do Sv. Ivana so sedaj v Črnogorskih rokah.. Mesto Sv. Ivan di Medua leži približno 28 km južno od Skadra. Lei zavzet od Črnogorcev in Srbov. V ponedeljek, dne 18. t. m., so Čete generala MartinoviČa s pomočjo dela srbske J(apkovičeve armade zavzele mesto Leš (Alessio). Po kratkem boju je razobesila turška posadka na trdnjavi belo zastavo v znak, da se uda. Potem so se v zavzetem mestu srbski in Črnogorski vojaki srčno pozdravili ter so v bratskem soglasju viharno klicali „Živio" in ,„Hura" kraljema Nikiti in Petru. Mesto Leš. Mesto Leš leži ob reki Drin, ne daleč proč, kjer se izteka ta reka v Jadransko morje. Prebivalcev šteje mesto okrog 4000, od teh je 40% katoličanov. Mesto je staro; bilo je ustanovljeno že leta 385 pred Kristusovim rojstvom in se je zvalo Lissos, Škofija Leš, ki ima svoj sedež v mestu Kalmeti, 10 km severho od Leša ter šteje 14,000 katoličanov, spada pod nadškofi-jo Skader. Pred Skadrom. Po gorah okrog Skadra je zapadel debel sneg, v dolinah pa je zadnji Čas močno deževalo, vsled Česar je črnogorsko napadanje Skadra močno otež-kočeno. Pretečeni teden so uničili Črnogorci turško baterijo Galemi, ki je varovala važen prelaz Kiri in Brjandol. Črnogorci Skader skoro venomer močno obstreljujejo, Najhujše obstreljevanje je bilo v poči od četrtka na petek. Turki so živahno odgovarjali. Splošno se sodi, da Skader še radi tega ni padel, ker Črnogorcem manjka težkih oblegovalnih, topov. VukotiČe-va armada in srbska kolona, ki je določena za pomoč Črnogorcem pred Skadrom, Še nista došli tje. Ker je Turkom sedaj, ko sta padla Leš in Sv. Ivian, nemogoče spravljati v Skader živila in vojne potrebščine, je upanje, da Skader v kratkem pade. Junaška smrt katoliškega duhovnika. Dne G. t. m. je padel na Kokariški gpri katoliški vojaški duhovnik ulcinjsktega bataljona, o. And-rija Je kavi Č. Bil je Črnogorec in namesto da bi zaostajal ter tolažil ranjence in blagoslavljal padle, je hitel s križem v roki na čelu vojske, da žive popelje v zmago. Kakor v davnih Časih,! Toda, ko je bila zmaga izvojevana, ni mogel več blagosloviti zmagovalcev — pailel je kot junak. Bil je mlad, vnet duhovnik, star še-le 32 let. A ni bil to edini borilec, ki je v tej vojni s križem v roki hodil na Čelu vojnih vrst. Bolgarsko-turško bojišče. Pred Drinopoljcm. Bolgari so nameravali izpočetka z glavnim napadom nastopiti na južni strani mesta, ker so tam u-trdbe najslabše in deloma tudi zanemarjene; tudi je tam do mest i najbližje, tako, da bi napad tam gotovo vodil do cilja. Bolgarski narod, kakor tudi vojskino vodstvo, bi bilo tedaj laliko računalo s skoraj šla jim padcem Drinopolja, toda veliki povodnji sta to upanje podrli. Prva povodenj je bila bolj neznatna ter ni trajala tako dolgo. Ko pa je po nekajdnevnem hudem zimskem mrazu prišlo južno vreme, je nastopila dne 10, novembra znova povodenj. Valovi reke Marice so segali do vrba obrežnih dreves, pomožni most pri Ka' rakoju, ki so ga zasedli Bolgari, je izginil pod vodo, ravno tako tudi most iz vojaških' Čolnov južno od Ka-rakoja; vsled preplavljenja so podobni bregovi reke velikemu močvirju. Desno med rekama Marico ip Ardo stoji 8. bolgarska divizija, na levem bregu reke Marice srbska Timoška divizija, za temi se vrstijo na novo ustanovljena 11. bolgarska in srbska podonavska divizija drugega poziva, južno od Arde stoji ena brigada bolgarske 9. divizije in ena bolgarska konjeniška brigada, Prve Štiri imenovame divizije so Bolgari, ž njim lastno brezobzirnostjo, stavili skozi 10 dni v boj, da bi priborili tamošnje mestno predozemlje, a imeli so velike izgube in vrhu tega so prvotno medli in brezčutni Turki se razburili k večjemu odporu; Bolgari So se morali hudo boriti za vsako ped zemlje. Ložje je bilo Srbom odbiti turški izpad. Oslabljena je tudi bolgarska oblegovalna artilerija vsled tega, ker je odšel en del proti Cataldči, Srbi so pripeljali z obema divizijama težke topove pred Drinopolje. Položaj med oblegainci pa je naravnost obupen. Prebivalstvo mesta nima živil in jih tudi dobiti ne more. Vsak prebivalec dobi baje vsak tretji dan samo majhen hlebec kruha. Mnogo prebivalcev je že pribežalo k Bolgarom, pa so jih poslali v oblegano mesto nazaj. Ce Bolgari razsvetlijo ponoči pokrajino okoli mesta, zapazijo, kako se prebivalci iz mesta in okolice plazijo po bojišču in iščejo pri padlih turških' vojakih hrane; toda zamatn, ker turško vojaštvo samo hudo gladu je. Boji pred Carigradom. Boji pri Cataldči, oziroma- za CataldČo, se nadaljujejo. Bolgari so naleteli na precejšen turški odpor, in to malenkost so turška poročila naenkrat raz-trobila kot zmago. Bili so to zamo izpadi v manjšem obsegu. O kakšni turški zmagi more biti tem manj govora ker v turški armadi tako razsaja kolera, da bo kmalu postala za odpor nesposobna. Poroča se, da so nekaj tisoč na koleri obolelih vojakov zaprli na nek prostor, katerega so obdali z žico, pred ograjo pa stoje straže. Bolniki umirajo brez zdravnika in brez hrane. Vkljub vsem tem težavam pa se vrši bitka na celi črti od Marmarskega do Črnega morja. Posebno liud dvoboj se vrši med bolgarsko in turško arti-lerijo, ki se je ojačila s topovi iz utrdb ob Bosporu. Prvi streli so počili dne 17. t. m. ob 3. uri zjutraj. Bolgari so razsvetlili z velikimi svetilniki turške postojanke. Bolgari so poskusili nočni izpad, a Turki so jih pravočasno opazili. Bolgari so se zopet umaknili. Nato se je začel artilerijski boj. Pred zoro je začelo bolgarsko topništvo hudo streljati na utrdbe pri Hademkoju. Streljanje se je čulo do Carigrada. Turške čete, dasi od kolere oslabljene, so se borile zelo hrabro. Po par urah ljutega boja so zapazili Turki bolgarsko obkoljenje od gozda pri Shazi. Turki so zažgali gozd in Bolgari so se morali prikazati. Bitke še nilionec. Boji se nadaljujejo. Ker so dobili Bolgari oja-čenj, je kmalu pričakovati zadnje in sklepne zmage nad Turki, Da Turčija vkljub vsem zatrdilom, da bo nadaljevala vojno, ne pričakuje nobenega uspeha, se vidi iz tega, ker se je obrnila na evropske vladarje, naj posredujejo za mir. Tako je ministrski predsednik Kiamil-paŠa prosil ruskega poslanika, naj posreduje pri bolgarskem carju Ferdinandu za premirje, Turki obetajo, da ustavijo dovažamje vojakov iz Male Azije i.n da zapuste Čataldške utrdbe, Če jih ne zasedejo Bolgari; Drinopolja pa baje Bolgarom nočejo dati. Poroča se tudi, da je general Savov 19'. t. m. turškemu generalu N a z i m - p a -Š.i izročil mirovne pogoje balkanske zveze in zahteval odgovor od nje v 24. urali. Splošno se sodi, da s p o m i r j e -njem ne bo nič, Je e r T u r č ;i j a b o 1 g a r -skih pogojev noče sprejeti. Kako se Turki bojijo Bolgarov. Vprašali so nekega Vjetega turškega podčastnika, zakaj prevzame takšen strah Turke pri bolgarskih napadih z bodali (noži) ip zakaj se oni nikdar ne zoperstavijo takim napadom, Turški podčastnik odgovori z vso iskrenostjo: „Pri naših vojakih je vkoreninjeno prepričanje, da je Bolgar v takšnih napadih — „juriših" — nepremagljiv in nikdo se mu ne more postaviti v bran. In prav zato, kadar mi čujemo Komando: „Pot na nož!" se grozno prestrašimo in vdarimo v beg . . ." Turki si torej tolmačijo bolgarsko povelje: „Na-pred na nož!" tako, kakor da bi se glasilo: „Pet na nož", to je po 5 Turkov na vsak bolgarski nož. To je res grozno povelje, in tedaj ne preostane drugo, kakor bežati, kolikor ga sloke noge nesejo. Bolgarsko satuopremagovaiije. Bolgarske zmage so veljale ogromno krvi. Samo v bitki pri Lile-Burgasu je bilo ubitih in ranjenih kakih1 15,000 Bolgarov. Vodstvo boligarske armade ravna, pametn'0, da nič ne razglaša o izgubah, a vzlic temu se je seveda izvedelo dosti posameznosti. Ce