DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA
V	KRANJU
IZVEST] E
1936
IZDALO IN ZALOŽILO
GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU
Btagopokojni kralj Aleksander I. Zcdinitelj
Nj. Vel. kralj Peter II.
Drž. realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinifelja v Kranju
it» •sf*^ ■	<
• 0^ | «** f&*	*	v
j «	*<8>*	^
hLs»
^ ^ ,wrii •>/
Profesorski zbor drž. realne gimnazije kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju
Najboljša mladina na drž. realni gimnaziji kralja Aleksandra I. Zedinifelja v Kranj
'
DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA
V	KRANJU
IZVEST] E 1936
IZDALO IN ZALOŽILO
GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU
VSEBINA:
Uvodne besede ob preimenovanju	zavoda.................................... 5
I Profesorski zbor................................................................. 7
II Lelopis zavoda .................................................................14
III Seznam učnih knjig..............................................................19
IV Naloge iz narodnega Jezika.......................................................23
V Neobvezno šolsko delo za poglobitev znan|a.......................................25
VI Šolske organizacije..............................................................26
VII Knjižnice in zbirke.............................................................32
VIII Fondi............................................................................37
IX Delovanje državne šolske poliklinike.............................................38
X Seznam učencev...................................................................39
XI Privatni izpiti..................................................................51
XII Stalislika......................................................................52
XIII Razglas..........................................................................55
Z odlokom ministrstva prosvete, oddelka .za srednje: šolstvo pod S. n.> br. 6610 z dne 18. marca 1936, na podlagi odobritve-Kanoelarije Nj. V. kralja Petra II., štev. 1492 z dne> 20. februarja 1956 jč'prejela naša gimnazija naslov:
Državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja V' Kranju
Kako je prišlo dd tega preimenovanja ?' Od spodaj navzgor je zrastlaj ta ideja za novo ime. Prvoi plodno seme je padlo v rodovitne duše naše mladine takoj na dan 9. oktobra 1934, ko se je raznesla .strašna vest o nepričakovani smrti blagopokojnega kralja ter je bila ta vest drugi den tüdi na črni deski poiijena. V globoki in resnični žalosti zbrana mladina ■ se v*' gimnazijski kapeli; s solzami v očeh kar ni mogla ločiti' od kapele in razili; ker se je bala samote in ž njo združene potrtosti in bolečine. Vse žalne svečanosti kakor tudi romanje na Oplenac* ki so nato sledile, so se izvršila v globokem spoštovanju: in iskreni hvaležnosti do pokojnega, nepozabnega kralja, našega nesmrtnega Zedinitelja. Njiva mladih duš je-po-stala plodnem
Rodila se je spontano ideja ustanovitve društva Jugoslovan iz vrst di-jaštva samega, ki je že v začetku, pokazalo vso svojo ustvarjajočo silo in’ razgibanost ter je sedaj najagilnejše in najpožrtvovalriejše društvo >na zavodu. Za cilj svojega dela ^ si je-društvo postavilo ravno osnovno1 misel blagopokojnega kralja: „vzgajati čldne v dilhu jugoslovenske-'ideje ter-v^ zdrave in krepke značaje,“ kakor se izražajo „Pravila“ tega društva. S dvojim dtlom je društvo dosedaj potrdilo to linijo in zagotovilo prepričanje, da je zares osrednja organizacija na zavodu, kivzbuja trdno vero, dd seta mladina z vsem svojim ognjem pripravlja za najlepše naloge* bodočnosti-: duhovno zediniti vsecjugoslovane.
Pa tudi prof. zbora se je smrt kralja Aleksandra globoko idojmila ter ga močno pretresla in ganila. Ni čuda tedaj, da je prof. Pobegajlov .Anatol v tesni zvezi z mladinskim pokretom na sklepni’ konferenci: 1« febr. 1935 ■ stavil predlog za .novo ime naše gimnazije* s: kratkim .utemeljevanjem, kateremu je ves zbor navdušenocppitrdil; Direktor je nato poslal .prošnjo: prof. zbora ministrstvu* prosvete ter prejel končnoougodnoorešitev 2h marca .L 1., kakor je zgoraj omenjeno. Še isti dan je direktor naznanil profctzboru razveseljivo in ponosno vest v razglasni knjigi: .Naš zavoda je« z novim priimkom* sijajno odlikovan.. Globoko sem prepričan,!, da je ta odlika v naših dušah iskreno odjeknila ter se.bo višeivečjem podvigu vseh naših sil oči-tovala i v>složnem delu za dobrobiti'naše mladine^ naroda in <države.“ Podobno se je v vseh razredih tistil-dan: prečitalo direktorjevo sporočilo-.mlati dini. takole?
Draga mladina!
Naznanjam vam za naš zavod nad vse častno vest, da je dvorna pisarna na predlog ministrstva prosvete odobrila našo prošnjo, da se naša gimnazija imenuje po blagopokojnem kralju Aleksandru I. Odslej nosi torej naš zavod ponosni naziv: „Državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju“. Draga mladina, zavedaj se tega izrednega odlikovanja, da se vzgajaš in izobražuješ na zavodu s tako plemenitim priimkom ter se izkaži docela vredno te odlike z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem do kraljevega doma ter z najlepšim vedenjem in vztrajnim delom za narod in državo! Ne pozabite, da le na ta način najbolje izpolnjujete zlate besede „Čuvajte Jugoslavijo!“
Za 27. marec je direktor sklical izredno sejo prof. zbora, ki jo je otvo-ril s sledečim nagovorom: „Tovariši! Sporočil sem Vam že in tudi naši mladini v dopisni knjigi, da je dvorna pisarna uslišala prošnjo prof. zbora, da se naša gimnazija imenuje po blagopokojnem Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Vzhičeni nad to izredno odliko našega zavoda v vsi državi se iskreno zahvaljujemo kraljevemu domu in njegovemu predstavniku Nj. Vel. kralju Petru II., sinu blagopokojnega kralja. To enodušno in odkritosrčno zahvalo, ki je izraz globokega spoštovanja, hvaležnosti ter vdanosti vsega prof. zbora do kraljevega doma, pošljem gospodu ministru prosvete, ki naj blagovoli tolmačiti naša iskrena čustva na najvišjem mestu. Cenjeni tovariši! Odveč so besede, ki bi mogle vsaj približno izraziti vse tisto lepo, kar je blagopokojni kralj storil za nas, za naš narod in državo. Vsa njegova velika dela, vso veličino njegovega žrtvovanja smo sami videli in doživeli ter sedaj uživamo te dobrote, predvsem pa politično svobodo neprecenljive vrednosti, brez katere ni nobenega pravega narodnega razmaha in napredka. Mirno spava in sanja svoj sen naš blagopokojni kralj tam na Oplencu poleg svojega pradeda in očeta, mrtev, a za nas nesmrten ter živi v naših srcih, obdan z neomajno ljubeznijo vsega jugoslovanskega naroda. Mi smo z novim krstom še tesneje povezani z njim, še svetleje nam sije njegov lik, še mogočneje in silneje nam govori in nas opominja njegova neminljiva zapuščina, njegova zlata oporoka, oproščena v zadnjem dihu iz umirajočega srca: „Čuvajte Jugoslavijo!“ Dragi, čuvali jo bomo skrbno in složno! — Kakor je v vsaki skrbni rodbini navada, da se krst častitljivo proslavi, je sedaj tudi na nas vrsta, kako bo naš zavod ta krst primerno in dostojno proslavil. Sledeče ukrepe sem si zamislil ter naj jih vzame prof. zbor v pretres in končno odloči:
1. Dvorni pisarni	se sporoči zahvala.
2. V veži se naj	zalesketata dve marmornati plošči s	primernimi	na-
pisi v spomin tega dogodka.
3. Vidovdanska proslava se naj združi z odkritjem plošč, h kateri povabimo starše in predstavnike oblasti.
4. Našo mladino je treba primerno navezati na ta dan.
5. Naše Izvestje naj bo svečano opremljeno.
6. Lepa slika našega pokojnega kralja naj ostane za vedno na svojem mestu v pisarni!
Prof. zbor je sprejel te predloge.
Sledile so priprave za realizacijo vseh sklepov in Vidov dan jih do* vršuje ter doživlja svečano odkritje obeh spominskih	plošč.
K slovesnosti se	je zbralo mnogo rodoljubnega	občinstva,	prijateljev
mladine ter staršev, zastopnikov raznih oblasti in društev. Ko je direktor navzoče prisrčno in iskreno pozdravil, odkrije prvo ploščo, ki nosi sledeči napis:
Po najvišjem dovoljenju N j. Vel. kralja Petra II. na prošnjo profesorskega zbora je prejela la gimnazija naslov:
Državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinilelja.
V spomin visokega odlikovanja je bila ta plošča vzidana in slovesno odkrita na Vidov dan 1936.
Nato odkrije direktor drugo ploščo z napisom:
„Čuvati edinstvo naroda in celino države — to je najvišji cilj Moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za Mene in za vsakogar.“
„Mladina, Tvoj polet in ogenj Tvoje mladosti naj služi le eni veliki misli: Za narod, zakaj ni je lepše zemlje na svetu od tiste, iz katere ste izšli!“
„Jugoslavija bo še jačja, ako Jaz za njo — padem/'
„Čuvajte J ugo s 1 a vi j o 1“
Biseri in iveri
blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinilelja.
Danes pa po pestrem valovanju usode slovenskega naroda nosi naša gimnazija ponosno ime po blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, s čimer je zavod najvišje odlikovan.
Le malo narodov je najti v Evropi, ki bi toliko žrtvovali in pretrpeli za svojo lepšo bodočnost, za svojo svobodo, za svoj prostorček na soncu kakor baš naš jugoslovanski narod. Nepretrgano se je boril za svoj obstanek, za svoje najenostavnejše naravne pravice; ta borba se vleče kot rdeča nit skozi stoletja zgodovine vseh južnih Slovanov, med tem ko so drugi evropski narodi uživali svoboden razvoj. Mogočen val Nemcev s severa in zapada je nas Slovence še posebej stisnil in nas še stiska na najožje ozemlje, medtem ko so naši bratje Hrvati in Srbi morali vzdržati pritisk Bizanca in azijskih Turkov. O koliko gorja, trpljenja, krivic in ponižanja v suženjstvu in tlačanstvu za tuje koristi je moral pretrpeti naš narod! Neštete so bile naše žrtve, neizmerna je bila naša bol, prej ko se je porodila naša svoboda. Ko smo zadihali v svobodni Jugoslaviji novo življenje, smo kmalu spoznali trpko resnico slavnega Masaryka: Težko si je priboriti svobodo, še teže pa jo ohraniti. Za ohrano naše svobode, za naš in evropski mir je padla še težja, naša največja žrtev, naš blagopokojni kralj, naš največji Mučenik.
Kakor se je moral naš zavod neprenehoma boriti za svoj pravi obstanek, tako se je naš blagopokojni kralj boril vse življenje za ohrano svobodne in zedinjene Jugoslavije. Žrtvoval je samega sebe za ta vzvišeni cilj, da krona svoje delo z vso resnobo in iskrenostjo. Zaradi tega ostane On, naš prvi jugoslovanski kralj, za vse večne čase za vsakega poštenega Jugoslovana ideal vladarja, vzor najboljšega državljana, ki je hrabro nase vzel in nosil najtežji križ. Da ohranimo spomin na Tebe, naš veliki Mučenik, naša najtežja vidovdanska žrtev, Ti je zavod s pomočjo mestne občine vzidal to ploščo ter jo odkril baš na Vidov dan, ko se obenem spominjamo vseh neštetih žrtev, ki so padle za naš skupni dom. Naj se zalesketa zlati napis najlepšega imena, ki ga more nositi kateri koli zavod v naši lepi Jugoslaviji. Novi krst sprejemamo z globokim domovinskim čustvom in čistim
navdušenjem, z največjo hvaležnostjo in spoštovanjem, z nojvernejšo ljubeznijo do blagopokojnega kralja in do njegovega dela, do njegovih naj-vzvišenejših in najplemenitejših ciljev. Zato večna Ti slava, naš Viteški kralj, naš narodni genij, in večna Ti naša ljubezen!
Polno in bogato je bilo Tvoje življenje lepih misli in izrekov. Najlepše bisere smo zbrali in vklesali v trdi marmor, da nam ostanejo v neizbrisnem spominu in da se ob njih neprestano znova in znova utrjujemo v delu za cilje teh iveri.
Z razvitjem skupne jugoslovanske zastave ter s proglasom enotnega imena države nam je zapustil svoje prvo, poglavitno in vrhovno načelo: „Čuvati edinstvo naroda in celino države..." Da, zedinjeni'jugoslovanski narod je najboljši porok za nedeljivost Jugoslavije in najtrdnejša vez za srečo vseh Jugoslovanov. V duhu zedinjen narod pomeni stvarno in živo edinstvo, iz katerega izvira samo ob sebi tudi edinstvo države. Na ta granitni temelj je postavil in gradil svojo Jugoslavijo, s to osnovno in opojno mislijo v svojem srcu je vodil blagopokojni kralj svojo ljubljeno in v svetu spoštovano Jugoslavijo v mirne in lepše čase do svoje prezgodnje smrti. Ves čar te čudovite misli je pokojnega kralja tako močno prevzel, da je izrekel v svojem ognju navdušenja usodne besede: „Jugoslavija bo še jačja, ako jaz za njo padem.“ In zgodila se je Njegova volja, žrtvoval se je, padel je za svojo jugoslovansko misel, ki mu je bila nad vse sveta še v zadnjih zdihljajih: „Čuvajte jo, ker brez nje — ni Jugoslavije!“
Tako more govoriti le pravi jugoslovanski kralj vsem Jugoslovanom. In tudi tebi, draga mladina je govoril še posebej zlate besede: „Tvoj polet in ogenj tvoje mladosti naj služi le eni veliki misli: Za narod, zakaj ni je lepše zemlje na svetu od tiste, iz katere ste izšli!“ Zares, jugoslovanski kralj se je obrnil v prvi vrsti do onih nežnih in še nepokvarjenih duš, kjer je le mogla ta njegova jugoslovanska vera v edinost naroda se vcepiti in pognati globoke korenine na vse strani.
Glej, draga mladina, imaš to vero, ki ti jo opaja naravna ljubezen od spodaj navzgor. Ljubiš svojo mater, svojega očeta, svoj rojstni kraj, ljubiš živo svojo Jugoslavijo, potem šele ljubiš ves svet in življenje na njem. Nikar pa se ne vzpenjaj v svoji ljubezni narobe — navzdol! Le tako ti je ljubezen trdno zasidrana ter bo rastla in se razcvela. A kar pa ljubiš, to moraš pa tudi do tal spoznati, če nočeš, da bi bila tvoja ljubezen slepa. Zaradi tega ti je potrebno znanje in zopet znanje, potrebna ti je dobra vzgoja k večnim vrednotam kot zvezda vodnica v življenju, da ne usahne tvoja ljubezen, da ostane živa. Vse to ti nudi ta naš dom v obilni meri, le jemat’ od njega ne zamudi! Velika je tvoja naloga, a bodril te bo čut odgornosti dobre pa ponosne mladine in mirna zavest, da brez samozatejevanja, brez trpljenja, brez žrtev, ni zmage in ne svobode. Kadar koli boš morda omahovala, spomni se naših vidovdanskih žrtev in junakov ter našega največjega Mučenika, da ti zreste nov pogum in se ti osvežijo sile! Nov krst našega zavoda je v prvi vrsti odlikovanje tebe, draga mladina, ki se boš skušala z delom izkazati vredna te odlike. Vernost za vernost, zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen — in naš mladi rod bo zaplul v novo življenje z našim mladim kraljem. Ne straši se, mladina, ne plakaj, ker izvgroba tam na Oplencu slišiš glas: nisem ves umrl, moj duh živi naprej! Še je tu zdrav rod Karadjordjevičev, poln vrlin duha in srca.
Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II!
Naj živi visoki dom Karadjordjevičev!
Bila srečna Jugoslavija!
Profesorski zbor
a)	Odšli so:
1. Malnar Josip, profesor, premeščen z ukazom kraljevskih nameslni-kov S. n. br. 50700 z dne 20. XII. 1935 na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
2. Ivančič Adolf, profesor, dodeljen z odlokom min. prosv. S. n. br. 46519 z dne 29. XI. 1935 II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov S. n. br. 50700 z dne 20. XII. 1935 premeščen na Isti zavod.
3. Dr. Kuščer Ljudevit, profesor, premeščen z ukazom kraljevskih namestnikov S. n. br. 42679 z dne 19. X. 1935 na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
4. Pungartnik Josip, učitelj veščin, premeščen z ukazom kraljevskih namestnikov S. n. br. 10839 z dne 17. III. 1936 na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
5. Mali Albin, profesor, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 41030 z dne 12. X. 1935 na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
6. Dr. Jaklič Franc, profesor, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 29347 z dne 20. L 1936 na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani.
7. Šumi Silva, hon. učiteljica, razrešena službe z odlokom min. prosv. S. n. br. 39107 z dne 5. X. 1935.
b)	Prišli so:
1. Fortuna Martin, profesor, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 49445 z dne 14. XII. 1935 z drž. realne gimnazije v Gospiču.
2. Košir Franc, učitelj veščin, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 47903 z dne 11. II. 1936 z drž. realne gimnazije v Ptuju.
3. Kuljiš Diva, profesorica, se je vrnila na svoje redno službeno mesto z odlokom min. prosv. S. n. br. 49955 z dne 20. XII. 1935. Znova dodeljena mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv.
S.	n. br. 70 z dne 2.1. 1936 in S. n. br. 14137 z dne 27. IV. 1936.
4. Ognjanovič Andjelija, profesorica, se je vrnila na svoje redno službeno mesto z odlokom min. prosv. S. n. br. 46646 z dne 23. XI. 1935.
Znova dodeljena II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 70 z dne 2. 1.1936 in S. n. br. 14137 z dne 27. IV. 1936.
5. Pavlič Klotilda, profesorica, se je vrnila na svoje redno službeno mesto z odlokom min. prosv. S. n. br. 46646 z dne 23. XI. 1935. Znova dodeljena I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 70 z dne 2. 1.1936 in S. n. br. 14137 z dne 27. IV. 1936.
6. Sterle Marijan, suplent, se je vrnil na svoje redno službeno mesto z odlokom min. prosv. S. n. br. 46646 z dne 23. XI. 1935. Znova dodeljen II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 70 z dne 2. 1.1936 in S. n. br. 14137 z dne 27. IV. 1936.
7. Počkar Melita, suplentka, se je vrnila na svoje redno službeno mesto z odlokom min. prosv. S. n. br. 46646 z dne 23. XI. 1935. Znova dodeljena I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 70 z dne 2.1.1936 in S. n. br. 14137 z dne 27. IV. 1936.
8. Popovič Milan, suplent, se je vrnil na svoje redno službeno mesto z odlokom min. prosv. S. n. br. 46646 z dne 23. XI. 1935. Znova dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 70 z dne 2.1. 1936 in S. n. br. 14137 z dne 27. IV. 1936.
9. Gspan Alfonz, suplent, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 13071 z dne 8. IV. 1936 z drž. klasične gimnazije v Ljubljani. Dodeljen nazaj istemu zavodu z odlokom min. prosv. S. n. br. 13110 z dne 8. IV. 1936.
10. Radič Ante, suplent, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 13071 z dne 8. IV. 1936 s I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 13110 z dne 8. IV. 1936.
11. Žgur Adel a, suplentka, premeščena z odlokom min. prosv. S. n. br. 13071 z dne 8. IV. 1936 z II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Dodeljena nazaj istemu zavodu z odlokom min. prosv. S. n. br. 13110 z dne
8.	IV. 1936.
12. Hinič Dušan, suplent, premeščen z odlokom min. prosv. S. n. br. 13071 z dne 8. IV. 1936 z drž. klasične gimnazije v Ljubljani. Dodeljen nazaj istemu zavodu z odlokom min. prosv. S. n. br. 13110 z dne 8. IV. 1936.
13. Czurda Vladimir, bivši suplent, postavljen za honorarnega učitelja z odlokom min. prosv. S. n. br. 12769 z dne 8. IV. 1936.
14. Slapar Pavel, dipl. teolog, postavljen za hon. učitelja z odlokom min. prosv. S. n. br. 13213 z dne 21. IV. 1936.
c)	Daljše dopuste so imeli:
1. Ivančič Adolf, profesor, od 21. IX. do 20. XI. 1935 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 15243/1 z dne 26. IX. 1935 in IV. No. 15243/2 od 30. X. 1935. (Zaradi bolezni.)
2. Dr. Žont ar Josip, profesor, od 14. X. do 13. XII. 1935 z dovoljenjem min. prosv. S. n. br. 31221 od 23. IX. 1935 in od 14. do 23. XII. 1935 z dovoljenjem min. prosv. S. n. br. 46485 od 29. XI. 1935. (btudijski dopust.)
3. Dr. Tomšič Franc, profesor, od 20. I. do 10. II. 1936 z odobritvijo kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 2063/2 od 28.1. 1936. (Zaradi nalezljive bolezni v družini.)
4. Stirn Ana, profesorica, od 11. II. do 17. III. 1936 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 4155/5 od 6. IV. 1936. (Zaradi bolezni.)
5. Košir Franc, učitelj veščin, od 11. XII. 1935 do 1. IV. 1936 z dovoljenjem min. prosv. S. n. br. 1848 od 11. II. 1936. (Zaradi bolezni.)
6. Pilgram Vladimir, suplent, od 24. IV. do 8. V. 1936 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 9014/2 od 6. V. 1936. (Zaradi bolezni.)
7. Ferjančič Sonja, suplentka, od 11. V. do 28. VI. 1936 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 8953/1 od 5. V. 1936. (Studijski dopust.)
8. Pilgram Marija, suplentka, od 10. do 23.11.1936 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 4155/2 od 4. III. 1936 (zaradi bolezni) in od 23. do 28. III. 1936 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 5578/1 od 12. III. 1936 (zaradi prof. izpita).
č) Prof. zbor po stanju ob koncu šol. leta 1935/36
Opomba					/	•		J				
Druge šolske obvez- nosti			Varuh učiteljske j knjižnice	Nadzornik Podml.R.K. Varuh podp. zal.		Varuh kemijskega kabineta	Var. prirod, kabineta Nadzornik podr. F. S.	Varuh telovad. orodja *		Varuh boi. vria. Nadz. stčga skavt.	Varuh fiz. kabineta in učil za matematiko	
jfjupajzo^			'IIIA	b >	u >	III. a	II. b		u	IV.a	b	
jn paj fndn>is			«M CM	N CM	CM	ON	CM	CM CM	22 22		Os CM tH CM	
Kaj je poučeval, v katerem razredu in koliko ur na teden		Po 15. V.: z. 6/2; n.3a/3, 3b/3,3c/3. Od 27. IV.*15. V.: z.6/2; fil.8/2. Odi. II.-27. IV. v 1. polelju	e tOjQ ^ N C ccm“ w c ~_x/> O B . C CM*» «o n tri O ro •*'H *»rt o «o - • "oifi o" — Tf <M	► O 7. SL »rt «o Pr'* o b «n Ib	E «O > <0 <y - u,> trt .o . ui f' £ t* to" «o -<m' 6>*Q.ja NOOu,	prir. lb/3, 2a/3, 2c/3, 5a/2, 5b/2; mat. 3a/4; hig. 3a/l, 3b/l	prir. 2b/3, 6/3; zem. lb/2, lc/2, 2b/2, 3a 2, 3b/2, 4b/2, 8.2; hig. 6/1	tel. la/2, lb/2, 2a/2, 2b/2, 2c/2, 3a/2, 3b/2, 4a/2, 4b/2, 5a/2, 6/1, 7/1	_Q „ . irt c» c .o ^ CM CM'o .£ b o UK1K|IN	{Mfiii u MM JŽcfŠ*2, .."o-. '<r « b ^ »-« T-. ta . -± Eti u O (J O. N to	= D O »n trt to °° "o .►> ■«r cm Z. (0 • ■rpf' .CM 83 N NC B E oo	
Skupina (in stopnja), v katero je napredoval, pa še ne dobiva te plače, in datum napredovanja		III./l 3. VI. 1935					VI. 1. per. pov.					
Plačilna skupina (in stopnja) in datum, kdaj jo je dobil		I1I./2 12.11. 1931	IV./l 1.	per. pov. 2.	II. 1935	IV./2 18. III. 1935	IV./2 3. V. 1935	V. 3. V. 1935	VI. 30. III. 1933	VI. 18.111.1935	VI. 3. V. 1935	VII. 27. II. 1934	VII. 17. IV. 1934	
Službena doba 1. junija 1936	-o	2		S	5	T-i	22 23			O	O	
	E	vO	00	CM	VO	cc		f" | O			to	
		O m	m CM	2	S	11 10 16 17				00	00	
Glavna in stranska stroka		matematika, fizika ; filozofija	klasični jeziki; slovenski in nemški jezik	klasični jeziki; srbohrvatski jezik	zgodovina, zemljepis	prirodopis ; matematika, fizika	zemljepis, prirodopis	telovadba	žen. telovadba, risanje, ročno delo	prirodopis	matematika, fizika	
AOfSBU juaqznjc;		direk- tor	profe- sor	-	K	*	r	učitelj veščin	učitelj. veščin	profe- sor	*	
Rodbinsko in krstno ime		Dr. Dolar Simon	Kmet Mirko rez. peš. kap. I. klase	Korbar Franc	a n O r“> U ta . c S o ->N d SO	Plut Štefan	Planina Franc	Žagar Otokar rez. peš. por.	Planina Marija	Merčun Alojzij rez. peš. ppor.	Rupnik Boris rez. intend. ppor.	
•A3(S 'jodoz			CM	m	•>r	in	vO		00	ON	10	
									Od 11. V. 1936 dalje na študijskem dopustu		
	Varuh slov. in srbohrv. dij. knjiž.	Varuh zgod. in zemlj. kab.		Tajnik- poslovodja	Var. franc, dij. knjiž. Nadz. stega planink	Var. zbirke za petje in glasbo Reg. chori	Var. ris. kabineta	Nadz. dij. društva Jugoslovana	Varuh, nemške dij. knjiž.		