se pomisli, da je skoro vsaka družina poslala vsaj enega, pa tudi več moških v vojno, je pač naravno, da skoro v vsaki družini pričakujejo s strahom, kdo je padel. Nek italijanski časnikar popisuje razpoloženje v Sofiji tako-le: Kaka požrtvovalnost, kako samopremagovanje, kaka duševna sila navdaja ta mladi bolgarski narod — kdor to gleda, temu pretrese srce. Listi ne prijavljajo imen mrtvih in ranjenih, vlada ne naznanja rodbinam, kaka usoda je zadela njihove pripadnike. In vendar se še noben Človek ni oglasil pri vojnem ministrstvu za pojasnila, če ta ali oni še živi' ali ne. Pokazati posebno zanimanje za posameznega vojaka v treootku, ko je ves narod zapleten v tako velikansko vojno, se zdi Bolgaru neprimerno; zdi se mu, da bi bil to izraz pomanjkanja rodoljubja. Te dni sem videl na kolodvoru, ko je prišel vlak z ranjenci iz bitke pri Lile-Burgasu, kmečko ženico, ki se je približala ranjencu, katerega so nesli iz vlaka v bolnišnico. Vprašala ga je, kaj je z njenim sinom. Ranjenec ni znal materi prikriti resnico. Žena je prebleclela; zdelo se je, da omahuje, a takoj nato se je zravnala in ponosno držeč glavo pokonci, je odšla. Samo robec je držala pred ustmi. Vse občinstvo je občudovalo to mater, ki je znala-v tako pretresljivem trenotku obvladati svojo bolest in je dala. temu izraza. In še-le tedaj je mati zavzdihnila. Star mož v Sofiji je začel slutiti, da se je njegovemu sinu, ki je šel kot prostovoljec v vojno, kaj primerilo. Teh' dvomov in skrbi ni mogel prenašati. Peljal se je v Staro Zagoro, kjer je bil sedež generalnega štaba, in potem v Mustaio-paŠo, V obeh krajih je hodil od bolnišnice do bolnišnice, od postelje do postelje in poizvedoval po svojem sinu-edincu. Med ranjenci ga ni bilo, a izvedel jo, da je pri Lozengrar du padel. . ., Če je živ ali mrtev, tega ni nihče vedel. „Pa ga poiščem med mrliči", je rekel stari mož i.n se odpravil v Lozengrad. Ko je prišel tja, je videl, da je vse bojno polje pokrito s snegom in da ta snežna odeja, pokriva vse, ki so padli, vse do zadnjega, tudi njegovega sina, V [Ti i1 se je v Sofijo, nikomur ni nič rekel, nikomur nič Botožil, samo včasih je njegov obraz nekaj sprele-letelo, kar je izdajalo njegovo bolest. Obstopili so ga prijatelji in znanci ter ga vprašali, kaj je z njegovim sinom. In s krepkim glasom je odnovoril stari mož: „Velika in sijajna je zmaga naše domovine", in je svojo ponosno bolest zakril z molkom. Tak je narod zmagovalcev. Bolgarska žena navdušuje svojega moža. Nek rumunski list priobčuje pismo, ki ga je pisala fcolnarska žena svojemu možu v Rumuniji, ki je bil poklican pod orožje. Pismo se glasi: „Moj ljubi mož! Prav praviš, da odideš takoj k vojakom; izgubil bi cel dan, če bi prišel najprvo k meni da nas obiščeš. Pojdi in izpolni svojo dolžnost! Jaz bom za-te molila in Bog ne bo pripustil, da bi ti zapustil devet sirot. Njihovi nedolžni glasovi se bodo spojili z mojimi v molitvi, da se kmalu in zdrav vrpeš. Vendar pa se ne varuj, če misliš na njihovo bodočnost; vsemogočni, ki Čuje nad usodo domovine, ki čuje nad teboj, bo čul tudi nad otroci, Ce se zopet vrneš, boš našel ljubečo te in narte ponosno ženo. Ce se pa ne vrneš več, tedaj vedi, da me bo spomin na-te spremljal do groba, da pa bom imela tudi moč, vzgojiti tvoje sinove in hčerke, ki bodo otroci narodnega junaka in krščanskega mučenika," Rešenka rešila svojega rešitelja. Iz bitke pri Lile-Burgasu se poroča ta-le gin-ljiv prizor: Ko so zasedle bolgarske Čete Lile-Bur-gas, je zbežalo ljudstvo esedah nam je narisal podobo sv, Frančiška kot se-ra-fa ljubezni. Nato je sledilo posvečenje novega oltarja. in potem slovesna pontifikalna maša na novo posvečenem oltarju. Ob 12. uri nemška pridiga prevzviše. nega nadpastirja, Kakor da bi že slutili bodočega govornika, se je zbralo prav obilo ljudi — posebno veliko razumništva je bilo opaziti — ter pazljivo sledili razmotrivanju prevzvišenega nadpastirja. Govor je obsegal dve točki: kratek popis oltarja in sv.. Frančišek kot apostel sv. Evharistije. PrevzviŠeni govornik je kaj lepo razvijal svoje misli, katere je povijal v pri-proste, toda krasne in navdušene stavke. Oni, k,i zidajo Gospodu dostojno hišo, se bodo enkrat svetili kakor svetle zvezde na nebu, ravno tako tudi oni,"ki pomagajo pri tem na ta ali drug način, tako ali enako so provzvišeni knezoškof med drugim tudi izpregovo-rili; te pomenljive besede naj dosedanje dobrotnike blagohotno ohranijo, kakor tudi šo novih obrodijo. Prav lepa slovesnost, katera nam ostane v trajnem spominu, se je končala z zahvalno pesmijo „Te Deum". — Prihodnjo nedeljo, dne 24. t., m., sšivrši blagoslav-ljanje zadnjega oltarja Naše ljube Gospe presvetega Srca. m Maribor. Slovenci! Pozor! Liberalci širijo pohujšljive liste! Vsi dob. ro misleči krogi se trudijo dandanes, da bi kolikor mogoče preprečili in zabramili pohujšanje ljudstva, posebno pa mladine, po slabih knjigah in časopisih ter po svinjarskih podobah. Tudi ministrstvo je izdalo v tej zadevi že več odredb; kajti pokvarje.no ljudstvo, izprijena mladina, pomeni pogin 2;a narode, T u p a i-m a m o v Mariboru v Gosposki ulici trgovca,kisepiše V i 1 k o W e i x 1 in ki prodaja papir. Da je Vilko Weixl velik liberalec, je umevno, saj je ja pri novem liberalnem političnem društvu v Mariboru bil izvoljen za nekega namestnika, Weixl ima na lepakih mariborskega Dramatičnega društva inserat, v katerem pravi, da je njegova trgovina prva slovenska trgovina v Mariboru, kar seveda ne odgovarja resnici. Ta Vilko Weixl prodaja v svoji papirni trgovini poleg papirja tudi raznovrstne časnike, in med temi je celo tudi svinjarsko pisan nemški tednik „Der neue Blitz". Ta list ima celo vrsto pohujšlji-vih, umazanih, nesramnih spisov, s katerimi p okvar-ja ljudstvo. In tako nemško grdobijo razobeša slovenski trgovec Weixl celo v svoje okno! Žalostno, da stori Slovenec to, med tem ko niti nemški trgovci na tak način ne vsiljujejo tako grdobijo. Papirni trgovec Weixl se ob vsaki priliki dobrika slovenskemu ljudstvu; on zahteva, da naše slovensko, pošteno ljudstvo hodi kupovat papir in druge reči v njegovo trgovino; on hocli okoli po Spodnjem Štajerskem po župniščih, pri županih in pri trgovcih in jim priporoča kot „prvi slovenski mariborski trgovec" svojo robo. Doma pa prodaja „prvi slovenski trgovec" nemško-židovske svi-njarske liste, ki kvarijo naše ljudstvo, ropajo naši mladini sramežljivost ter jo pogrezajo v skvarjenost! Gosp. Weixl, ali res mislite, da Vam bo tak židovski, nesramni list privabil naše slovensko ljudstvo v Vašo trgovino?! Naše ljudstvo je pošteno in pošteno ljudstvo hoče imeti sebe vreden naraščaj, pošteno in nepokvarjeno mladino; zato pa tudi pošteni slovenski sta-riŠi, ki pošiljajo svoje dobre otroke v Maribor v razne šole, da bi se izobrazili, odločno protestirajo proti temu, da bi slovenski trgovci zastrupljali s slabimi časniki slovensko mladino! m Maribor. V torek, dne 10. t. m,, so se vršile občinske volitve za III. razred. Dasiravno so vrgli socialni demdkratje puško v koruzo že pred bojem, so se naši Nemci strašno bali, da bi jim volitve ne šle po sreči. Najetih so imeli Čez 10 izvoščekov, ki so jim vozili volilce skupaj. Vendar je ubogala Nemce le borna tretjina vseh volilcev. Kandidat za županski sto-lec, veliki Nemec in obenem sin slovenskih starišev, odvetnik dr. Orosel, je dobil med vsemi kandidati najmanj glasov, namreč 1131, docim so dobili drugi Čez 1200 glasov. Zvečer so slavili v kiazini svojo jalovo zmago. Glavno besedo sta imela Ceh Havliček in Slovenec dr, Orosel. m Slovenski javnosti v Mariboru! „Slovenski Gospodar" se je dozdaj prodajal tudi v trgovini g. V. Weixla v Gosposki ulici. Ker pa ima isti trgovec naprodaj tudi pohujšljive liste kakor „Der neue Blitz ', ki imajo namen, da zastrupljajo mladino in ljudstvo, zato je «pravništvo „Slovenskega Gospodarja"'sklenilo, da trgovec Weixl ne dobi več „Slovenskega Gospodarja" v razprodajo, ker nočemo, da bi se naš iist obenem s tako nesramnim Časnikom, kakor je „Der neue Blitz", razpečaval. — UpravniŠtvo „Slovenskega Gospodarja". m Maribor. Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Fani Plabki, ki je otvorila v Tegetthoffovi ulici veliko perilnico in likalnico za lino perilo. m Sv. Magdalena. Sestanek naših „Stražarjev" se je zadnjo nedeljo zopet lepo obnesel. Soba je bila nabito polna, Prišlo je tudi več novih prijateljev. Naš krog je vedno večji. Sestanek so otvorili naši pevci z lepo pesmijo. Govor je bil namenjen našim bratom Hrvatom, Bolgarom, Srbom in Črnogorcem, o katerih nam je predaval Fr. Žebot iz Maribora. Razjasirl nam je boje Jugoslovanov v Avstriji, zvezo Slovencev s Hrvati, opisal nam je pa tudi veličastne zmage balkanskih Slovanov nad Turki. Po predavanju je sledilo petje narodne pesmi, nakupovanje srečk Slovenske Straže in izposojevanje knjig ter Časnikov. Gibljemo se pa., gibljemo! m Kamnica pri Mariboru. Tukaj so se vršile dne 7, novembra občinske volitve za III. razred. Zmagali so s pomočjo omahijivcev Nemci in posilinemci. Slovenska, stranka se je sicer na volitve dobro pripravila, a proti izdajstvu nimamo orožja. Nek Človek, kateri se je Klinil Slovenca, je zadnji dan radi bak-šiša, ki so mu ga ponudili nemškutarji, presedlal, in je ootegnil s seboj več volilcev, kateri so obljubili voliti naše može. Ko bi se ne bilo zgodilo to grdo izdajstvo, bila bi slovenska stranka prodrla. Trditev slovenskih liberalcev v „Slovenskem Narodu" ip v ol>-sotelski „Slogi", da od Slovencev ni nihčo za te kamniške volitve ničesar storil, je čisto navadna laž. Mi smo storili svoje, tudi mariborsko vodstvo in „Slovensko društvo" nam je šlo na roke. Sicer pa Nemci tudi niso bogve kako veseli te jalove zmage, ker so jih' nemškutarski glasovi stali precej desetnikov in še več veder vina. m Sv. Lenart v Slov. gor. Naša. kmetijska podružnica je priredila zadnji Čas več poučnih shodov. Dne 3. novembra pri Sv. Rupertu v Slovenskih gor. takoj po rani sveti maši. Go\Oril je potovalni učitelj g. Jelovšek o svinjereji. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan. Posebno so bile v velikem Številu zastopane gospodinje, kar je dokaz, da se zanimajo za povzcligo svinjereje. G. Jelovšek je temeljito razložil in pojasnil, kako se je ravnati, da pridemo do boljše sainjereje, zlasti do pravega plemena. Končno nam je razložil važnosti krmljenja, med pitanimi in plemenskimi svinjami. Ta shod je bil za nas res velikega pomena. Dne 10. novembra pa se je vršilo zborovanje pri Sv. Lenartu po ratli sv. maši in popoldan po večernicah pa pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Na teh zborovanjih je govoril potovalni u-Čitelj g. Pirštiiiger o vinoreji in pri Sv, Barbari tudi o sadjereji. Razložil nam je važnosti sajenja trt kakor tudi dreves. Shoda sta bila oba dobro obiskana, m Devica Marija v Puščavi. V občini Roten-berg je zmagala pri občinskih volitvah dne 14. nov. naša kmečka stranka v II, in III. volilnem razredu. V II. razredu so bili izvoljeni: Gregor Godec, Val. PeČovnik in Anton Vezjak; v III, razredu pa: Jakob Paulič, Peter Plevnik in Peter Planinšič. — Pri občnem zboru podružnice Slovenske Straže za Sv. Lovrenc in Puščavo dne 17. novembra je bil izvoljen sledeči odbor: Jakob Paulič, načelnik; Maks Lampreiit, namestnik; Josip Pečovnik, tajnik; GaŠpar Zrn ko, blagajnik. m Fram. Prihodnji ponedeljek se poroči pri nas g, Fr. Pišek, sin državnega in deželnega poslanca g. Franca Pišek, z Marijo Vauhnik, hčerko Janeza Vauhnik, kmeta in župana na JeŠenci. Bilo srečno! m Slov. Bistrica. Tukajšnji mladinoljubi so si sestavili odbor, ki naj preskrbuje ubogim otrokom o-koliške šole v zimskih mesecih opoldne toplo hrano in. kolikor mogoče tudi obleko. Izobraževalno društvo je že priredilo v korist ubogim šolarjem predstavo, koje čisti dobiček se bo obrnil v ta blag namen. Med prvimi, ki so prišli odboru tudi od zunaj na pomoč z mi-lodari, je bil g. ravnatelj dr. J e r o v š e k iz Maribora. 16 K nam je naklonilo njegovo blago srce. Bog mu plačaj! m Slov. Bistrica. Vrlo dobro se je obnesla nedeljska prireditev slovenjebistriške mladine: „Mlinar in njegova hči". Ta igra stavi igralcem precejšnje zahteve. Pa vendar, kako izborno so rešili vsi svoje vloge. Skratka: Bil je lep večer, ki ga nam je priredila naša dobra mladina, in občinstvo je do zadnjega napolnilo obširno dvorano. Hvala vsem ljubim gostom iz PoljČau, Spodnje Poljskave in CreŠnjevoa, ki so vkljub slabemu vremenu prihiteli med nas. Ste pač junaki, Slovenjebistriška mladina, ti pa naprej do novih zmag! m Sv W!agd>l-na Mariboru. V nedeljo, dne 24. no?, ima Dekliška zveza kakor Dava eo svoj mesečni poučni seBtanek v društvenih prostorih, Tržaška cesta 15. SLmšekevo slavnost pa se vrši v dvorani kat. del. društva Flossergasse 4. Slovenke iz Maribora in okolice, agitirajte piidno, da bo takrat dsorana tako polna, kakor pri zadri j< m ženskem sh-dul Ta slavnost se vrši 8. decembra. m Kimn:ca. V nedeljo, dns 24 nov po večernicah se vrši pri Marinieku Slomšesova slaynost. Na vsporedu ie igra „Veseli god", slavnostni govor ima Fr Žebot iz Maribora, petje, deklamacije in druge zabavo. Pridite v obilnem številu m Sv. Benedikt v S ov. gor. Bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, 24. t. m. po večernicah veselico. Igrala se bo igra „Na krivih potih" zvez na s tamburanjem ia petjem K obilni udeležbi vabi odbor. m Slov. Bistrica. Igra „Mlinar in njegova hči" se v nedelj", 24. t. m. ponovi po znižani vstopnini, čisti dobiček je za uboge šolarje. Pridite! Ptujski okraj. p Ptujske novice. V soboto, dne 16. novembra je ponoči vštric Hajdina skočil tovorni vlak iz tira. Ker se je pri tem tir močno poškodoval, so imeli vsi vlaki Ptuj—Praigersko velike zamude. — Srbi na Ptuju? Kakor so listi že poročali, je dne 14. nov. v Ptuju požar močno poškodoval novo mestno hišo (Deutsches Vereinshaus), katero so bili še-le začetkom novembra otvorili. Kako je pač ogenj nastal, posebno v komaj dozidani nemški hiši, so povsod ugibali! Ptujski tudinemci so kakor znano, v zadnjem Času zelo vznemirjeni vsled slovanskih zmag na Balkanu, ker se jim milijo bratci po duhu, krvoločni Turki, ki pa sedaj prejemajo svoje plačilo. In. ta strah je storil, da sta brihtni Polde in znani ljutomerski gospod takoj rekla: Tb so storili Srbi, ne, Slovenci, moram reči. In takoj so vtaknili dva Slovenca, nekega Roškerja in Toplaka, v preiskovalni zapor. Ko pa je uradna komisija (seveda nemška) začela stvar pre. iskavati, se je dognalo, da se je napravil pogrešek že pri zidavi hiše, ker so namreč naslonili velik tram na dimnik., ki je povzročil ogenj. Osumljena Slovenca so morali seveda takoj izpustiti iz zapora. Ali in kako zadoščenje sta sprejela za to osramotenje, ni znano. p Sv. Lovrenc ra Dravskem polju. Ves svet se zdaj ozira na Balkan in vsafk Slovenec gotovo spremlja z največjim zanimanjem boj svojih' slovenskih bratov za osvobojenje iz večstoletnega turškega jarma in se veseli slavnih zmag nad sovragom. Tudi mi željno pričakujemo novic iz bojišča, zlasti ker v balkanskih krajih delujejo tudi nekateri naši domačini, V Carigradu deluje kot učitelj Č. g. o. Andrej Tumpej, lazarist, ki je obhajal lani v Gradcu novo sv. mašo in je odpotoval letošnje poletje v Carigrad; pač ni slutil, da bo navzoč v Carigradu v tistem