		>	JQ	IV. b	o	V. b		>		II. c	
	22	20	22 22		22	24	21	00 o rH CM	21	21	18
	srbohrv.la/2, lc/2,2a/2, 2b/2, 2c/2, 3a/2, 3b/2, 3c/2, 4a/2, 4b/2, 4c/2	ČE B O ■«r n »o JO o »o ei _trt'r'' »rtJo ^•rt Irt . d» b" N »rt	. . CM sj-l ja *■* o *-• r- d . x C«rt 2^q M	trt M «rt V5tT B -irt r*- > _o	franc, la 3, 3a|3, 3c|3, 4d3, 5a 3, 5b|3 ; slov. la|4	n.5a|3, 5b 3; p. la;2, lb|2, lc|2, 2a|2, 2b|2, 2c!2 ; zbor|5, ork.jl. Do 15.V. nem. 3a]3 meslo 5a]3	ris. 2a|2, 2b|2, 2c 2, 3b|2, 3c|2, 4o 2, 4b|2, 4c|2, 5a 2, 5b 2, 6|1	mal. lb|4, 2b|4, 3c|4, 4b|3, 6;3 Do 27. IV. še fiz. 3c|2	trt KV ja>o 10 ^ e »rt C«rt ^ „ o "trt"« > o .. • ^*co t4 »rt Q»rt	to > > ^_2_2 'G' (A tfl O trt • * xs> ja »rt . ^oo>5L u*» ja »rt ‘ritrt <j . . C »rt trt S^a^a cm	trt (M O U 'r x>j* 'CM_ CM . »rt* ® •J-trtS 10 <q< K is* J* 00
	VIII. 1. per. pov.										
	VIII. 18. VIII. 1932	VIII. 31.XII.1933	VIII. 23. III. 1934	VIII. 23.111. 1934	VIII. 8. V. 1934	Vlil. 18. VI. 1934	IX. 29. V. 1933	Pripr. 17. VIII. 1932	Pripr. 31. VIII. 1932	Pripr. 1. III. 1953	Pripr. 2. III. 1933
	00	CM	CM	1	tH CM	1	20	19	N		1
	CM	00	m	vO		10	1	00	00	CM	CM
	25		r-	m	NO	31		to	to	to	to
	srbohrvatski jezik; klasični jeziki	zgodovina, zemljepis	francoski jezik, srbohrvatski jezik	slovenski jezik; latinski jezik	francoski jezik, latinski jezik	Solopet., zg. in est. gl.; harm., ktp., Instr. oblk., klav., gosli	risanje	matematika, fizika	nemški jezik; slovenski jezik	francoski jezik; slovenski jezik	kemija; fizika
	profe- sor	K L	*	*	profe- sorica	profe- sor	učitelj veščin	supl. s prof. izpitom	K	supl.	•
	Medved Ivan	Pobegajlov Anatol	Fortuna Martin	Dr. Tomšič Franc rez. intend. ppor!	Stirn Ana	Švikaršič Zdravko rez. peš. por.	Košir Franc	Pilgram Vladimir rez. peš. ppor.	Ferjančič Sonja	Prevec Silva	Kajfež Josip
	tH	CM tH	13	14	I	I	17	00	19	20	21
Ee2
_e o
00
° C
o. E
- £ £ «*-■l «?■“ s
S lili.
>>
>x
CM
CM
« S
oa
£ Q)
ca
o
CM
Tf
CM
m
CM
S =
>N
oo
gj X
.5 ‘S.
>N
>CS3
o
oo
m
Letopis zavoda
1.	Popravni izpiti v avgustu 1935
a)	Redni učenci:
I.	a razred. Izpit so napravili: Bakovnik Valentin, Cyranski Stanislav, Longo Alojzij, Malec Stanislav, Oblak Franc, Pečar Ludovik, Perfeta Stanislav, Primožič Josip, Ravnik Julij, Ropret Ivan, Slanovec Herman, Syno-vec Miroslav, Tušek Karol.
K izpitu se ni prijavil: Tišlar Janko.
I. b razred. Izpit so napravili: Bajželj Janez, Bocak Jurij, Kokalj Daniel, Pogačar Vincenc, Prevc Peter, Rabič Marijan, Sajovic Matija, Vrezec Metod, Žagar Ivan, Žagar Iztok.
Izpita niso napravili: Ahčin Franc, Gruden Bogomil, Mateža Jožef, Perko Pavel, Prešern Anton, Snoj Franc.
L c razred. Izpit so napravile: Brodar Olga, Domnik Hilda, Erman Karla, Jerman Danica, Šušteršič Marija, Vrezec Nada, Zupan Marija.
Izpita nista napravili: Pogačnik Milana, Rudež Ivana.
II. a razred. Izpit so napravili: Ankerst Ciril, Bradaška Matija, Čarman Alojzij, Guštin Marijan, Jaklič Dimitrij, Janc Pavel, Leber Dimitrij, Smole Avgust, Stroj Ivan, Šemrov	Franc, Šmitek	Valentin,	Žvab	Radoslav.
K izpitu se	ni prijavil: Veider	Janez.
H.	b razred. Izpit so napravili: Andres Zdenko, Finžgar Jožef, Gro-bovšek Janez, Karlin Rudolf, Kern Adolf, Pezdič Svetozar, Ravnik Ludovik, Šlibar Milan, Truden Anton, Zakrajšek Milan.
Izpita ni napravil: Rugale Marijan.
II. c razred. Izpit so napravile: Časi Bronislava, Dermota Marija, Eržen Amalija, Eržen Eva, Hafnar Štefanija, Hlebce Angela, Javornik Ana, Keržič Danijela, Krč Pavla, Rojina Vladimira, Rus Marija, Torkar Marija, Vidic Veronika, Wahl Ana.
Izpita nista	napravili: Bernard	Božena,	Jelar	Marija.
K izpitu se	niso prijavile: Šolar Marija,	Veit Marija, Zupanc Frančiška.
III. a razred. Izpit so napravili: Kavčič Klavdij, Pesjak Franc, Petelin Josip, Sitar Peter, Vidic Franc.
K izpitu se ni prijavil: Ipavec Franc.
IIL b razred. Izpit so napravili: Česen Josip, Križnik Vida, Pavlič Drago, Pogačar Franc, Suchy Leo, Verbič Ana, Zorč Mirko, Eržen Nevenka.
Izpita niso napravili: Celestina Josip, Fale Zdravko, Golc Ivan, Stana
Ivan.
K izpitu se ni prijavila: Seršen Karmen.
III. c razred. Izpit so napravile: Japelj Katarina, Lesar Saša, Novo-seljskij Olga, Pogačnik Ana, Poličar Terezija, Zoran Marija.
Izpita niso napravile: Belcijan Marija, Benedik Stanislava, Krt Marija.
K izpitu ni prišla: Bulovec Vlasta.
V. razred. Izpit so napravili: Golarič Otmar, Dolžan Miroslav, Golob Frančiška, Korbar Janez, Koželj Janez, Lombar Janez, Maček Jožef, Malec Oskar, Pintar Ferdinand, Pristov Viktor, Skrt Anton, Škerget Elfrida, Triller Igor, Urančič-Likar Friderik.
Izpita ni napravil: Pogačnik Jožef.
K izpitu po §52 ni prišla: Seliškar Milena.
VI. razred. Izpit so napravili: Hafner Ivan, Kmet Miroslav, Kosec Franc, Sever Ivan, Schnejder Karel, Zupan Albin, Zupan Gustav.
Izpita ni napravila: Žumer Miroslava.
VII. razred. Izpit so napravili: Kuralt Jožef, Murnik Ciril, Mužina Vra-timir, Šivic Ludovik.
Izpita ni napravil: Smitek Anton.
b) Privatni učenci:
I. razred. Izpit so napravili: Belec Vinko, Kavčič Jožef, Napokoj Ignac.
II. razred. Izpit je napravil: Odar Franc.
c) Nižji tečajni izpit:
IV. a razred. Izpit so napravili: Kavalar Vinko, Palčič Milan, Smolej Bogomir, Žerjav Dragotin.
Izpita ni napravil: Gogala Jaroslav.
K izpitu se ni prijavil: Višnar Dragotin.
IV.	b razred. Izpit so napravili: Grošelj Anton, Pavšič Miran, Zirkel-bach Viljem.
IV.	c razred. Izpit je napravila: Rozman Angela.
d) Višji tečajni izpit:
Izpit so napravili: Dolenc Ana, Grčman Ivan, Soklič Ana.
e) Drugi važnejši dogodki:
Od 2.—5. septembra je bilo redno vpisovanje učencev.
Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja in otvor. konferenca.
Dne 10. septembra se je pričel redni pouk v vseh oddelkih.
Dne 14. septembra je napravil ves zavod poučno celodnevno ekskurzijo v Ljubljano, kjer so si dijaki ogledali jesenski velesejem in jadransko razstavo.
Dne 9. oktobra je zavod dostojno in resno obhajal prvo obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prof. dr. Jaklič je opravil molitve v kapeli. Za tem se je vršila spominska svečanost v telovadnici. Govorila sta direktor in supl. Hrovat Bogomil, osmošolec Pogačar N. je recitiral Posvetilo. Sodeloval je tudi šolski orkester in pevski zbor. Po proslavi so se kazale v fizikalni dvorani slike pogrebnih svečanosti.
Dne 10. oktobra so bile ocenjevalne razredne konference.
V dneh od 12. do 14. oktobra je 9 dijakov pod vodstvom prof. Mer-čuna obiskalo kraljevi grob na Oplencu; zgodilo se je to ob priliki sokolskih tekem v Beogradu.
Dne 18. in 19. oktobra je imel supl. Kajfež predavanje o obrambi proti zračnim napadom.
V dneh 23. do 25. oktobra je opravil zavod v 2 oddelkih sv. spoved in obhajilo.
Dne 31. oktobra je bil razrešen službe na tukajšnjem zavodu prof. Mali Albin, ki je bil premeščen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
Dne 31. oktobra sta se proslavila jadranski dan in dan štednje. O prvem je govoril supl. Hrovat, o drugem direktor.
Od 1. do 3. novembra ni bilo pouka in tudi ne skupne šolske službe božje.
Dne 9. novembra se je izvršila proslava stoletnice smrti narodnega pevca Filipa Višnjica. Govoril je prof. Medved Ivan.
Dne 11. novembra se je ob 11. uri z dvominutnim molkom proslavil dan miru.
Dne 15. novembra so bile razredne konference.
Dne 17. novembra se je vršil v okrilju gimnazijskega Podmladka Rdečega križa dobro uspeli koncert malih harmonikarjev iz Ljubljane pod vodstvom učitelja petja Rančigeja Pavla.
Dne 22. novembra so se dijaki VI.—VIII. razreda udeležili v Ljubljani dijaške predstave opere Manon.
Dne 29. novembra so se dijaki V.—VIII. razreda udeležili v Ljubljani dijaške predstave Sofoklejeve tragedije Kralj Oidipus.
Dne 30. novembra se je izvršila v gimnazijski telovadnici proslava 1050 letnice smrti sv. Metoda in 50 letnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Govorila sta direktor in prof. Medved.
Narodni praznik dne 1. decembra se je proslavil s službo božjo v gimnazijski kapeli in s prireditvijo v gimnazijski telovadnici. Slavnosti nagovor je imel direktor, v imenu dijaštva je govoril sedmošolec Tribušon Anion. Glasbeni spored so izvajali mladinski ter mešeni zbor in šolski orkester.
S 6. decembrom je bil razrešen službe na tukajšnjem zavodu profesor Ivančič Adolf, ki je	odšel na II. državno realno	gimnazijo v	Ljubljani.	Od
20.	septembra dalje	ni več poučeval v Kranju.
Dne 17. decembra	se	je vršil pod okriljem društva Šola	in dom roditeljski sestanek staršev	in	skrbnikov, ki imajo svoje otroke v	I. razredu.	Ta
in sledeči sestanki naj	bi	pri starših zbudili večje zanimanje	za šolo.
Dne 19. decembra	se	je vršila seja vsega učiteljskega zbora.
Od 23. decembra do 10. januarja so trajale božične počitnice. Ministrstvo prosvete je dalo posebna navodila, kako naj dijaštvo pravilno uporabi dolge počitnice.
Dne 9. januarja	se je zavod po svojih zastopnikih udeležil v	župni
cerkvi službe božje	ob priliki rojstnega dne Nj.	Vel. kraljice	Marije.
Dne 17. januarja se je vršil roditeljski sestanek za II. razred.
Dne 23. januarja je bil roditeljski sestanek za III. razred.
Dne 27. januarja se je proslavil praznik sv. Save z običajno proslavo. Slavnostni govor je imel supl. Pilgram Vladimir. Direktor je obdaril več učencev in učenk za njihovo delo. Ta dan ni bilo pouka.
Dne 4. februarja je bila Strossmayerjeva proslava. O J. J. Strossmayerju je govoril prof. Rupnik. Ta dan ni bilo pouka.
Dne 31. januarja je bil razrešen službe na tukajšnjem zavodu profesor Malnar Josip, ki je odšel na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
Dne 11. februarja se je vršilo v gimnazijski telovadnici predavanje o delovanju lednikov in njihovih sledovih v naših Alpah. Dijakom ferialcem in članom SPD je predaval prof. Planina Fr.
Dne 28. februarja je bil roditeljski sestanek za IV. razred.
Dne 29. februarja si je zavod ogledal v Narodnem domu kulturni film Sequoia.
Dne 6. marca popoldne so bile razredne konference. Sledila jim je splošna konferenca.
Dne 7. marca se je izvršila proslava stoletnice rojstva slovenskega pesnika Josipa Stritarja. Učencem I.—III. razreda je govoril supl. Hrovat Bogomil, učencem IV.—VIII. razreda pa dr. Tomšič Franc.
Dne 8. marca je bil razrešen službe na tukajšnjem zavodu prof. dr. Jaklič Franc, ki je odšel na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani.
Na podlagi rešitve pisarne Nj. Vel. kralja štev. 2492 z dne 26. februarja 1936 je odločilo ministrstvo prosvete z odlokom S. n. br. 6610 od 21. marca 1936, da se imenuje naša gimnazija poslej: državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju. Direktor je to veselo vest naznanil učiteljskemu zboru v dopisni knjigi in s posebno okrožnico dijaštvu.
Dne 27. marca popoldne je bila splošna konferenca, ki je razpravljala o ukrepih spričo preimenovanja zavoda.
S 1. aprilom je nastopil službo učitelj risanja Košir Franc.
Od 9. do 19. aprila so bile velikonočne počitnice.
Dne 27. aprila sta nastopila službo honorarna učitelja Czurda Vladimir in Slapar Pavel.
Dne 30. aprila je bil roditeljski sestanek za V. in VI. razred.
Dne 2. maja se je izvršil od ministrstva prosvete predpisani dijaški koncert. Sodelovali so šolski orkester, mladinski in mešani zbor ter oktet, kot solista pa Torkar Marija III. c (klavir) in Kumer Janez V. a (violina).
Dne 7. maja je bil roditeljski sestanek za VII in VIII. razred.
Dne 8. maja je v Krškem pri svojih starših umrla pridna in vestna
učenka II. c razreda
Eržen Marija
Pogreba se je v imenu zavoda udeležila razrednica II. c razreda supl. Prevec Silva, ki je v imenu mladine in zavoda položila na grob venec. 12. maja se je ves zavod v gimn. kapeli udeležil maše zadušnice za pokojno učenko.
Dne 9. maja so dijaki in dijakinje sodelovali pri telovadnem nastopu kranjskega sokolskega društva. Dijaki so nastopili z lahkoatletskimi vajami in igrami, učenke I. c in II. c razreda pa z igrami. Dijakinje III.—VII. razr. so lepo izvajale vaje z venčki.
Dne 11. maja je bila splošna konferenca zaradi pripustitve k privatnim izpitom.
Dne 14, maja se je v zadnji dopoldanski lekciji izvršilo protituberku-lozno predavanje. Govoril je prof. Merčun Alojzij.
Dne 15. maja se je zaključil pouk za IV. in VIII. razred. Popoldne je bila ocenjevalna konferenca za te razrede.
Dne 17. maja je dijaška marijanska kongregacija na slovesen način proslavila 25* letnico ustanovitve.
Dne 21. maja so dijaki našega zavoda pod vodstvom prof. Fortune Martina lepo sodelovali pri akademiji, ki jo je priredil Krožek prijateljev Francije v Kranju.
Dne 23. maja je bil prost dan, določen za majniške izlete. Izlet pa so zaradi neugodnega vremena napravili le nekateri razredi.
Istega dne se je skupina dijakov, ki obiskujejo češke tečaje, pod direktorjevim vodstvom udeležila v Ljubljani češke akademije in čajanke, ki jo je priredil češki konzul v Ljubljani.
Dne 26. maja je zavod ločeno po razredih izvršil poldnevno ekskurzijo.
Dne 28. maja je bila zadnjo dopoldansko lekcijo v gimnazijski telovadnici proslava 80 letnice Nikole Tesle. Govoril je prof. Rupnik Boris.
Dne 31. maja in 1. junija sta bili na zavodu odprti razstavi risb in ročnega dela.
Od 2. do 4. junija so dijaki v 2 oddelkih opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo.
Od 2. do 15. junija so bili privatni izpiti.
Dne 6. junija se je zaključil pouk za I.—III. in V.—VII. razred. Popoldne so bile razredne konference, ki jim je sledila splošna konferenca.
Dne 11. junija se je zavod po deputaciji profesorjev udeležil procesije sv. Rešnjega telesa.
Od 11. do 21. junija je bil na zavodu ministrski odposlanec dr. Leopold Poljanec, prosvetni inšpektor v p., ki je predsedoval višjemu tečajnemu izpitu.
Od 12. do 14. junija je bil pismeni, od 17. do 19. junija pa ustni višji tečajni izpit.
V	dneh od 20. do	25. jun. se je	v 3 oddelkih izvršil nižji tečajni izpit.
Dne 28. junija se	je zaključilo	šolsko leto s svečanostmi	ob priliki
preimenovanja zavoda po blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju. V gimnazijski	kapeli je bila	zahvalna služba božja. Ob	10. uri sta
bili	v gimnazijski avli	odkriti spominski plošči, nakar se je v	telovadnici
Narodnega doma vršila svečana akademija.
Seznam učnih knjig
za šolsko leto 1935/36 Verouk
I. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. del S. n. br. 10495 od 19. IV. 1932.
II. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma II. del S. n. br. 26822 od 20. VIII. 1934.
III. razr. Jaklič-Vrečar, Liturgika, S. n. br. 32232 od 19. VIII. 1935.
IV. razr. Mlakar, Katoliški verouk, S. n. br. 84590 od 29. IX. 1930 (pom.
knjiga).
V. razr. Svetina, Katoliški verouk za viš. razr. I. S. n. br. 12323 od 10. IX.
1932.
VI. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. II. S. n. br. 38287 od 6. XII. 1930 (pom.
knjiga).
VII. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. III. S. n. br. 26822 od 20. VIII. 1934.
VIII. razr. Medved, Zgodovina katoliške cerkve, S. n. br. 27300 od 7. VIII.
1929	(pom. knjiga).
Slovenski jezik
I. razr. Bajec in drugi, Sloven. čitanka in slovnica I. S. n. br. 18540 od
14. VI. 1931.
II. razr. Bajec in drugi, Sloven. čitanka in slovnica II. S. n. br. 25896 od
24. VIII. 1932.
III. razr. Bajec in drugi, Sloven. čitanka in slovnica III. S. n. br. 28194 od
24. VII. 1935.
IV. razr. Bajec in drugi, Sloven. čitanka in slovnica IV. S. n. br. 28194 od
24. VII. 1935.
Srbohrvatski jezik
I. razr.	Rupel-Lesica,	Srbohrv. vadnica	I. S. n. br. 5761	od 19. III. 1934.
II. razr.	Rupel-Lesica,	Srbohrv. vadnica	II. S. n. br. 18534	od 14. VI. 1931.
III. razr.	RupelLesica,	Srbohrv. vadnica	III. S. n. br. 26715	od 2. IX. 1932.
IV. razr.	Rupel-Lesica,	Srbohrv. vadnica	IV. S. n. br. 28200	od 24. VII. 1935.
Maretič, Hrvatska ili srpska gramatika (pom. knjiga).
Srbskohrvatskoslovenski jezik
V. razr. Raič, Srbohrvatska čitanka (pom. knjiga) S. n. br. 10170 od 10.
VIII. 1932.
Poljanec, Istorija srp. hrv. knjiž. jezika, S. n. br. 23308 od 16. VIII.
1931.
Žeželj, Antologija novije jugosl. lirike, S. n. br. 9697 od 12. IV.
1932.
Grafenauer, Slov. čitanka I. S. n. br. 24701 od 24. VII. 1933.
VI. razr. Poljanec kakor v V. razredu.
Vodnik, Pregled hrv. i srp. knjiž. I. deo. S. n. br. 10298 od 11. VI. 1931 (pom. knjiga).
Grafenauer, Slov. čitanka II. S. n. br. 27300 od 7. VIII. 1929 (pom. knjiga).
Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva (pom. knjiga) S. n. br. 27300 od 7. VIII. 1929.
VII. razr. Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva (pom. knjiga) S. n. br. 27300
od 7. VIII. 1929.
Grafenauer, Slov. čitanka III. S. n. br. 24701 od 24. VII. 1933. Žeželj, Antologija novije jugosl. lirike, S. n. br. 9697 od 12. IV.
1932.
Andjelič, Istorija jugosl. knjiž. S. n. br. 27457 od 16. VIII. 1933.
VIII. razr. Grafenauer, Kratka zgod. kakor v VII. razr. (pom. knjiga).
Grafenauer, Slov. čitanka IV. S. n. br. 24701 od 24. VII. 1933. Žeželj, Antologija kakor v V. razredu.
Andjelič, Istorija kakor v VII. razredu.
Francoski jezik
I. razr. Južnič, Franc, vadnica I. S. n. br. 25854 od 24. VIII. 1932.
II. razr.	Južnič,	Franc, vadnica	II.	S. n. br. 28063	od	19. VIII.	1933.
III. razr.	Južnič,	Franc, vadnica	III.	S. n. br. 24687	od	27. VII.	1933.
IV. razr. Sturm, Franc, vadnica II. S. n. br. 9880 od 26. IV. 1930 (p. knjiga).
Sturm,	Franc, vadnica	III	S. n. br. 24697	od	16. VIII.	1933.
V. razr.	Sturm,	Franc, vadnica	III.	S. n. br. 24697	od	16. VIII.	1933.
Sturm,	Franc, vadnica	IV.	S. n. br. 24697	od	16. VIII.	1933.
VI. razr.	Sturm,	Franc, vadnica	IV.	S. n. br. 24697	od	16. VIII.	1933.
VN.—VIII. razr. Južnič, Francoska gramatika, S. n. br. 28123 od 27. VII. 1935.
VII. razr. Dimič, Francoska čitanka za VII. razr. S. n. br. 17488 od 21. VI.
1933.
VIII. razr. Dimič, Francoska čitanka za VIII. razr. S. n. br. 17488 od 21. VI.
1933.
Nemški jezik
III.—V. razr. Piskernik, Učbenik nemškega jezika, S. n. br. 5587 od 11. III. 1932.
VI.— VIII. razr. Bezjak, Nemška vadnica III. (pom. knjiga) S. n. br. 4802 od
13.	II. 1929.
VI.—VIII. razr. Bradač, Nem.-slov. slovar (pom. knjiga) S. n. br. 26300 od 7. VIII. 1929.
Latinski jezik
V. razr. Sovre-Tomc, Latinska vadnica in slovnica S. n. br. 579 od 28.1.
1935.
VI.—VIII. razr. Pipenbacher, Latinska slovnica (pom. knjiga) S. n. br. 27300 od 7. VIII. 1929.
VI. razr. Pipenbacher, Latinska vadnica II. S. n. br. 21563 od 3. VII. 1935.
VII. razr. Maričič, Latinska čitanka za VII. razr. S. n. br. 12034 od 10. VIII.
1932.
VIII. razr. Maričič, Latinska čitanka za VIII. razr. S. n. br. 17161 od 10. VIII.
1932.
VI.—VIII. razr. Brade č, Latinsko-slov. slovar (pom. knjiga) S. n. br. 27300 od
7. VIII. 1929.
Zemljepis
I. razr. Radivojevič-Prijatelj, Zemljepis I. S. n. br. 38811 od 27. X. 1933.
II. razr. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II. S. n. br. 26911 od 2. IX.
1932.
III. razr. Prijatelj Bohinec-Savnik, Zemljepis III. S. n. br. 1713 od 7. III. 1930
(pom. knjiga).
IV. razr. Orožen, Zemljepis kralj. Jugoslavije S. n. br. 38484 od 22. XII. 1932.
V. razr. Bohinec-Kranjec-Savnik, Zemljepis za V. razr. S. n. br. 15894 od
21.	V. 1935.
VI.	razr. Čermelj, Kozmografija, S. n. br. 26822 od 20. VIII. 1934.
VII. razr. Krdeljanovič, Osnovi etnologije, S. n. br. 10802 od 21. IV. 1932.
VIII. razr. Orožen, Zemljevid kralj. Jugoslavije za 8. razr. z dodatkom S. n.
br. 32232 od 19. VIII. 1935.
I.—II. razr. Šenoa-Juras-Bohinec, Zemljepisni atlas, S. n. br. 17078 od 21.
VI.	1934.
III.—VIII. razr. Kocen-Senoa, Geografski atlas (pom. knjiga) S. n. br. 20527 od 3. VII. 1928.
Zgodovina
II.	razr. Popovič, Zgodovina starega veka za II. razr. S. n. br. 24573 od
11.	VIII. 1934.
III. razr. Melik-Orožen, Zgod. Jugoslovanov I. S. n. br. 38468 od 22. XII.
1932.
IV. razr. Melik-Orožen, Zgod. Jugoslovanov II. S. n. br. 2410 od 15. III.
1930	(pom. knjiga).
V. razr. Bučar, Obča zgodovina za V. razr. S. n. br. 29530 od 12. XI. 1931.
VI. razr. Bučar, Zgodovina sred. veka za VI. razr. II. izd. S. n. br. 46459 od
11.	XII. 1929 (pom. knjiga).
VII. razr. Popovič, Istorija novog veka I. S. n. br. 5565 od 4. III. 1932.
VIII. razr. Popovič, Istorija novog veka II. S. n. br. 5565 od 4. III. 1932.
V.—VIII. razr. Putzger-Srkulj, Histor. atlas (pom. knjiga) S. n. br. 2889 od
14.	III. 1930.
Prirodopis
I.—II. razr. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva S. n. br. 32232 od 19. VIII.
1935.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, III. izdaja S. n. br. 25756 od 24. VIII. 1932.
V.	razr. Bevk, Botanika S, n. br. 34123 od 2. XI. 1932.
VI. razr. Poljanec, Prirodopis živalstva S. n. br. 23803 od 30. VII. 1928 (pom.
knjiga)
VII. razr. Dolžan, Mineralogija in geologija S. n. br. 1665 od 5. II. 1930 (pom.
knjiga).
Fizika
III—IV. razr. Kunc, Fizika za niž. razr. S. n. br. 26822 od 20. VIII. 1934.
VII.—VIII. razr. Reisner, Fizika za viš. razr. S. n. br. 26822 od 20. VIII. 1934.
Kemija
IV. razr. Prezelj, Kemija in mineral, za niž. razr. S. n. br. 14602 od 16. V.
1931	(pom. knjiga).
VIII. razr. Prezelj, Anorganska kemija za viš. razr. S. n. br. 32528 od 20. X.
1930	(pom. knjiga).
Matematika
I. razr. Kunc, Aritmetika za Lin II. razr. S. n. br. 23114 od 16. VII. 1931.
II. razr. Kunc, Aritmetika za I. in II. razr. S. n. br. 23114 od 16. VII. 1931.
III.—IV. razr. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr. S. n. br. 23114
od 16. VII. 1931.
V. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za V. razr. S. n. br. 30686 od 12.
IX.	1931.
VI. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za VI. razr. S. n. br. 23305 od 16.