zgodovinskem trenotku, ko bode, upajmo, zopet zavladal sv-, križ v mestu in balkanskih' pok.rajipah. V ravno istem mestu deluje kot usmiljena sestra Julijana (Roza) Lenart že 10 let. V nekdanjem prestolnem mestu srbskih čarov, v Skoplju, ki je že v srbskih rokah, in proglašeno za drugo prestolico srbskih kraljev, živi delom ljubezni do bližnjega usmiljena sestra Dionizija Kacijan, Lansko leto nas je obiskal lazarist brat Matevž Korošec (doma iz majšberške župnije), ki živi že 7 let v Kava- li blizu mesia Soluna, rojstnega kraja sv, Cirila iu Metoda; tudi tukaj so zdaj zavladale balkajiske kršfe. države. Naj bi srečno prestali sedanje težke čase, da bi potem v novih, boljših razmerah mogli zopet bl,a-gonosno delovati med bratskimi balkanskimi narodi. p Cirkovce. V Četrtek, dne 7, novembra t. 1, ob 5. uri zjutraj je umrl obče spoštovani posestnik Štefan Ekart v 67, letu. Bil je mož mirnega, krepkega značaja, kar je ,tudi ob vsaki priložnosti v dejanju pokazal. Kako je bil priljubljen, pokazali so dnevi njegove težke bolezni, pokazal je njegov pogreb. Pri odprtem grobu so mu govorili v slovo domaČi č. gosp. župnik in ga imenovali za svojega pravega prijatelja do zadnjega zdahljeja. Bil je eden največjih dobrotnikov n.aše cerkve. Njegovo ime se blišči v cerkvi na marmornati plošči, zapisano v župnijskih knjigah za stoletja, zapisano je tudi v knjigah večnega življenja, Tako si je s svojo radodarnostjo za Čast božjo ovekovečil svoje ime. DomaČi pevski zbor mu je zapel na grobu lepo pesem v slovo. Rajni je rad prebiral dobre, katoliške knjige in Časnike, Bil je star ud dru. žbe sv, Mohorja in zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja", Za njim žaluje dobra žena in 4 nedorasli otroci. Blagi mož, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! p Leskovec. V torek, dne 5. novembra 1912 se je slovesno blagoslovila nova 6razredna šola po vlč. g. kanoniku Bož. Kralju, v navzočnosti gg. c. kr. o-krajnega glavarja, nadzornika itd. Naj bi se v novi šoli izpolnile vse nade, ki se stavijo va^-njo, naj bi se uresničile vse lepe besede, ki so bile ob tej priliki govorjene! Naj bi bila res nova, krasna šolska stavba: Bogu v čast, narodu v rast! — Mohorjanileskov-ški so darovali za Slovensko Stražo 21 K. Število Mohorjanov je naraslo na 138 K. Upamo, da se bo ob novem letu še pomnožilo. p Sv. Barbara v Halozah. Dne 15. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku blago gospodinjo Marijo Milošič. Kako priljubljena je bila povsod, je pokazal njen pogreb, Vkljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba za naše razmere zelo lepa; celo iz Le-skovca so prišli in ji tako skazali zadnjo čast. Blagi materi večni raj, dobri družini Milošič pa naše soža-lje. N. v m. p.! p Sv. Barbara v Halozah. Naše Slovensko kat, izobraževalno društvo priredi dne 24. t. m, ob 3. uri popoldne v prostorih g. Reicherja SlomŠekovo slavnost, Na vsporedu so: Deklamacije, petje moškega zbora, govor, in naši fantje bodo predstavljali igro: „Kmet Herod". p Ormož. Sneg, ki je zapadel dne 12, t. m., je že skopnel. Nekateri kmetje imajo še zelo veliko repe po njivah. Sedaj, ko se je sneg otajal, je polno delavcev na polju, ki zadnji poljski pridelek spravljajo domov. p Središče. Nedeljskega „velikega ljudskega shoda" Narodne stranke se je udeležilo 60 oseb, med temi 20 okoličanov. Velikansko število! ? p Središče. Na dopis v „Narodnem Listu", Št-46, z dne 14. novembra 1912, odgovarjam v obrambo središke Dekliške Marijine družbe: Ponesrečena Marija Tomažič iz Šalovec '(jne iz Obrža, kakor piše „N. List"), ki „se je vrgla dne 7. novembra pod vlak", ni bila „članica naše Marijine družbe", ker je prostovoljno izstopila iz naše Marijine družbe že 9. junija t. 1., torej pred 5 meseci; seveda je pozneje ta prenagljeni korak obžalovala. Sicer pa je bila nesrečnica dobra mladenka, ki jo ljudje splošno jako pomilujej» in ni zaslužila Še po smrti zasmehovanja „Narodnega Lista". — Kaplan Krajnc, voditelj Dekliške Marijine družbe. p Kmet. ptdruinlca a ptujsko okoiieo nejnsnj», Ja Trše poučra zboio.an.a v Piuju dte 4 novembra in 8 decembra v dvorani gospe Zupančič. Za «tek vsakokrat ob 9. uri predpoldne. 24. nov,, poučuje g. Hr-)z o kmeti skem krj'govcds vu s posebnim cžirom na osebno dt hodninski davek. 8 dec. poučuje g. Prstig-r o ssdjarstvu. Pobirala se bo pri tej priliki uduiua za 1. 1913 in se bodo sprejemali Brvi člani. p »v. Lovrenc na Drav. po'j. V «de^o dae 24. novembra prk redi Braino društvo pouči i shod s poučnim govorom o jug olovansfeem vprašanju in o balkanski vojski. Vs«, imžjo in žene, mladeniči in mladenke, pridire poirošitvilno! p Ormež. Mladrniška in dekl šk» z?ezs. imaia pribc.dnja nedeljo 24. t. m. po večernicah svoj redu» »vs-čui shod. p Sv Tonu ž pri Ormožu. Tukajšnji Mhdeniška zveza, ki ima že svoj abstinenčni od*k, priredi v nedeljo, dae 24. nov. po večernicah v h ši gosp. Antona Zin.iča jav. i sbod -< sviho ab tintnee. z asti pa v sviho boja. zoper neartčio žganjepit;'■■. Domačini in so;edje so iljadno va>l.jeDi. Sprejemali bs bodo tudi udje v zvezo „sv. vojska". Pridite v obilnem številu I p Srrdišie. V ntdeljo dne 24 nov i>o ".ečcnicah se trii v hiši velč. g. čupnika M. Dog s pa Gr»b»h pri Središču usrant vn *hed SI. kat izobiaž. društv*. Na fh ,du bo gov. r 1 drž. in d>:ž. p< slanec in predsedr.ik prdzveze Orlu* z* Štajersko o vsak dar. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Na gostiji Marinič Vrbnjakovi se je nabralo za balkanske ranjence 11 K. Posu-manj* vredno! Znesek se je poslal na uredništvo „Slovenca" v Ljubljano. 1 Mala Nedelja. Pri neki slovesnosti v Precetircih se je nabralo pri g. Krajn u 14 K za „Rudeči križ" v pomoč ranjenim na Balkanu. 1 Gor, Radgona. Tombolo priredi Kmet. bralno drušrvo v Gor. R ditoni v nedeljo, dne v4. novembra t. 1. popoldne ob f> uri v gostilniških prostorih gospoda Albirta Horvat. 1 VeržeJ. Pa ženitvovsnju g. Koroša in g Julifc' Klomončeve je g. Julika 8ršenova nabral» 10 K za tukajšnjo salez;jansko „Marijaniše" Bog plati 1 1 S* Jurij ob Sča^nioi, Na veseli gostiji Jožefa Ajlec in Marije Hrašovec v Okoslavskem vrhu je nabrala Marija Plaveč za Slov. Stražo K 7 50. Vsem darotalcem iskrena hvala. Slovenjgraški okraj, s Pri Sv. Primožu nad Muto so bile v ponedeljek, dne 18. občinske volitve. Vkljub vUikemu pritisku nemških agitatorjev so zmagali Slovenci v II, in, III. razredu. I. razred so imeli Nemci že preje v ! osesti. Tako bo ostala ta važna obmejna občina še nadalje v slovenskih rokah. Čast vrlim slovenskim možem! s Brezno ob Dravi. Smiklavška nedelja se bo obhajala letos izjemno prvi dan v decembru; ob 6. tiri zornice, ob 10. uri slovesno sveto opravilo. Spo-vedovalo se bo že tudi na predvečer. s Ribnica na Pohorju. Da ne bi kdo sumil naš občinski, po večini slovenski odbor zlatega a nemškega, 2 meseca starega nepotrebnega napisa na občinski hiši, pribijemo s tem javno, da so ga napravili na, lastne stroške trije sicer mogočni, ponosni, bogati odborniki, ki pa s tem le hlapčujejo oholemu tujcu. Na misel mi jo prišla sraka s pavovim perjem. s Na Muti se vrši v nedeijo, 1. decembra v poslopju slovenske šole g.spodttiski shod, na kater. m so bo govorilo o kmet jskih stvareh. 