VII.	1931.
VII. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za VII. razr. S. n. br. 23305 od 16
VII.	1931.	. .» -
VIII. razr. Skreblin, Infinitezimalni račun S. n. br. 23305 od 16. VII. 1931.
V.—VIII. razr. Sodnik, Logaritmi S. n. br. 6097 od 19. V. 1834 L—III. razr. Mazi, Geometrija S. n. br. 17511 od 10. VIII. 1932.
IV. razr. Božičevič, Geometrija za IV. razi^. S. n. br. 23245 od 20. VII. 1931.
V. razr. Lapajne, Geometrija za V. razr. S. n. br. 24786 od 10. VII. 1935.
VI.—VIL razr. Skreblin, Trigonometrija S. n. br. 44700 od 31. XII. 1934.
VII.—VIII. razr. Skreblin, Analitička geometrija S. n. br. 44700 od 31. XII. 1934. VIL—VIII. razr. Kunc. Zbirka obrazcev iz matematike in fizike (pom. knjiga)
S.	n. br. 23425 od 10. VIII. 1932.
Filozofija
VIII. razr. Ozvald, Logika S. n. br. 26822 od 20. VIII. 1934.
Veber, Očrt psihologije (pom. knjiga) S. n. br. 27300 od 7. VIII. 1929.
Higijena
III., IV., VI. in VIL razr. Pirc, Higijena za III. in IV. razr. S. n. br. 34820 od
2.	XI. 1932.
Petje
I,—II. razr. Bajuk, Pevska šola S. n. br. 26300 od 7. VIII. 1929 (pom. knjiga).
Kramolc, Pesmarica za niž. razr. s. šol S. n. br. 34920 od 2. XI.
1932.
Naloge iz narodnega jezika
V.	a razred
1. Kralj Matjaž in Alenčica. (Snovna analiza.)
2. Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan! (Prosto.)
3. Martinkova zgodba. (Iz Jurčičevega Desetega brata.)
4. Moje zasebno štivo.
5. Idile v Finžgarjevem „Triglavu“.
6. Tak pisan si vlak ti — življenje 1 (Po Aškerčevi pesmi Po železni cesti.)
V. b razred
1. Kresnice. (Nar. pesem. Analiza snovi in oblike.)
2. Vsi sveti — simbol miru. (Prosto.)
3. Krjavelj. (Označitev po Jurčičevem Desetem bratu.)
4. Moje zasebno štivo.
5. Odprite okna, odprite duri,
mimo jezdi vitez sveti Jurij. (Po Murnovi pesmi.)
6. Moja mati. (List iz dnevnika.)
VI. razred
1. O, ne blagrujte zemeljskega potnika,
ki življenja dan poslednji v sinji dalji še ima,
preden ni dospel do meje žitja svojega — brez zla. (Razmišljanje ob Sofoklejevem Kralju Oidipu.)
2. a) Antonijev govor. (Razčlemba.)
b)	Brutova tragična krivda. (Razprava.)
3. Prednosti miru. (Prosto.)
4. Resnost in vztrajnost v dijaškem življenju. (Razmišljanje.)
5. Vi, ki zaklade zbirate iz bližnjikov krvi,
ki reveže zatirate — prah boste tudi vi. S. Gregorčič. (Socialno razmišljanje po hriji.)
6. Pismeni jezik v hrvaški in srbski srednjeveški književnosti. (Razprava.)
VII. razred
1. Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča. (Razmišljanje.)
2. Duhovni obraz slovenskega prosvetljenstva. (Označitev.)
3. Ideje v delu Dositeja Obradoviče. (Označitev.)
4. Ti sam si kriv, da te zadene veja v oči,
a vendar glasno od neba kličeš pomoči. (Razmišljanje.)
5. Kranjska Čbelica. (Namen in pomen.)
6. Pesem moja je posoda tvojega imena. (Ob Prešernovih gazelah.)
7. Alkoholizem. (Razprava.)
VIII.	razred
1. Stritar — literarni pedagog. (Razprava.)
2. Tavčarjeva zgodovinska povest. (Označitev.)
3. V delu je rešitev! (Razmišljanje.)
4. Daj račun od svojega hiševanja! (Račun osmih let. Dvourna naloga.)
5. Realizem v jugoslovanski književnosti. (Primerjalna označitev. Dvourna naloga.)
6. Pomen turizma v narodnem gospodarstvu. (Razprava.)
Neobvezno šolsko delo za poglobitev znanja
Dijaški francoski krožek
Letos so bili na našem zavodu 4 brezplačni jezikovni tečaji, ki jih je obiskovalo skupaj 190 dijakov in dijakinj iz vseh razredov. Tečaje je vodila prof. Stirn Ana. Gojili so se konverzacija, čitanje francoskih časnikov ter pismeni prevodi iz slovenščine v francoščino. Uporabljale pa so se tudi stenske Delmasove slike, ki jih je g. prof. Mali ob slovesu z našega zavoda podaril francoskemu krožku. Dijaki so prispevali za vezavo v platno teh 7 slik. V 2. polletju pa so se tečaji samo deloma vršili.
Vsak razred je imel svojega poverjenika.
Ana Stirn, voditeljica
Zavod je sodeloval pri kulturnem delu Ljudske univerze v Kranju s tem, da je tej ustanovi prepuščal šolsko telovadnico kot predavalnico.
V	gimnaziji je nadalje imela svoje prostore v popoldanskih urah, kakor je to bilo že doslej, Glasbena šola v Kranju, ki dopolnjuje glasbeni pouk v gimnaziji. Ob tej priliki se ravnateljstvo toplo zahvaljuje voditeljema te šole gospodu in gospe Fakinovi za sodelovanje pri prireditvah na našem zavodu.
Šolske organizacije
1.	Zajednica „Dom in šola“
Občni zbor za preteklo šolsko leto 1934/35 se je po pravilih vršil 27. oktobra 1935, ki je soglasno potrdil poročilo odbora, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo dohodkov 3515 din in s prejšnjim saldom
11.428 din premoženja. Odbor je izpolnil dolgotrajno željo gimnazije po novem projekcijskem aparatu, za katerega je prispeval iz nabranih sredstev 6431 din. Nadalje je bila soglasno izvoljena nova uprava: 1. Toporiš Ivan, postajenačelnik, predsednik; 2. Špenko Joško, trgovec, podpredsednik;
3.	Planina Marija, strokovna učiteljica, tajnica; 4. dr. Jaklič Franc, profesor, odbornik, (po premestitvi v Ljubljano ga je nadomestoval prof. Pobegajlov Anatol); 5. Berjak Franc, trgovec, zastopnik občine v Kranju, odbornik;
6.	Schilling Drago, elektrotehnik, odbornik; 7. ga. Inka dr. Sabothyjeva, odbornica. Nadzorni odbor pa je sledeče sestavljen: 1. direktor dr. Dolar Simon kot predsednik po pravilih ; 2. Fock Makso, tovarnar; 3. Ekar Ivan, zasebni uradnik; 4. Malnar Josip, profesor, (po premestitvi v Ljubljano ga je nadomestoval prof. Fortuna Martin); 5. Vilfan Josip, davčni uradnik.
V	šolskem letu 1935/36 je bilo 6 roditeljskih sestankov: za I. a, b, c, za II. a, b, c, za III. a, b, c, za IV. a, b, c, za V. a, b, za VI. in končno za
VII.	in VIII. razred. Vsi so bili dobro obiskani. Vršili so se po sledečem načrtu: po uvodnih besedah direktorja, ki je vodil sestanke, so podali razredniki splošna poročila o vedenju in napredku mladine, nato so posamezni učitelji pojasnjevali o svojih vtisih v razredu in kot tretja, najzanimivejša, pa tudi najživahnejša točka je bil svoboden razgovor staršev z učitelji, ki so bili vsakokrat navzoči ter so staršem oz. njih namestnikom drage volje dajali pojasnila. Vsak tak sestanek je trajal nad dve uri. V tem šolskem letu je štelo društvo 3 ustanovnike, 24 rednih in 54 podpornih članov. Prispevali so: Ahačič 10 din; Andrejašič 10 din; Arnež 10 din; Bajželj M. I. c 10 din; Bajželj J. II. b 10 din ; Bajželj L. II. b 10 din ; Benedik Franc I. c 30 din ; Benedik Jože II. b 10 din; Buh 10 din ; Cof 10 din; Cunja 30 din ; Čeplak 30 din; Cesenj 10; dr. Dolar 30 din; Dolžan 30 din; Ekar 30 din ; Erker 10 din; Eržen 10 din; Ferčej 40 din; Fugina 10 din; Gabrič 20 din ; Gašperlin 10 din; Golob 10 din ; Grilc 20 din; Gruden 10 din ; Ham 10 din; Ino 10 din; dr. Jaklič 10 din; Japelj 10 din; Jermen 10 din ; Kališek 10 din ; Kemperle 30 din; Kraupp 30 din; Kruh 10 din; Kump 30 din; Lakota 10 din; Lombar 60 din; Markelj 30 din; Mohor 35 din; Novoseljskij 10 din; Palouc 100 din; Pernuš B. 10 din; Pernuš V. b 30 din; Perušič 10 din; Pesjak 10 din; Petek 10 din; Planina 10 din; Pogačar 10 din; Pohor 10 din; Poljšak
10 din; Prevc 30 din; Primožič 10 din; Ramuš 10 din ; Ravnik 30 din; Robič 30 din; Roblek 10 din; Rohrman 10 din; Ropret 10 din; Rugale 10 din; Sabolhy 50 din; Sadar 10 din; Sašelj 10 din ; Sitar 10 din; Sršen 10 din; Stojan 30 din; Sušnik 10 din; Šemrov 20 din; Schilling 60 din; Škofič 10 din; Špenko 30 din; Štalekar 10 din; Sumi 30 din; Toporiš lO^din; Vidmar 10 din; Vrezec 10 din; Vrtačnik 10 din; Weisseisen 10 din in Žagar 30 din.
Dohodkov je imelo društvo le 1799,25 din, izdalo pa je do sedaj že 5326,50 din. Čislo premoženje znaša 1119 din. Društvo ima namen prihodnje leto ustvariti še tesnejše vezi med starši in profesorskim zborom.
2.	Dijaki Sokoli
Nadzornik: prof. Merčun Alojzij
Na področju sokolske župe Kranj so telovadili gimnazijski dijaki pri sledečih društvih:
Kranj člani 3, m. naraščaj 33, m. deca 28, ž. naraščaj 17, ž. deca 10 Stražišče „ —	„»	1„„1„„	4	„	*	2
Podnart	„	»	»	2	„	„	,,	,,	“	„	n
Ljubno ,,	„	,,	3	„	„	„	n	„ n
Radovljica „	1	„	„	7	—	„	„	2„„	—
Jesenice	»	»	»	6	„	„	n	n	2	tt	w	—
Trzic	„	n	n	n	n	n	»	---- »	»	1
Že v lanskem Izvestju je bilo omenjeno, da so si priborili dijaki naraščajniki društva Kranj v odbojki prvo mesto v župi. Ker so v medžupskih tekmah tudi zmagali, so šli v Beograd na savezne tekme, kjer so 13. oktobra 1935 dosegli 3. mesto. Pri tej priliki so obiskali Oplenac in se poklonili blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Na saveznih smuških tekmah na Pohorju pri sv. Arehu 15. febr. 1936 so dijaki Sokoli dosegli sledeče uspehe:
Člani, smuk na 5 km :
Šmitek Tone, Kranj, 13 min. 23sek.: 30. mesto; Češenj Marko, Kranj,
13	min. 27 sek.: 32. mesto.
Moški naraščaj, tek na 6 km :
Triller Igor, Kranj, 18 min. 1 sek.: 4. mesto ; Srakar Drago, Kranj, 19 min. 16. sek.: 11. mesto.
Moški naraščaj, smuk na	2 km:
Triller Igor, Kranj, 2 min.	2 sek.:	1. mesto; Likar Mirko, Kranj,	3	min.
26 sek.: 35. mesto.
Ženski naraščaj, smuk na 2 km :
Pogačar Slavica, Radovljica, 3 min. 29 sek.: 2. mesto.
Župne telovadne tekme v	Kranju	dne	7. junija	1936:
Člani: Ješe Jože, Radovljica, 615 točk,	75.93% :	24. mesto; Šmitek Tone,
Kranj, 545 točk, 67,88% : 32. mesto.
Moški naraščaj višji oddelek: Ekar Milan, Kranj, 874 točk, 96,04% : 1. mesto; Kmet Mirko, Kranj, 783 točk, 86,04% : 5. mesto; Maček Jože, Kranj, 717 točk, 78,79% : 8. mesto; Pohar Avgust, Jesenice, 714 točk, 78,46% : 9. mesto; Papier Slavko, Kranj, 631 točk, 69,34% : 10. mesto.
Moški naraščaj, nižji oddelek: Štiglic Franc, 787 točk, 97,16% : 1. mesto; Triller Igor, Kranj, 787 točk, 97,16%: 2. (1.) mesto; Segolin Marjan, Kranj, 787 točk, 97,16% : 3. (1.) mesto; Dolar Daro, Kranj, 779 točk, 96,17 % :
5.	mesto; Luin Slavko, Kranj, 759 točk, 93,70%: 10. mesto; Marinček, Radovljica, 757 točk, 93,46% : 11. mesto.
Ženski naraščaj, višji oddelek: Pogačar Slavica, Radovljica, 708 točk, 99,72% : 1. mesto; Nučič Savi, Kranj, 695 točk 97,24% : 4. mesto; Zoran Majda, Kranj, 674,5 točk, 95,00% : 9. mesto; Križnik Vida, Radovljica, 611,5 točk, 86,13%: 22. mesto; Rant Marinka, Stražišče, 589,5 točk, 83,03% : 29. mesto; Pogačnik Anka, Kranj, 585 točk, 82,39% : 31. mesto; Semen Jožica, Kranj, 577,5 točk, 81,34 % : 32. mesto; Malaje Sabina, Stražišče, 516 točk, 72,68% : 36. mesto; Benedik Stanka, Stražišče, 481,5 točk, 67,82% . 40. mesto.
Zenski naraščaj, nižji oddelek: Leber Ivica, Kranj, 674 točk, 94,73 % :
2.	mesto; Sršen Karmen, Kranj, 639 točk, 90,00% : 4. mesto; Mlakar Zdenka, Kranj, 613 točk, 86,34% : 5. mesto; Lasič Vladislava, Kranj, 586 točk, 82,54% : 10. mesto; Lenardič Vlasta, Kranj, 570 točk, 80,28% : 12. mesto.
Na saveznih telovadnih tekmah dne 13. junija 1936 v Subotici so se izvrstno odrezale naraščajske vrste, katerih jedro tvori gimnazijsko dijaštvo: moški naraščaj,	višji	oddelek	4219	točk:	3.	mesto;
nižji	,	4028	2.	„
ženski „	višji	„	3420	„	1.	„
Že iz tega	kratkega	poročila	je razvidno razveseljivo dejstvo, da ima
gorenjska sokolska župa svoje najboljše moči med dijaki in dijakinjami, ki se veselih src pripravljajo za nadaljnje sokolsko delo v korist naroda in države.
3.	Dijaško društvo Jugoslovan
Nadzornika: supl. Pilgram Vladimir in prof. Rupnik Boris
Brez dvoma je društvo srednješolcev Jugoslovan ena najbolj priljubljenih organizacij na našem zavodu. Čeprav je bilo ustanovljeno šele lani proti koncu šolskega leta, je letos razvilo izredno živahno delavnost, tako da šteje zdaj že 134 članov, med temi 37 deklic. Društvo je imelo 2 redna občna zbora in 14 rednih članskih sestankov, na katerih so dijaki razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo današnjo mladino. Poleg domačih predavateljev so sodelovali tudi akademiki iz Kranja in Ljubljane. Sestanki so se v zadnjem času vršili ločeno za višješolce in nižješolce.
Dne 4. decembra 1935 je priredilo društvo skupno s skavli mlklavže-vanje, na katerem so člani Jugoslovana sodelovali z igrico „Privatistov izpit“. Dne 5. aprila 1936 je bila prva društvena akademija s prav pestrim sporedom, ki je obsegal lep govor predsednika Ekarja, zelo uspele glasbene točke, igrico „Pojdemo na Koroško“ in narodna kola. Živahno so delovale tudi posamezne društvene sekcije. Glasbena sekcija je poleg sodelovanja na akademiji poživila članske sestanke s koncertnimi točkami, ki jih je uspešno vodil sedmošolec Savnik. Športna sekcija je dne 17. maja 1936 priredila pod pokroviteljstvom tel. učitelja Žagarja lahkoatletske tekme v peteroboju, na katerih je zmagal sedmošolec Ekar s 445 točkami. Šahovska sekcija, ki je imela svoje sestanke vsako soboto, je ob koncu šolskega leta priredila lepo uspel turnir, na katerem je zasedel prvo mesto četrtošolec Gregorin.
Dne 17. junija 1936 je bil članski izlet v Kropo, kjer so si udeleženci ogledali žebljarske tovarne. Za zaključek šolskega leta so člani naštudirali še Jiraskovo dramo „Oče“, ki so jo uprizorili dne 24. junija 1936 v gledališki dvorani Narodnega doma v Kranju.
4.	Podmladek Rdečega križa
Nadzornik : prof. France Korbar
V šol. letu 1935/36 je bil Podmladek organiziran takoj v začetku šol. leta. Vpisalo se je 152 članov in 88 članic, skupaj 240. Obstajal je šolski odbcr v smislu čl. 8 Pravilnika. Člani Podmladka so tvorili 8 razrednih pododborov, ki so jih vodili za to določeni razredniki. Vsak razredni pododbor je bil naročen na „Glasnik“. Več pododborov je napravilo izlete v okolico Kranja. Člani in članice so prav pridno sodelovali pri humanitarnih prireditvah v Kranju.
Šolski odbor je podelil iz svoje blagajne revnim dijakom din 828'— podpore, da so se mogli udeležiti izleta. Priredil je tudi predavanje „Vzgojimo zdrav podmladek!“ v času „Dečjega tedna“.
5.	Podmladek Jadranske straže
Nadzornika: Hrovat Bogomil, supl. in Planina Marija, učit. veščin
V Podmladku Jadranske straže se zbira skoro vse dijaštvo zavoda. Letos je doseglo število njegovih članov 485. V dneh kongresa Jadranske straže v Ljubljani se je udeležil glavnih svečanosti tudi naš Podmladek s svojim praporom in 50 člani. Predvsem pa je vzbudila istočasna Jadranska razstava v Ljubljani toliko zanimanja, da si jo je po kongresnih dneh ogledalo tudi vse ostalo dijaštvo na zavodu. V odboru so delovali med drugimi: Dolenc Marijan (preds.), Kavalar Vinko (tajnik), Kumer Janez (blag.) Društvo je imelo poleg običajnih občnih zborov 4 sestanke, na katerih je bilo 5 predavanj. Poleg glasbenih in drugih točk so se na vseh sestankih predvajale letos prvič mnogoštevilne skioptične slike z novim, dragocenim šolskim projektorjem. Slike so zbrali od vseh strani dijaki sami. Poleg propagandnih slik so bile prikazane tudi take, ki so jih snimali ob morju dijaki sami. Vsaki je poleg tolmačenja sledil tudi tehnični in estetski pretres, ki naj dijakom vežba oko in izpopolnjuje znanje. Na zadnji sestanek so povabili dijaki kot predavatelja ljublj. osmošolca Kuščerja L, ki je prikazal poleg obsežnega predavanja o življenju v morju, kakor ga je videl sam, tudi krasno zbirko, kar je poslušalce naravnost navdušilo za življenje na morju. Podmladek je pričel tudi s skromnim osnavljanjem pomorske knjižnice in si nabavil tudi knjižno omaro. Med doprinosi, ki znašajo skupno 3113*39 din, je največ izdala članarina. Izdatkov je bilo skupno 821’— din, med temi tudi doprinos našega Podmladka k otvoritvi doma ljublj. oblasti JS na morju 128’50 din. Iz omenjenih denarnih virov pripravlja Podmladek tudi letos večdnevni izlet na morje.
6.	XIV. podružnica Ferialnega saveza
Nadzornik: prof. Planina France
V lanskih velikih počitnicah je v našem zavetišču prenočilo nad 70 potujočih ferialcev. S stanovanjem, ki ga je vzorno urejal hišnik g. Semen, so bili nadvse zadovoljni. Hrano so dobivali na račun dravske oblasti F. S. v Dijaški kuhinji, nekateri pa pri dobrotnikih v mestu, za kar se jim podružnica iskreno zahvaljuje.
Občni zbor podružnice se je izvršil 29. septembra 1935. V tem poslovnem letu je posloval tale odbor: predsednik Kraigher Metod, VIII., tajnik Klobovs Anton, VI., blagajnik Klavčič Alojzij, VI., gospodar Savnik Slavko,
VII., odbornica Seliškar Milena, V. b in zastopnik tekstilcev.
Na oblastni skupščini v Ljubljani 8. decembra 1935 je podružnico za-siopal predsednik Kraigher M. Oblast je letos uvedla posamično plačevanje članarine s poštnimi položnicami. Vendar pa je naša podružnica hotela svojim članom olajšati delo in je odbor izvedel pobiranje prispevkov kot prejšnja leta. Ker je dijakov denar v precej trdih rokah, je edino osebna agitacija in priganjanje moglo ohraniti število članov na normalni višini. Vseh članov je 110. Dopisov je prejela podružnica 22, odposlala jih je 17. Denarno imetje podružnice znaša trenutno 909,70 din, od tega je 285,45 din naloženih v hranilnici, 304 din pa deponiranih pri dravski oblasti F. S. Zamudniki so po stari navadi zelo oteževali odborovo delo in povzročali, da tudi redni plačniki niso takoj dobili legitimacij.
Po zahtevi novega poslovnika se je tudi za bodoče šolsko leto že izvršil občni zbor 5. junija t. 1. Na njem so bili izvoljeni za prihodnjo poslovno dobo: predsednik Klobovs Anton, tajnik Frass Marijan, blagajnik Klavčič Alojzij, gospodar Česen Ivan, odbornika Sire Ljubo in Gašper rin Ivan.
Zavetišče z nespremenjenim inventarjem je tudi za letošnje počilnice že pripravljeno.
7.	Podmladek SPD
Nadzornik: prof. Planina France
Po vzpodbudi dravske oblasti F. S. in v sporazumu z podružnico SPD v Kranju se je pod okriljem F. S. organiziral podmladek SPD. Priglasilo se je 84 članov, med temi 7 tekstilcev in 1 bivša dijakinja. Blagajniške in tajniške posle je opravljal odbor podružnice F. S. Dne 12. februarja t. 1. je imel nadzornik prof. Fr. Planina za člane v gimnazijski telovadnici skiop-tično predavanje „O lednikih in sledovih njihovega delovanja v naših Alpah“. Predsednik kranjske podružnice g. A. Rojc pa namerava prirediti za člane podmladka praktični markacijski tečaj.
8.	Triglavski steg skavtov
Nadzornik in starešina: prof. Merčun Alojzij
Steg je priredil v lanskih počilnicah tabor na otoku Hvaru. Udeležilo se ga je 13 članov pod vodstvom br. starešine prof. Merčuna. Vršil se je od 15. julija do 1. avgusta in je prav dobro uspel.
Na redni letni skupščini 22. septembra je bil izvoljen sledeči upravni odbor: starešina prof. Merčun Alojzij, namestnik Bernik Karel, cand. med., stegovodja Šmitek Janez, VIII. razr., namestnik Smitek Anton, VII. razr., tajnik Tribušon Anton, VII. razr., blagajnik Hribar Miroslav, VII. razr., trgovec Papier Slavko, VII. razr., arhivar Dolenc Marijan, VII. razr., gospodar Ciglič Henrik, IV. razr. in Hudovernik Ciril, stud. iur. Stegov svet tvorijo: dr. Dolar, gimn. direktor, prof. Planina, prof. Kajfež, prof. Stirn, prof. Prevec in prof. Ferjančič.
Steg šteje 40 članov. Samovo četo tvorijo vodi: Tiger, Medved in Viharnik. Upravni odbor je imel 6 sej, stegovih sestankov je bilo 10. Na sestankih so se vršila predavanja o skavtski praksi in o raznih sodobnih vprašanjih (n. pr.: „Olimpijske igre“, „Skavt in smučanje“ itd.) ter glasbene in zabavne točke. Stegovi delegati so se udeleževali skupščin dravske skavtske župe v Ljubljani. Tajnik je prejel 76 dopisov, oddal jih je 42. Dohodkov je bilo ob koncu šolskega leta 1272*50 din, izdatkov pa 482‘50 din.
Skavti so skupno s planinkami priredili miklavževanje in organizirali za vse dijake izlet na mednarodne skakalne tekme v Planici. Tradicionalne stegove smučarske tekme se to zimo radi neugodnih snežnih razmer niso vršile. Spomladi pa se je vršil skupen izlet k slapu Nemiljščice.
Za letošnje počitnice je v programu daljše taborjenje na obrežju Krke na Dolenjskem.
9.	Škrjančkov steg planink
Nadzornica : prof. Slirn Ana
V lanskih počitnicah steg ni imel samostojnega tabora, ker se je priglasilo premalo udeleženk.
Na redni letni skupščini 29. IX. 1935v je bil izvoljen upravni odbor: Starešiniča prof. Stirn Ana, stegovodkinja Šiška J. VII. razr, namestnica Mavčič S. VII. razr., tajnica Trček B. VI. razr., namestnica Šifrer M. IV. c razr., blagajničarka Miklauc G. VI. razr., gospodinja Dolenc D. V. b razr., arhi-varka Džanga K. V. b razr., trgovka Pleško T. IV. c razr. Nadzorni odbor: prof. Merčun.
Steg šteje 52 članic in ima 3 vode. Upravni odbor je imel 8 stegovih in 9 vodovih sestankov. Sej je bilo 10. Tajnica je prejela 23 dopisov, odposlala pa jih je 30. Vse planinke voda Čebelice so napravile III. red.
Stegove delegatinje so se v jeseni udeležile skupščine Dravske župe v Ljubljani. Župna delegatinja sestra prof. Kozina L. je dvakrat obiskala naš steg.
V minulem šol. letu je priredil steg 4 večje in 6 manjših izletov. Prvotno nameravana akademija za proslavo skavstkega praznika se radi prevelikega števila drugih prireditev ni izvršila. Steg je praznoval „Jurjevo“ s skupnim izletom k slapu Nemilščice. Skupno z Jugoslovanom in Triglavskim stegom skavtov je steg priredil miklavževanje z akademijo. O božiču je steg imel božičnico s čajanko in obdaroval revnejše planinke. Obenem se je nabralo še 80 din za Dijaško kuhinjo v Kranju. Na materinski dan so planinke prodajale cvetje in razglednice.
Samostojnega tabora letos ne bo, pač pa so se nekatere planinke priglasile za župni tabor v Bohinju, ki bo meseca julija.