8hod yši p' p. po večernicah. s Šoštanj. Bralno društvo v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 24. nov. v dvorani pri Rajšterju 81omšeko o slavnost s sledečim sporedom: „Večerna" (besede Slomšekove) poje mešan zbor. Slavnostni govor, govori prof. dr. Hohnjec iz Maribora. „Kazen ne izoBtane", igrokaz. Začetek ob 8. uri popoldne. Konjiški okraj. k Konjice. Smrt je izruvala in pobrala v tem tednu 4 stare korenine. Umrl je 82 let stari Anton Jamnikar, 80 let stari Franc Brglez, 71 let stari "Ja. nez JevŠenak in 81 let sta»a Jožefa Obrul, Naj v miru počivajo! k Konjice. Bralno društvo vabi na nedeljsko prireditev v prid revnim otrokom. Na vspoiedu je kratek nagovor, petje dekl. zbor», dva krasna dvespeva in igri: „Kovačev študent" in „Oh te ženske" v dveh slikah. Ker se gre za podporo ljub h revčkov, zato pač pričakujemo obilne udeležoe. Celjski okraj, c Celje. Ko pridem pred nekaj dnevi v neko celjsko „narodno" gostilno, vprašam tam, ali imajo naročenega „Slovenskega Gospodarja". Rejclo se mi je, da ne. Takoj se oglasi nek liberalni škric in začne robantiti čez „Slov. Gospodarja". "Jaz pa sem plačal in rekel pri odhodu gostilničarju: .„Dokler ne bo v Vaši gostilni .gostom na razpolago „Slovenskega Gospodarja", me ne bo k Vam. c Hmelj. Promet s hmeljem je na žatečkem tržišču še vedno miren, Povprečno se proda na dan le po 100 bal. Kot kupci pridejo v poštev le pivovarpar-ji in prekupci iz Nemčije. Cene več ne nazadujejo, temveč so postale trdne. Za slab hmelj se plača 120 do 126 K, za srednji 128—1|34, za srednje dobri in prima pa 136—154 K 50 kg. Izvenčeški hmelj, katerega pa je zelo malo na trgu, je dosegel ceino 120—130 kron za 50 kg. Dosedaj se je na žatečki trg postavilo v letošnji jesenski dobi 48,022 bal hmelja. — Opaža-se, da se letos posebno mnogo hmelja izvaža iz Avstrije. Že do 1, oktobra t. 1, se je izvozilo 67.118 ovojev po 50 kg, to je za 6krat več kot lansko leto v tem času. c Braslovče. Pri občinskih volitvah v naši trž-ki občini so zmagali pristaši Slovenske kmečke zveze. Liberalce grize zavest, da se nikjer ne morejo več povzpeti naprej. Res., Savinjska dolina je naša! c St. -lur ob Taboru. Mrtvega so našli dne 13. t. m. v Smiklavžu pekovskega raznašalca Konrada Kališnika iz Gomilskega, Zadela ga je srčna; kap. Bil je star 41 let. Sploh si izbira, smrt letos pri nas zlasti moške. Tako sta šla v zadnjem času v večnost Peter GoropevŠek s Črnega vrha in Frano Culk (p. d. Hribovšek) iz Lok. N. v m. p.! c Frankolovo. Tudi Frankolovftani nismo zaostali za vsemi onimi, ki so letos slavili Slomšekovo slavlje. Zvesti načelom SlomŠekovim, da je v mladini naša bodočnost in da je zato ravno za-njo treba skr-biti pred vsem, ustanovili smo dne 17. t. m. Mladeniško in Dekliško zvezo za naišo župnijo. Pri tem nam je pomagal neumorni delavec na polju organizacije, vlč. g. prolesor dr. Jos. H o li n j e c, V priliki o gor-cičnem zrnu nam je kazal pri p(ozmem svetem opravilu rast svete katoliške cerkve iz neznatnih početkov in nas navduševal, kako paj smo zvesti sveti veri, ki jo uči ta cerkev, tudi v življenju. Popoldne pa smo se zbrali po večernicah v okrašenih1 prostorih posojilnič. ne hiše, ki so bili natlačeno polni. Predsednik Izobraževalnega društva, vlč. g. župnik Alfonz Požar, pozdravi zborovlalce in jim razloži pomen te slovesnosti. V enournem govoru nam je slavnostni govornik dr. Hohnjeo naslikal SlomŠeka kot rodoljuba, Čegar prva skrb je bila ravno duševni napredek naše mla~ dine, za katero se je vnema! vse svoje življenje in jej posvetil svojo največjo skrb. In po tem vzgledu hoče tudi tukajšnje Izobraževalno društvo z ustanovit vijo MladepiŠke in DefltliŠke zveze skrbeti za duševni razvoj frankolske mladine. Govor so sprejeli poslušalci z velikim odobravanjem» Ko se je zahvalil gospod predsednik gosp. govorniku, sta še mladeniča Metod Vrišer in Jurij GorenŠek navduševala fante v lepih besedah' za pravo prosveto. Sledila je za tem deklamacija Kitek Luciie Slomšeku v Čast. Za tem je Neža Sibanc, predsednica Dekliške Marijine družbe, navduševala svoje sovrstnice, da naj s pravo izobrazbo svojega uma postavijo na laz znani pregovor: „Dolgi lasje, kratka pamet". Po teh, z navdušenjem sprejetih govorih, sta se enoglasno izvolila odbora o-beh zvez» Izmed mladeničev so se izvolili: Jurij GorenŠek, prednik Marijine družbe; Bernard Slavs, M. Vrišer, Karol Sibanc, Alojzij Vrišer, Jernej Lužar, J. Skbberne in Valentin Veber. Izmed deklet pa: Neža. Sibanc, Marija Vrišer, Liza Esih, Marija Novak, Fr. Kopajner, Urša Cečko, Marija SelČan, Marija Pobirk in Cirila Skoflek, Nato zaključi predsednik zborovanje z iskreno željo, da bi rodila lepa slovesnost stoteri sad. Po slavnostnem govoru, kakor tudi po sklepu zborovanja, je zapelo tukajšnje pevsko društvo pod vodstvom organista Ivana Brložnika dvoje lepih pesmi, Dobri Bog podeli tej lepi slavnosti trajnega uspeha! c Dijaška kuhinja v C»>ju i ¡a» s oj redni občai zb^r v petek, dne 22 novembra ob 6. uri z>rtec r p^sojihrški posvetovalnici v celj skem N?r dnem domu z cbiajniaj dnevnim redom. Vsi prijatelji revnega sloven-k.-ga dijaštva si s tem iskreno vabljeni. c C-I)e. Izobraževalno društvo v O lju priredi dae 1. decembra t. j. v nedeljo Slomšekovo sla nost z razn mi deklama« ijami in pred stavo „Vedeli god" s sodel ivanjem čč šolskih sester. Slavnostni gover ima dr. Hohnjec. Prosi se obilno udeležbe. Vse se vrši na odru pri Belem volu v Celju. c Laški trg. V nedeljo, dno 21 listopa. a ob 4. uri pop. p iredi tukajšnjo Brslno društvo v pn štorih pivnice § 11 veliko ljudsko veselico, katere č sti dt/biček >e namenjen fondu za prireditev božičnice in ustanovitev šolarske kuhi- je na slov. okol. šoli. Na i sporedu bodo med drugim: koncertne pevske točke, šaljivi prizori, sr<č -lov, godba itd. c Braslovče. Dekanijsko okrožje dekliških zvez priredi v nedeljo dne 24. n>iv pipoldne ob 3. uri veliko Slomšekovo slavnost na „Le-gantu" s sledečim sporedom : 1. P*, zdrav. 2. Deklamacija. 3. Slavnostni govor (Jan Ev. Kalan iz Ljubljane). 4. „Predica". 5. „Voda in vino". 6. Igra: „Oh ta, Polona", burka v dveh dej. Med posameznimi tofckami poje mešan revski zbor h Št Jurja ob Taboru. Vstopni..a: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 6 i vin, stoj. 30. vin. Čisti dobiček je namenjen Slov. Straži c Kal : bje Za uboge učence tukajšnje šole, sta darovala č. gg. Ašič in Kavčič lepo svoto denarja. Obema se t imenu otr«.čiče? Šolsko ▼odstvo prisrčno zahvaljuje. Brežiški okraj. b Brežice. Minulo nedeljo popoldne se je drugikrat uprizorila krasna narodna igra „Naša. kri". Skoda le, da je bila udeležba kakor iz mesta tako iz okolice slaba. Ali res ljudstvo našega kraja tako malo ceni svojo kri? b V Brežicah je bila dne 16. t. m. slovesno pokopana Ana Vimpolšek, dolgoletna kuharica v. hiši dr. Srebretovi, blaga žena, ki je še to leto darovala 50 K za Slomšekov sklad Slovenske Straže. Naj v miru počiva! b Sevnica ob Savi. Tukajšnja Dekliška zveza ponavlja igro: „Dve materi" v nedeljo, dne 1. dec. 1912 v Salezijanskem zavodu na Radlni (Krajijsko). b Rajheni>urg. Nepričakovano dobro je uspela igra,: ,„Večna mladost in večna lepota. Res, naše igralke pač znajo. Velezanimivia igra se bo prihodnjo nedeljo, to je dne 24. novembra ob 'A4, uri popoldne ponovila. Radi ugodnega dohoda in odhoda vlakov vabimo in pričakujemo tudi p. n. gostov iz Brežic, Vidma, Krškega, kakor tudi iz Sevnice, b Koprivnica. Dne 16. t. m. je umrla Marija PeniČ, žena gostilničarja g. Penič, stara še-le 33 let. Bila je blaga in usmiljena, trpela je dolgo časa na je-tiki. Lepo se je pripravljala na smrt s tem, da je pogosto prejemala svete zakramente. To bodi žalostnemu možu v tolažbo! N, v m. p.! b Pleterje. 13. nov. so se vršile pri «nas Občinske volitve. V vseh treh razredih so izvoljeni samo odlični pristaši Slovenske kmečke zveze. Hvala vsem volilcem domače in sosednjih občin, kateri so prišli na volišče, posebno se zahvaljujemo g. Petanu, župar nu občine Sromlje-. b Bi-ežiue. V ne i Isr» » O o Sine pridelka. ® -a a k. ¡3 'S S Celje 'S cu Onnož K v Ki 7 K v K V K| v !'