10. Dijaška kuhinja
Predsednik: direktor dr. Simon Dolar
V tem šolskem letu se je naval dijakov pomnožil. Prehranjevali smo 30 gimnazijcev in 26 dijakov drž. tekstilne šole, skupaj 56. Do 15. junija se je za prehrano izdalo 80,751,— din z upravo vred, dohodki pa so znašali 73,076,80 din.
Tudi letos sta gg. prof. Planina Franc in Plut Stefan nabrala z veliko vnemo za 4084 din živil, za kar jima gre vse priznanje in zahvala.
Petrov sklad se je poleg naraslih obresti pomnožil le za dar 100 din od neimenovanega. Kljub temu se bližamo obislinitvi cilja, dolgotrajni želji revnega gorenjskega dijaštve, zgradbi Dijaškega doma.
Odbor se vsem požrtvovalnim ter plemenitim darovalcem prav prisrčno zahvaljuje za vso dosedanjo naklonjenost.
Knjižnice in zbirke
1.	Učiteljska knjižnica
Stanje ob koncu šolskega leta 1934/35: 4308.
Prirastek v šolskem letu 1935/36: Monumenta artis slovenicae, sn. 9—13. Trubarjev Catechlsmus. Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik XXX. sn. 1—2. Stj. Roca, Viteški kralj Aleksandar Ujedinitelj u narodu. 1.1. Hamm, Poljski jezik. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1936. Fr. Ramovš, Dialektološka karta slovenskega jezika. Stj. Čular, Čuvajte Jugo-slaviju. 1888—1934. Dr. B. Škerlj, Človek. Dr. Mil. Vidmar, Moj pogled na svet. M. Dolenc, Pravna zgodovina sloven. ozemlja. A. Breznik in F. Ramovš, Slovenski pravopis (3 izvodi). Der große Brockhaus Bd 16—21. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, letnik XVI. Slovenska krajina. Zbornik. Iv. Kvesič, Narodni kralj; Njegov dom. A. Melik, Slovenija I. Sokolski Glasnik
1936.	Soko 1936. Ljubljanski Zvon 1936. Kronika slovenskih mest. Letnik III. št. 1. Charles Nordier, Statistique Illyrienne. Dr. Kidrič, Prešeren — zbrano delo I. zv. V. S. Karadič, Srpske narodne pjesme, knj. I.—IX. V. S. Karadič, Srpske narodne pripovetke. V. S. Karadič, Srpske narodne poslovice i zagonetke. A. Melik, Geografski vestnik, XI. letnik. Ljubljanski Zvon 1935. Naš val, letnik II. Kronika slovenskih mest, I. knj. Jubilarni zbornik života i rada SHS, 1. XII. 1918—1928, I.—III. deo. Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca. Srpski književni Glasnik, Nova revija, knj. 46 in 47.
Darovali so: Ministrstvo prosvete (2), Kraljevska banska uprava dravske banovine (1), Dr. Simon Dolar 01), Družba sv. Cirila in Metoda (2).
Stanje ob koncu šolskega leta 1935/36: 4355 zvezkov.
Mirko Kmet, knjižničar
2.	Dijaška knjižnica
a)	slovenska:
Lansko leto je štela 2306 zvezkov, letos se je pomnožila za 40 zvezkov. Nakup: knjige Družbe sv. Mohorja za 1.1936 (5 zvezkov); knjige Vodnikove družbe za 1.1936 (2 izv. 5 zv.); Mala knjižnica, zvezek 6; Storm-Pregelj, Jezdec na sercu; Sokolič XVIII.; Razori 1935—36; Ljubljanski Zvon za 1.1935; Lavtižar, Junaška doba Slovencev.
Darovali so: Tiskovno društvo v Kranju: Majcen, Za novi rod; CMD v Ljubljani knjige Vodnikove družbe za 1.1936 5 zv; Učenec II. a Polak St.: Dr. Pivko, Tožitelji in branitelji; Kranjec, Kako smo se zedinili? Kranjec,
Zgodovina Srbov; Učenec La Tišler J.: Zorec, Beli menihi; Učenec II. a Šegula P.: Dr. Lah, V borbi za Jugoslavijo; Pupin-Brežnik, Od pastirja do izumitelja, L del; Učenec II.b Golob J.: Roš, Zvesta četa; Učenec IV. a Ciglič H.: Pintar, Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, V. zv.; Dr. Štre-kelj: Slovenske narodne pesmi, III. zv., 9. snopič.
b) srbohrvatska:
Lansko leto je bilo 665 zvezkov, letos je prirastlo 20 zvezkov, skupaj 685 zvezkov.
Nakup: Dr. Rupel, Klasična dela: srbohrvatsko slovstvo 1.: Šenoa, Ka-ranfil s pjesnikova groba (5 izv.); Dr. Rupel, Klasična dela: srbskohrvatsko slovstvo 2.: Epske narodne pesme, 1. snopič; Vojnovič, Smrt majke Jugoviča; Sretanovič, Ne beži od škole!; Gavrilovič, U zori slobode; Sretano-vič, Nemanja; Glumač, Strossmajer, dramska slika; Glumač, Sveti Sava; Glumač, Jugoslavija; Aršinov, Kraljevič Marko naših dana; Dimovič, Kraljevič Marko, drama u 4 čina; Vojnovič, Lazarevo vaskrsenije.
Knjižnica šteje skupaj slov. in srbohrvatskih knjig: 2346-(-685 = 3031.
Izposodilo se je 1437 knjig.	I.	Medved,	knjižničar
c)	nemška:
Ob koncu šolskega leta 1935/36 je imela nemška dijaška knjižnica 1697 knjig, med njimi 65 nerabnih. Zveza društev Šola in dom je poslala
14	knjig, in sicer: Otto Ludwig, Der Erbförster (5 knjig) in Brüder Grimm, Kinder* und Hausmärchen (9 knjig). Novih knjig nismo kupili. Obiskovalo je knjižnico v tem šolskem letu 137 učencev in učenk. Izposojenih je bilo 308 knjig.
Pri izposojevanju in urejevanju sta največ pomagala sedmošolca Dolenc Marijan in Tribušon Anton.	Sonja	Ferjančič, knjižničarka
č) francoska:
Letos se je kupilo 21 zvezkov zbirke: Contes et romans pour tous, serie rouge et or (pour la jeunesse). Ob koncu šol. leta 1935/36 šteje knjižnica 103 zvezke. V dar nismo dobili nobene knjige.
V tem šol. letu je knjižnico obiskovalo 137 učencev in učenk, in sicer od III. do VIII. razreda. Izposodile so se vse knjige, nekatere po večkrat. Dijaki in dijakinje so si izposojevali knjige tudi v knjižnici Društva prijateljev Francije.	A.	Stirn,	knjižničarka
3.	Podporna zaloga
V začetku šol. leta 1935/36 je imela Podporna zaloga po izločitvi nerabnih 224 knjig. Med letom je kupila 6 novih knjig za 320 din, 2 knjigi pa sta bili podarjeni. Konec šol. leta 1935/36 je v zalogi 232 knjig. Izposojenih je bilo 113 učencem (učenkam) 151 knjig.
Knjige so bile po predmetih takole razdeljene: verouk 22, slovenščina 38, srbohrvaščina 33, francoščina 12, nemščina 10, latinščina 5, zemljepis 4, zgodovina 18, prirodopis 56, matematika 34.
Zalogo šolskih knjig za revno mladino je z lepim darom 1142 din obogatil g. Artur Heller, tovarnar v Kranju, ki je kar sam od sebe čutil
potrebo, storiti dobro delo šestim dijakom. Ravnateljstvo se mu prav iskreno zahvaljuje. Da bi le našel več posnemovalcev! pranc£ Korbar, varuh
4.	Zemljepisno-zgodovinska zbirka
Stanje ob koncu šolskega leta 1935/36: 1. globi in reliefi 7 ; 2. stenski zemljevidi 67 ; 3. ročni zemljevidi in atlanti 37; 4. stenske slike 219; 5. male slike in fotografije 534; 6. numizmatsko-arheološka zbirka: 174 novcev, 1 fibula; giboslovje: 1 album; 8. etnografska zbirka: 9 predmetov.
Prirastek v šolskem letu 1935/36: nakup geografskih kart: Bohinec, Karta dravske banovine, Franovič Gavazzi, Karta kraljevine Jugoslavije; ročna karta Škofjeloško pogorje; 3 stenske slike (Sarajevo, Sv. Naum, dolina Vrata).
Ker je ministrstvo prosvete s svojim odlokom S. n. br. 14648 od 5. maja 1936 odločilo, da je treba izločiti vse neodobrene zemljevide, ki tvorijo večino zbirke, bo zbirka odslej vsebovala samo nekaj novejših zemljevidov. Skušali bomo geografsko zbirko v najkrajšem času izpopolniti.
Prof. An. Pobegajlov, varuh
5.	Prirodopisna zbirka
Stanje zbirke je sledeče: zidnih slik 155, nagačenih živali 206, preparatov v tekočini 119, pravih modelov (okostij, lupin, zbirk nabodenih žuželk) 218, shematiziranih modelov 173, suhih modelov (rudnin, hribin, okamenin) 532, aparatov 7, mikroskopskih preparatov 164.
Darovali so: g. Primožič M. s Pristave: 1 legna (Caprimulgus eur.), Marčan A., III. b: z^aboj surove svile in jastogove klešče, Longo A., II. a: leščurjevo lupino; Žagar S., IV. b in Zorc L., II. b: več okamenin iz mlajše dobe.
Nabavili smo 2 škatli za mikroskopske preparate, 2 steklena lonca, škaf, pločevinasto vedro, tintnik, škatlo barvnih kred in naftalin. V priročno knjižnico smo prejeli: Prirodoslovne razprave 1935, Glasnik Muzejskega društva 1935 in Seznam časopisov Prirodoslovnega društva.
Zbirko smo radi pomanjkanja šolskih sob preselili iz prostorov, kjer je bila od zgraditve gimnazijske stavbe. Zdaj je skupno s fizikalno zbirko v bivši risalnici.
Ker se posamezni objekti pri pouku neprestano rabijo in pri tem več ali manj poškodujejo, denarnih sredstev za večje nabave pa ni, je vrednost zbirke od leta do leta manjša.	France Planine, varuh
6.	Botanični vrt
Vrt ima 277 različnih vrst rastlin. No novo je bilo vsejanih 47, večinoma lepotnih enoletnic.
V	alpinetih raste 72 gorskih znamenitosti. Med temi bo letos prvič cvetela Gentiana lutea.
Po gredicah rasle približno 100 zelišč, večinoma trajnice in 32 grmov. Okrog poslopja je 26 dreves. Za sadno drevje (21 drevesc) skrbi g. Žirovnik Janko, šolski ravnatelj v pokoju.	Merčun	Alojzij,	varuh
7.	Fizikalna zbirka
V šolskem letu 1935/36 sta bila nabavljena 2 nova aparata, in sicer transformator in epidiaskop tvrdke Leitz, ki je bil zelo potreben. Za epi-diaskop, ki je stal 13.520 din, je prispevalo 6.429 din društvo Šola in dom, ostali znesek pa je bil plačan iz izrednega državnega kredita. Epidiaskop zelo dobro služi pri pouku in tudi pri raznih predavanjih.
Fizikalna zbirka šteje sedaj 233 inventarskih številk, in sicer 64 aparatov, 179 pomožnih priprav, 35 modelov, 17 slik in 25 knjig.
Zbirka ni v najboljšem stanju, ker ni na razpolago kreditov za popravljanje pokvarjenih predmetov.	Prof	Rupnik	BoriSj	varuh
8.	Kemijska zbirka
V tem šolskem letu je bilo nabavljenih kemijskih priprav ter kemikalij za 1600 din. Razen tekočih potrebščin (kemikalije, gorilni špirit) je omeniti gorilec na bencin, ki je nujno potreben za višje temperature, ker gimnazija nima plina. Kupili smo dalje še 2 Kippova aparata, kot nadomestilo za stara neuporabna aparata. Te tri priprave so zahtevale preko 900 din.
V	ostalem je bilo nabavljenih le nekaj manjših priprav. Kljub vsemu temu pa je kemijska zbirka v primeri z drugimi še vedno najslabše opremljena. Zbirka je bila namreč šele pred leti osnovana, krediti pa so se med tem znižali, cene kemikalij in aparatov pa so se zvišale. Pouk kemije zahteva poleg tega razmeroma precejšnje obratne stroške. Da je zbirka slabo opremljena, spričuje dejstvo, da je vsa knjižnica v eni sami učni knjigi anorgan ske kemije iz 1.1909, knjige o organski kemiji pa sploh ni. Prav tako manjka večji del kemikalij za organsko kemijo.
V tem šolskem letu je bilo nabavljenih vsega 20 raznih kemikalij ter 28 raznih priprav. Kemikalij je v zbirki 156, 104 anorganske in 52 organskih. Aparatov je 77.	Plut	Štefan,	varuh
9. Muzikalna zbirka
a)	pevska:
Zbirka svetnih pesmi šteje 11 pesmaric in 36 razmnoženih partitur. 26 pesmi ima razmnožene glasove. Prirastek v šolskem letu 1935/36: Cirilme-todski Vjesnik in 1 razmnožena partitura.
Zbirka cerkvenih pesmi obsega 12 pesmaric in tiskanih partitur ter 21 razmnoženih partitur; 25 pesmi ima razmnožene glasove.
b)	godbena:
Zbirka ima 8 zvezkov — partitur za šolski orkester, 2 skladbi za salonski orkester z 20 glasovi za razne instrumente, 3 skladbe za klavir in 40 glasov za razne instrumente.	Zdravko Švikaršič, varuh
10. Risarska zbirka
Risarska zbirka ima ima 235 modelov in 1 projekcijski aparat. Nekaj modelov ne odgovarja več uporabi pri risanju. Zbirka plastičnih modelov je skrajno pomanjkljiva, kar zelo ovira pouk v višjih razredih.