šcnie» . . , 12 _ 11 75 12 11 _ 10 50 Rž ...... . 11 — H 50 U — 10 50 9 — o 10 50 10 — 15 — 10 — 9 — B oŠ 12 — 10 75 12 — 11 — 10 — Koruza ..... Si 10 50 11 — 12 — 11 — 9 — Proso ...... S 9 — 10 — 8 — — — 9 — Ajda...... M 10 50 u 50 16 — 9 50 8 50 rlartko seno. . S 65 3 — 5 — 3 90 B 50 Kislo , . . . . 3 57 — 4 — 3 50 3 — Slama...... 2 70 1 50 2 2 80 2 — Fiiol» . . . _ _ _ _ Grah ...... — — 60 — — — — — — l^oča ...... — — 60 — — — — — Krompir..... — — - M — — — — — - Sir ...... M — — — 40 — — — — — 3urovo rctvslo . , . — — 1 50 — — — — — — Maslo...... S — — 1 80 — — — — — - 9oeh, »ve» .... •H — — 1 70 — — — — — - Zelje, kislo .... — — _ 34 — — — —. — — lepa, kisla .... — — — 20 — — — — — — feieko ... 1 _ _ _ 22 . . _ _ Sasitana, sladka — — — 96 — — a kisla . . - — — — 96 — — — Zelje, 100 glav .... - - - — Jajce. 1 k >o» , — i — 06 — - Močan krojaški učenec, zmoten nekaj n mškega !e*ika, se takoj brezplačno eprejme na Gornje Štajersko VpraSa se pri Frane Haioz v Prčehovi št 249, pflšta Pesn ci pr; Maribi.ru 1238 Lepa hiša n« najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo Ur i* po njivo, zelo pripravna za sta^bišče in dva slcgft se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo II rvst, slikar v Mariboru, Kasin-ska ulica šrev. 2. 125? Trsje na prodal: šipon, burgundec beli, laški rizling, si Kanec, gui-edel, ranf-J, kraljevin», vrbovec in druge domače vrste Cepljeno na Rip. Portalis. Tudi s» dobijo korenjaki od Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studeoice pri Poljčaneh. 1248 Stara gostilna blizu Cferi ve v Žalcu, se da s posestvom, ali brez po sestva v najem ob vNovem letu 1918. Dopisi pjd J. Ž poštno ležeče, Celie. 1247 V najem želim vzeti posestvo, ki meri dva do tri orale, takoj ali do 1. januarja. Naslov pove g. Vodan Franc, Sv. Peter niže Maribora. 1288 Ključavničarskega pomočnika (starejiega), sprejme takoj v trajno delo J. Preželi, ključavničar in vcdni inštal&ter, Novo Mesto, Kranjsko. 1233 Cepljeno trsje. Več tisoč najbolj priznanih prvih vrst, kakor tudi nekaj divjakov ee proda po sledeči ceni: 100 kom. cepljencev I. -rstc 13 K. II. vrst. 5 K. Divjaki 3 K. Oglasiti se je pri Franc Slodrgak, tituar, pošta Juršicei pri Ptuju. 1240 4 K Kmečka hranilnica in posojilnica y Gornjem gradu bo imela dne 16. decembra 1912 svoj zadnji uradni dan v tem letu radi računskega zaključka. Po novem letu se bodo uradni dnevi zopet redno vršili. Za načelstvo: Anton Mermol, 1251 Jožef Lazniir. Listnica uredništva. Fram: Hvala I Za inserat došlo prepozno. Pride prihodnjič I — Ljubno: Take ljudi najhuje kaznujete, ako jih pustite pri miru in jim ne nosite denarja. Pozdravljeni! — Oslušovci! Iz tega bi lahko nastali kaki osebni piepiri, zatorej je bolje, da preidet) preko te zadeve naprej. Prisrčno pozdravljeni! — Starše in Planina Podgorje, Sv. Križ: Prepozno za ta številko. — Hvala vsem, ki pridobivajo „Slov. Gospo darju" nove naročnike. Porabite sedaj vsako priliko, ko ljudstvo tako rado sega po novicah o vojski. Pozor ure 8 s »N S co S. £ ¿aíika zaloga ur, draga««- -osti. srebrnike in optičnih stvari po vsaki «eni. M\ se s2:tiie i iSlujtr, «salb nstni gf&«ftfe¡ie ari 20 ds 200 K. Siklaat* remont.-ur» K S'50 Pristna srebrn» ura „ 7"— trigina! ornega ora „ 18" -Suhinjsks ura ¿ 4"— Sndiljkft, nikb&sts ñ 8'— Poročni prstani 1 2.-- Srebrne verižic S*— — VwHetas jamstvi - Nasl. Dietingar Theod. Fehrenbao arar in oftaíar w ^aribfir, awpwfea n steísisa i» srs&ss. ^ MBBS&9 Eajmaaje na dan, a tudi mvogo več si lahko zaslužijo marljive, poštene osebe, ki se hoče,o pečati s trodajo raznovrstnih reči is z ljudskim zavarovanjem. Pojasrila daje Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 1242 Najlepša luč je briketid luč, ki jo dajejo Sobni briketid »pirati. Od teh še imamo nekaj v zalogi in jih oddamo po jako znižani ccni in ta-di na obroke. Priporočamo na dalje tud; raznovrstne druge ace tlenove aparate in svetilke po Dajnižjih renah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zahtevajte cenik. Zastopniki se iščejo. 124S Proea se posestvo, mlin z dvema čistilnima strojema s 6 poslopji, s 4 tečaji. Mlstilni str j j na sodo. Vse v novem stanju. V mlinu je pet sob, dve za gostilno. Prostor spasoben za prodajalno. Zra»en je prostorna kuhinja. Zraven se proda lep ss-donoanik, kjer je 500 jabolčnih draves, ter 10 oralov zemlje. Vse je v lepi legi zraven toplic. Gostilna js prav izvrstna. Več se izva pri Francu Gorič na Dobrni. 1246 Lepi prostori za trgovino, opremljeni s štelaiami so dajo v najem, ozir. tudi prodajo poštenemn in solidnemu trgovca, kateri kit tak ima lepo prihodnjost zagotovljeno. Več pove posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 1241 Gostilničarji, društva, pozor! Zidana hiša z malim posestvom, 16 minut od Maribsra, se lahko redi krava in svinje, pri hiši vodnjak, sadonosnib, brajde, prostori za stavbe, se radi druge obrti prods. Vse natančneje pri lastniku F. D vjak, kolarski mojster, Po-berž, Drauvveiler št. 9, Maribor. 1286 Učene?, krepkega, iz poštene hiše, z dobrjni šolskimi spričevali sprejme trgovina mešanega blaga P. Sadravec, Gornji Mih»lo?ec pri Središču. 1252 Proda se dobra idoča gostilna ia mesarija. Hiša nadstropna: šest sob, tri kchinje, tri kleti in mesnica z klavnico. Zra in je velik skeienj s prostornim hlevom in štiri orale polja. Nahaja se vse poleg cerkve na deieli v okolici mesta Celje. Naalcv pore: Gosp. M. h tole;, posestnica in gostilni-čark« v Novi cerkvi, p. Vojnik. 1260 Velik postranski zaslužek Vam donaša patentovano sobne kegljišče s krogljo in pištolo; kegljiš&e je 150 cm dolgo in se lahko Dostavi na vsako mko; igr* se lahko 33 raznih iger, razvidne iz pril-žesega navodila. Za zimo najbolj primerna zabava. Plačljivo tudi v treh do štirih obrokih. Edino zastopstvo za Spodnje Štajersko pri Zinauer & Co, St. Ja kob v Slov. gor- Zastopniki se iščejo. 1244 Strojnik obenem kurjač išče službe. Razume na vsa popravila, elektriko in motorje. Nastop takoj. Panodbe Ivan Jenko, pri gosp. Hentschl, Maribor, Dachatschgasse. 1246 Kupsi poztr! Preda se lepo posestvo, tik okrajne ceste, v bližini cerkve in šole, četrt ure od železniška postaje, obstoječe iz enonad-stropne hiJa s 5 sobami, 2 kuhinje, 2 kleti, hlevi, vrt, pitna voda pri hiši, potem sadonoenik s tra-viščem in vinogradom pri domu; posestvo je primerno za vsakega rokodelca in penzyonista. Proda se pod ugodnimi pogoji. Proda se tudi velik travnik v bližini 81ot. Bistrice, kjer zras'e 7 vozov sena in 4 otave. Cena mu je 1S00 K. Proda se tadi no- že Ona 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau I. Postfaeh 12/76. Ogrsko. 113 t Mleko (Vollmilch) 100 do 150 lit k^pi po visoki ceni neka mlekarna. Ponudbe na upra?-ništvo lista. 1183 Malo posestvo, ki obstoji iz hiše s 5 sobami, 2 kuhinjama, perilno kuhinjo, kletjo, zraven studenec, velik vrt, dva svinjska hleva, 25 minut od Mari' bera, se za nisko cene proda. Kje pove uora-'ništ-"o. 1147 Dve hiii v Mar boru, prva z vrtom prinaša na mesec 305 K. Cena je 36.000 K; druga dsye na mesec 240 K. Cena 26.500 K. Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Penzijonist" na uprarništvo. 1180 Proda se prostovoljno radi smrti posestvo z vsem kmetijskim orod jem in živino. Posestvo je pol ure oddaljeno od farne cerkve. Gozda je 8 oralov in 5C0 sadežev hmelja, vsega skupaj pa 18 oralov. Poslopja so v dobrem stanu, hiša zidana z dvema sobama in zraven studenec. Cena 80(0 K. Več se izve pri lastniku Matevž Dreo, Založe it. 53, obč. Polzela v Sav. dolini. 1192 Dobro idoča gostilna pri Mariboru se proda. Več pove J. Grošl v Novi vasi št. 12 pri Mariboru. 1197 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako chrt z devetimi stanovanji, z 1(. ¡m vrtom in njivo, se pod jako rimi pogoji takoj proda. Vfv 3e izve pri lastnik«, Maribor, Khi&l-gassa 8, 1. nadstropje. iu73 Pohištvo ra2poill]a na vse strani trgovina s pohištvom Kapi Ppeis. Marlber, Stolni trg 6, lepo postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K 2-60, trde, polirane po-Btelje 24 K, polirane mize .'•• K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otoinani, 30 K, jedilne mize na poteg 31 K, u ujati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, posteljeiz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Siotiodno na ogled, Sioboden nakup, Ceniki zastonj in franko. ^MPII^ ^ VSAKE VRSTE K. K á R N E K b GRAVER 4V 2% HraimiSi' Štefan Kaufman trgovina z želesnino v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki ceni. 601 Deklica z dvema letoma Ee da k dobrosrčni rodbini sa svojo. Vpraša se v npMvništsu. 1240 Malo posestvo na deieli, blizu cerkve, tri erale zemlje, pripravno za vsako obrt se proda. Naslov pove uprarništvo tega lista. 1199 Učenec se takoj sprejme pri gosp. Jos. Folger, krojaču v Mwiboru, Koroška cesta 19. 1198 Na prod*] je pod prosto roko malo posestvo, četrt ure cd Slovenske Bistrice na Šentovcu št. 83, pri državni cesti proti Mariboru. Pri posest>u je hiša in hlev, lepo obdelana njiva, dva vrta, svinjska ogr»ja, lep svdonosnik z malim sadnim drevjem, ter veliko brajd. Cena je 2.4Ü0 K. Na posestvu je nekaj vknjiženfga dolga Kdor želi kupiti naj se hitro oglasi pri po-sestoci Elizabeti Mam ali pa v Slov. Bistrici pri goep. Punčuhu. Na stanovanje in popolno hrano sprejme poštena slovenska rodbina v Mariboru dva poštena rokodelska pomočnika. Za hrano, perilo, oskrb in stanovanje se plača samo 44 kron. Naslov v upravništvu. 1187 Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino kmerikauskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulandec, burgundec, beli muškat, ttilvanec, žlahtuica bela in rudeča, ranfol, portugizec, veltlintc, laški rizling, i tabela, kapčica, muškat. Na razpolago več tisoč korenjakov Riparija Portalis in Montícola ter ključev Riparia Portalis. Cena po dogovoru Janez Vrbnjak, trsničar Breg pri Ptuju. 12C1 Priložnostni nakup! Radi prostora se malo rabljena trgovinska oprava za mešano blago, po ceni proda. Studenci pri Mariboru, Werk-Btatenstrasse 2. Tam se tadi lahko oprava ogleda. 1215 Malo posestvo tri orale z gosp. poslopjem, vrtem, njivo in gozd >m, sladka krma, velik sadonosnik, se radi bolezni po nizki ceni proda. Več pove Anton Šsuperl, Gornja Žitnica, p. Marija Snežna, Cmurek. 1229 Dekle, zdravo močno, zanesljivo in pridno, ki ima veselje do kuhinje in zna neka; kuhati, s» lahko uči v kuhinji v moji hiši, se za eno leto ttkoj sprtjme. Karoliua Švar-šnik, Majšperg pri Ptujski gori. __1202 Zelo dtbroidoča sedlarska ia ta-pecirarska obrt z hišo vred v večjem kr«yu na Koroškem se radi družinskih razmer pod ogodnimi ptgoji takoj proda. Več pove upravništvo lista. i208 Čevljarski učeceo se sprejme. A, Koren, Maribor, Mlinska ul.ca 9. _1214 Isjava. Obžaljqjein, da sem g. Janeza Purgaj, posestnika v Završki vasi, razžalii s tem, da sem ga po krivici obdolžil tedestojnega dejanja ter ga prosim za odpuščanje in se zahvalim, da je odstopil od dotične tožbe. Maribor, 19. X. 1912. 1254 Franc Veršič. Izgubljena je bila od Lembaha do železniškega prehoda v Studencih ročna torbica s ključi in nekaj denarja. Pošten na.ditelj naj isto odda proti dobri nagradi v upravništvu tega lista. 1253 ŽenlHia ponudba. Mož, star 40 let, z lepim posestvom, se želi poročiti z ženo, ki ima tudi nekaj dote. Naslov v uprav. Sedlarski in pleskarski učenec st Eprejme pri Francu Ferk, Maribor, Sofienplatz 1. 1230 Debrosrčni ljudje ! Kateri premožnejši posestnik brez otrok hoče vzeti zdravega 9 letnega fanta, ki nima sorodnikov, za svojega. Naslov v upravništvu. 1217 Posestvo na prodaj za 6800 krou Kupci se naj oglasijo pri Matiju Žižek, Kamnica štev. 16 pri Mariboru_1091 Zidana hiša z gospodarskimi po sopjivred, ki se d.žijo govejih in svinjskiii hlevov, 800 m v rta, v hiši gostilna, se v Dobavi pri Brežicah pri postaji proda. Vpraša se pri g. J. Barlisg v Rogatcu. 1219 Na prodaj: posestvo obstoječe iz ene hiše, hlev, kozolec, vrt s sadnimi drevesi za 5200 K. Dalje: posestvo obstoječe iz ene hiše št. 71 s stanovanjem za pet strank, vrt s sadnim drevjem za 84000 K. Natančneje B3 izve pri posestniku Juriju Hrastnik, Stari gra.d pri Celja. 1222 Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlatilnice za roko in na vitelj (gepelj), Title, in vse druge poljedeljske stroje in orodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vrane plahte in vse druge predmete železniške skoke nia pri veletrgovini z železnino 478 „Merkur" P. H* C«ü£i 40 klavirjev in harmonijev:»"' U i u .s „ Heitzman (naj. Doljboljsi piamni), Stelzhuner in Hbrigel (amer. harm.\ vseh vrst glasb»n*ga trodja, strun in muzikalij ima v veliki A D9Avm¡Í« sodno zapris.strokovnjak ■ !,»|L-.|2_ „ _ izbiri izključno inidinole Ma in ačitelj , Glasb. Matice' L| 10 9 J 3 99 3 Kongresni trg št. 15 (.Zvezda", nasproti nunske corkve). Svarim pred nakupom event. falzifikst v ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri 1 k „..„ meni vsakdo na obrok« po " " * ULI prvovrsten instrumeut gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m n klavir, postane tudi lastnik istega dečim je dosegla na-jemščina višino kupnine I Velikanska za-, . loga najb violin, harmonik, citer, tam- ; ' buric iid po najnižjih cenah. Zamenjava g najugodnejša. Uglbševanje in popravila točno in ce-jno. 968 t ' • ÍSM Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pri dene zato posebna priprava. »Jitania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilmke na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc AS6nv Gradec, MaHanpasse 22, — M 386 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. / ' asr narejeni Iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverljivi Prodajalnica klobukov Jastna tovarna r-^ ur VRVICI Maribor Ustanovljeno 1765. Gosposka ulica 22. priporoča svojo zalogo ženskih in moških ter otroških klObukOli, kakor tudi vse vrste klobučine in hišnih čevljev. Ima v zalogi tudi povlečene čevlje za č. g. duhovn ke. Zagotovljeno najnižje cene. 1211 V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, ce kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoitarič: Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvraki najboljše blago za moške in ženske obieke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic. dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. SUKNA ir> modo« tkanine za gospodo i» gospe priporoča izvozna hiš«. PROKOP SKORKOVSII IN SIN v Humpolen na Češkem. Vzorul na praSuje franke. Zel» zserne oene. Na želje hofrtm dati tukaj .izgotovftl oblak* !S6 A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 j&aribor Hengasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanjai, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna poprar vila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Vinogradniki! Ber/ancf/eri x ft/paria Te/eJci je najboljša fr§na podlagasedanjosti Sfe. Predno krijefe svojo potrebo 5, naamerikanskih trtah in cepljenj "is^iSIS^ Zahtjevajtenaš yeliAi reESafeiS,? iiuitrovani cenik, taferega pošljemo vsakomuz KiŠ&KjL zastonj in franko, ¿¿ff^ZfK&SSj^ 694-12 ta je prijatelj naš pra^i, Ki n»s krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč ia veselje do dela! Varujte se ponaredb! Pristni „FLORIAN' se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. CEFIRE Trsničarska adruga v — Žeta lah ima to leto več tisoč, najlepšega cepljenega trsja, raznih vrst na prodaj. 1228 Inserirajte v „Slov. Gospodarja"! jtjdska Hranilnica in Posojilnica v Celju pegifltpovana zadruga » neomejeno zav«zo v lastili hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta 9, I. nadstr. obrestuj« Hranilne vloge po 4'/,% brez odbitka notnega davka. Sprejema hranilne knjižnic« dragih zavodov kot vloge, ep da bi sn obrekovanje prekinilo Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun ¡n jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. uraduje vsak torek in petek dopoldne Proinja «e sprejemajo in pojasnila dajejo >~ak dan, izvzemši praznike, doooldne od 8. do 12 ter od 3. do 6. uro pop. Za vplačila po pošti se daje!« zastonj poStno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje na-lor: Ljudska posojilnic Celje. poaojuje na zemljišča po 5°/0 do 57,%, z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi j)»goii. Konvertaje vknjižene dolgove pri drugih zavodin in izterjajo svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke. UUUUÜÜEJÜÍJU9JÍJUUÜÜUUUÜÜJ - zviša S 1. prosincem 1913 Obrestno mero pri: hranilnih vlogah brez odpovedi od 474% na 472%, hranilnih vlogah proti odpovedi od 4Vs% na 4%%, 1245 posojilih na vknjižbo od 574% na 5%% ter od 574°/° na 6%. posojilih na menice od 6% na 672%. Vloge v tekočem računu se obrestujejo od 1, novembra t. 1. naprej po 472% oziroma po dogovoru. Ilentni davek plačuje posojilnica sama. Ravnateljstvo. (iririririririrififBfiririiiEifininiiiiini iiiki m krmo izdelam v posebni novoiidani tovarni za Alfa brzoparilnike. kakor 12 enega kosa .vlit», zelo priprosti(nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. 1911 model Najostreje posnemanje »oškodovan ! 950 odlikovanj i. 20 !et 600.000 i h je rabi Delniška družba Alfa separator T)unaj XII/3. AZGLAS. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1913 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gnojenja in sajenju sa-donosnikov in sicer priredi te-le tečaje: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni, 4. na deželni viničarski šoli. v Skalcah pri Konjicah. Ti tečaji se žačnejo 15. iebruarja in se končajo s 1. decembrom 1913. V Mariboru te sprejme......14 V Gor. Radgoni se sprejme.....16 V Lipnici se sprejme.......26 V Skalcah pri Konjicah.......12 posestniških in viničarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K. Izobrazba v teh "kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec izpričevalo o svoji porabnosti Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. jan. 1913 na štaj. deželni odbor. V tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec star 16 let, 2 spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, i t ©sta nejo od 15. februarja do 1. decembra 1913 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe deželnih strokovnjakov. V Gradcu, 18. oktobra 1912. 1189 Od Stal. deželnega edb&ra. Dobro blago J Edina slov. trgovina točna postrežba z ielezaino si hoče prihraniti denar ii69 kupuje ?se * slov. trgovini Naznanilo otvoritve! Usojam si slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici naznaniti, da sem z 9, ItOVemfofOm 1912 otvorila na tukajšnjem trgu in sicer v TegetthofTovi ulici št. 30, podružnico moje v Gradcu že 25 let obstoječo in najboljše upeljane snažilnice in likalnice za perilo. Opirajoč se na zaupanje, katero mi je dozdaj v obilni meri izkazalo p. n. graško občinstvo, si dovoljujem p. n. občinstvo v Mariboru in okolici prositi, da se blagovoli v obilni meri poslužiti mojega podjetja ter mu dajem zagotovilo, da se bom vedno trudila, zadovoljnost in zaupanje mojih p. n. naročevilcev z skrbno in lepo, snažno izpeljavo meni izročenih del, pridobiti. Moja obširna in z modernimi pomožnimi stroji opremljena tovarniška obrt daje zagotovilo za hitro izpeljavo meni izročenih del. Perilo se bo kolikor mogoče varovalo pred poškodbo. Za snaženje in likanje se prevzamejo: vso perilo za gospode in dame, perilna obleka, čipke špiceljii), kakor tud popolne oprave s skrbn) in najlepšo izpeljavo. Maribor. 9. novembra 1912. Z velespoštovanjem 1239 F mm PlachlcF, prva dunajska snažilnica in likalnica za fino perilo. Glavna obrt in tovarna: Gradec, Glacisstrasse 23. Maribor, TegetthofTova ulica št. 30. Podružnica: Gradec, Lackstrasse 21. Ivan Veselic & drug v Ormožu, podružnica Velika nedelja. Največja zaloga manufaktarcega blaga, kakor sukna, druka, hlačevine, platna itd. Vs« vrste špeoerije, najfiaejSe moke, kave itd Največja zaloga vse vrste železnine, kakor tadi vsi okovi 2A mie pustit', Oj, živ'mu, pa ne zdrav'mu bit'," Bolezni nanofl ih9 rane, cdptie »c-ge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaje, indi edaj, če do zdaj Že ni nič pomagalo, dr«. Liste 1 1 lonček 2 K 50 vin. franke, če se pošlje znesek naprej, po povzetja ?0 vin. več. Razpošilja Kari Dlek, kemik. Sternberg, Moravsko. 630 Cementno stress's© s» moške in volneno za ženske omote 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jngogisv v m perilo. mrož sa sano iu otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga šahih in oljnatih barv, čopiče?, firneSa in lakov. Zalega nagrobnih in voščenih sred itd. 93 Zaloga Hi drob o Zalog» Taskct rstnih semen rudninskih vo-iž. 5,Kapljice za svinja h cTkrVnokIenlce 1,1 Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjfke kapljic? »a rdečico: Uspeh vrlo povitimi 1 Gospod Janez K. piše: Prav dobra pomagalo! mestiia lekarna pri o. kr. orhi Maribor, CH&vm trg ite^. 15. 4lo Graška ulieia šf. 2k, Pr»i7an i P v/irnvArdB 88 mor& bla«0 kupovati rid^eii je izgovor pri tuiaih. ker Vam na& a^ mala zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povedano zalogo g vedno svežim ¡Spe-serijskim blagom, tako da zamore popolnoma nstr&Ži s&htevam cen j. gospodov trgovcev proti vsaki kon-feiurenoi, o iemur se lahko vsakdo sam prepriža, le tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisk, VeleSastitim gospodom duhovnikom "pocsi-dim voMsne kakor tudi druge vrne sveč ter olje in kadilo za cerkve, Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pženloo, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po flajviSjlU dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstna vre&e ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v nalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljiva kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, dom«v~ So deteljo, travo, ter ičebuljček, fižol in krompir a& sadit, bel, rumen ali rožen, Za krmljenje živin® pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni Di ® io W K per 100 kg. PoŠta a naroSila se isvrSojajo z obratno poŠto* Denarja ni, draginja je vedno večja, zsilažek «a majhea Ako hočete z maiim trudom gotovo 10 da 20 K na da t zaslnžlti, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na: Josip BatK, ilirska lice Kranjsko. n$rgdna steklarska Ha d*obnssi priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh stekla vskih del pri cerkfah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. B wtm - ■ Šolske potrebščine kakor z težke, svinčnike, oeres-nike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvene kre e itd. ima v največji izberi na zalegi tvrdka = Lastna zaloga | ljudskošolskih zvezkov, risank, * risalnih skladov ter vseh tis- j kovin za urade........ f Zaloga raznega papirja.--- Goričar & Lesksvšek Celje, Graška cesta 7. IB. Zvezna trgovina_____j Goričar & Uskovšek Ce'je, Rotovska ulica št. 2. Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin. =— Tovarna v Zagrebu. Bi im U9/S4574 rejl£ir@v£n$ z Reom