V	šol. letu 1935/36 je bilo nabavljeno 7 novih modelov za tihožitje. Največji nedostatek je, ker za pouk risanja sploh ni na razpolago risalnice.
Košir Franc, varuh
11.	Telovadna zbirka
Ob koncu leta 1935/36 smo imeli: 5 železnih drogov, 4 bradlje, 2 konja, 2 kozi, 2 para krogov, 1 trapez, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov, 2 plezalni vrvi, 2 para stojal za skoke in 3 deske (1 prožno), 4 blazine, 47 železnih in 72 lesenih palic, 48 železnih ročk, mrežo s stojali za odbojko, 2 žogi, 2 gredi in 55 parov kijev ter 400 zastavic.	Žagar	Otokar,	varuh
Fondi
1. Sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Odbor za upravljanje tega fonda je sestavljen iz direktorja ter profesorjev dr. Zontarja in Pobegajlova.
Za sklad so prispevali ob obletnici smrti blagopokojnega kralja: I. a 150 din, I. b 45,50 din, I. c 55,50 din, II. a 62 din, II. b 58,75 din, II. c 25,50 din, III. a 104 din, III. b 42,25 din, III. c 41 din, IV. a 48 din, IV. b 41 din, IV. c 115,50 din, V. a 37,75 din, V. b 20 din, VI. 35 din, VII. 50,50 din, VIII. 17 din, Kolenc Julijana iz Celja 200 din, dr. Dolar Simon 50 din, dr. Simončič Pavel 50 din; skupaj 1248,25 din.
Vsi dohodki s saldom vred 10,78618 din.
Izdatki v denarnih podporah, v oblekah, v knjižnih darilih na dan sv. Save in Vidov dan pa 4648'— din.
Čisto premoženje znaša 6138,18 din.
Uprava se iskreno zahvaljuje v imenu revnega dijaštva vsem darovalcem.
2.	Prešernov sklad
Imovina tega vabljivega sklada kar noče rasti, kakor da bi v Kranju izginila vsa romantika in poezija. Le nekdo je podaril 50 din, čista imovina znaša 253 din.
Težko bi nagradili nadebudnega pesnika, ki bi se pojavil med gimnazijsko mladino, ako ne bo mecena.
DELOVANJE DRŽ. ŠOL. POLIKLINIKE V KRANJU NA DRŽ. REALNI GIMNAZIJI KRALJA ALEKSANDRA I ZEDINITELJA V KRANJU V ŠOLSKEM LETU 1935/36
npaj a			iO N- CO O — O CD		GinNCDPomo-to^o
saijoo			PO CM 05 in rt* — PO PO PO PO OJ CM PO		-t CD 05 — rfTfrNJrfOCM rOPOCMPOPOPOOI*-POCM
HSOUjjAejd •au aßnjp			CM | PO CM GO rj* CM		inmN^POin-ro^tN
ur/o|oq OU J A JZ			— CM m CM j CM |		rOCM-f — CM.— POCMCMCM
ozjp oqo|S		i SISTEMATIČNI PREGLEDI:	O 05 PO 00 O rt* T—	KONTROLNI PREGLEDI	Ort*P0OG0rt*05CM05CM
nfjso>jo o u ' Ujl Alfld.Hl			CM CM CM PO PO — |		PO CD CM CM CD PO m | rf »—
0§|0ß			rt* rt* CD CD CM 05 CM		inrt,rfPOrfjOCDCD05 —
33iuqau ui •|3JZ *D3AOd			m 05 CO rt* CD CD —		t^h-ot^mr-i^-cMincM
PÜ3U |3| HCJH|S			r£ in in CM CM f—. 1		N. PO rf rf | r- | j | CM
;uz3|oq 3U/0)J			N m *T CD CD fC N		CDCMCDPOCMPOCOPO — —'
najs ou 3)jydou			1 | cn — — m		1 i^^cm — m — cd po
)JB3J *qn| np3|6ajd '§0|3J 1J d			rf* m PO CD — O CM — — CM — — CM r-		m i i i i i m i
afu3|oqo ouonf[d			1 - 1 — 1 1		CM | | OJ *—< *— CM *— |
PJOAOß >(U|OUI			M 1 1 01 1 1		Nri i	i
jsn u; bsou |oq			r- i i i i		2 1 1 2 1 	 ! 2 1 1
uqn|S ofu JOUJ			CM CM —■ I PO | J		— 04 | CM | ~ | — PO
;uzd|oq 3US330			, fO | CO CM CD |		PO GO CO PO PO m | CD rt*
P!A 11J [|AUjd«HI			m — cd m o 30 po		cocopom — pompopo —
Splošni razvoj	qo[8		CO (N rt« N !N rf ^		m cm cm to m m ro | cm cm
	;fup3J6		PO PO K !N OJ N r- CN CM PO CM >J CM t—		GO»—'rt*rfQCDrt*T— CMPOCMOJOIOIOI^-CMCM
	jsqop		05 rj* CD CD *— O CD		oooosoicomNoaj
l|JU - H p 3 jf>3 J 1 •3U 0,0|SQ			"lil - I		| | •— | CM — CM CM CM
Razred in število pregledanih			I. a: 39 (lijakov I. b: 39 dijakov I. c: 47 dijakinj IV. a: 35 dijakov IV. b: 35 dijakov IV. c: 42 dijakinj VIII. : 19 dijakov		II. a: 43 dijakov II.	b: 42 dijakov 11. c: 36 dijakinj III.	a: 38 dijakov III. b: 37 dijakov III. c: 51 dijakinj V. a: 33 dijakov V. b: 20 dijakinj VI. : 41 dijakov Vil. : 34 dijakov
a
<0
jzi 3 s
g 3* 5 > ■2 5
o :S
jo jji
^ Cu
C J*
. o o on ::t
_o to c
5 c ^
.sl'.: g
S T3 a
C/5 Tf Q
(/5—3
C
•? o M
O CD
C/5
O	ja
■g	O
►	—	O
«5	—	N
O,	T3
-	O	®
■5	»	o>
■X	n	<J
:/V	O	u»
c ;j7 cu .«	3	-
«	o
-1?	s	«
o	=
C	y	o
(V)	S	.1-4
Ü	c	u
"e/5	C
O
05
O.
u. «O
N C/) Ž
VO W O TH a< VO N ri (N N	n
S
O
ja
o
c -Si o ja o
“ ^ o
- O &'S c o> o »CJ 43 c ‘5> C £ ~
' S — "o
.^P-2
C 72 —» <U -* C —	Q)
2 ° jz -9 “
i> B
£ ž O O O n cn
o
J<S
ja
o
ja
E
«o
o
(D
O
C
Q.
=3
1.	Seznam učencev po stanju ob koncu šolskega leta
Imena odličnjakov so tiskana s KREPKIMI VELIKIMI, imena učencev s prav dobrim uspehom z razprtimi črkami.
Ahačič Franc Debič Boris Eržen Anton Eržen Ivan
Gruden Bogomil Kovačič Janez
1.	a razred Razrednik: prof. Stirn Ana
Izdelali so:
Kump Pavel Lešnik Tomaž Mohor Bogdan Prešeren Anton Prinčič Valentin Razpotnik Anton Rozman Alfonz
SABOTHY BORIS Schilling Marijan TIČAR ANTON
Tišler Janez Vrezec Stanislav Zima Anton
Popravni
Bertoncelj Marinko, iz matematike Čujež Milan, iz slov. jezika Grebenšek Leopold, iz zemlj. in mat. Gruden Julijan, iz slov. in franc, jezika Kump Aleksander, iz zemlj. in mat. Ovsenek Bruno, iz prirodopisa Perko Pavel, iz slov. jezika Rozman Rudolf, iz matematike
izpit imajo:
Slavec Igor, iz zemljepisa Snoj Franc, iz franc, jezika Slanjko Stanislav, iz franc, jezika Tomažič Stanislav, iz franc, jezika in mat. Trilar Vilibald, iz zemljepisa Zacharias Ervin, iz prirod, in mat.
Zupan Valentin, iz matematike
Kržič Anton
Niso izdelali: Oprešnik Stojan
Škerget Bogomir
I.	b razred Razrednik: prof. Fortuna Martin
Ahačič Franc Ahačič Jožef Bačnik Janez Bertoncelj Jožef Brolih Anton Dolžan Jožef
Izdelali so:
Grimšičar Anton Grmek Janez Horvat Žarko Korenčan Valentin Krasna Filip Maleža Jožef
Robič Boris ŠIFRER JOŽEF Šiška Alfonz Šolar Stanko Tavčar Ciril Hölzl Gerhard
Auprich Dragotin, iz slov. Jezika in mat. Domenig Milan, iz franc, jezika Keržič Anton, iz franc, jezika in mat. Kuclar Stanislav, iz matematike Novak Emil, iz slov. jezika in matematike Pirc Alojzij, iz franc, jezika Pogačnik Dušan, iz slov. in franc, jezika
Rajgelj Frančišek, iz slov. in franc, jezika Rot Janko, iz slov. jezika in zemljepisa Telič Jernej, iz slov. jezika Umnik Stanislav, iz matematike Vidic Alojzij, iz zemljepisa in matematike Zaplotnik Rudolf, iz prirodopisa in mat.
Niso izdelali:
Brence Davorin	Primožič	Leon	Rot	Srečko
1.	c razred Razrednik: učit. veščin Planina Marija
Benedik Ana Bitenc Veronika Buh H e r t a Cof Ivana Dolžan Viktorija Eržen Frančiška Gantar Franja Golob Terezija Habjan Milica Ham Majda
Ino Nevenka Jereb Marija Kališnik Cecilija Kemperle Bogomira Maček Ida Pernuš Ana Pernuš Bogomira Pesjak Franja Podržaj Antonija Pogačnik Milena
Primožič Ana Resman Marija Ropret Olga Rozman Marija ŠAŠELJ MARIJA Tominc Hedvika Triller Zofija Vozel Marija Žagar Vera
Bajželj Albina, iz franc, jezika Bajželj Marija, iz prirodopisa in mat. Češenj Mirjam, iz zemljepisa Fejfar Dragoslava, iz franc, in slov. jez. Fugina Ana, iz franc, jezika Gašperlin Marija, iz prirodopisa Kruh Milene, iz franc, jezika in prirod.
Popravni izpit imajo:
Luznar Anica, iz franc, jezika in zemljepisa Marek Jaroslava, iz zemljepisa Novoseljskij Ekaterina, iz franc. jez. in prirod. Resman Ivana, iz franc, jezika Roblek Slavica, iz prirodopisa Vrtačnik Marija, iz franc, jezika Žezlin Ljudmila, iz franc, jezika in prirod.
Niso izdelale:
Baloh Martina Jerman Ana
Lorene Vera Seršen Vajuka
Demšar Janez Ekar Ciril Freigang Herbert Kos Uroš Kosec Anton Kuster Vladimir Lesjak Jožef Murovec Ivan
II.	o razred Razrednik : prof. Rupnik Boris
Izdelali so:
Papier Franc Pleško Igo Pollak Staš Primožič Josip Resman Alojzij Segolin Štefan Sitar Peter Stojan Vladimir
Šegula Pavel Šumi Ignacij Urbanc Silvester Vltrih Franc Zupan Cvetko Žebre Ivan Žerovec Ivan
Bajželj Pavel, iz franc, jezika Bulovec Anion, iz zemljepisa Cvetko Jožef, iz zemljepisa in matematike Kristan Alojzij, iz zemljepisa in mat. Matevžič Radovan, iz zemlj. in mat. Mausser Emil, iz franc, jezika in mat. Oblak Franc, iz zemljepisa
Pečar Ludovik, iz mat. in franc, jezika Pretnar Leopold, iz slov. in franc, jezika Rebol Anton, iz franc, jezika in prirodopisa Ropret Ivan, iz franc, jezika Slanovic Herman, iz matematike Synovec Miroslav, iz matematike Žun Jožef, iz matematike
Perfeta Stanislav Ravnik julij Tušek Karel
Niso izdelali: Bakovnik Valentin Longo Alojzij Malec Stanislav
II.	b razred Razrednik: prof. Planina France
Arnež Franc Bajželj Janez Belec Vinko Cunja Sergej Gašperlin Ivan Goličič Franc Gorjup Franc JAMNIK RAJKO
Izdelali so : Jamnikar Ljubomir Japelj Marijan Mikuluš Jožef Pečnik Miroslav Petek Mihael Pogačar Vinko Rugale Marijan Sajovic Matija
Sušnik Janez Šinkovec Stanislav Šlalekar Herman Štefe Živko Štravs Franc ZORMAM IVAN Žagar Iztok
Bajželj Ludovik, iz prirodopisa
Janc Stanislav, iz zgodovine
Jerala Franc, iz franc, jezika in mat,
Košenina Jožef, iz franc, jezika
Rabič Marijan, iz franc, jezika in zemlj.
Sušnik Vladimir, iz franc, jezika
Škofič Ignacij, iz franc, jezika in mat.
Popravni izpit imajo:
Štrukelj Jožef, iz franc, jezika in prirodopisa Thuma Ivan, iz zemljepisa Vrezec Metod, iz franc, jezika in zemljepisa Zima Zdravko, iz franc. Jezika Zorc Leopold, iz franc, jezika in matematike Žagar Ivan, iz franc, jezika in zemljepisa
Ažman Alojzij Golob Janez
Niso izdelali:
Kokalj Daniel Prevc Peter
Ne more več biti redni učenec: Zoran Janez
BAUDEK ŽORŽA Brodar Olga Domnik Hilda D y m 1 M i I u š a Figar Marija Hotko Marija KOČEVAR MARIJA
II.	c razred Razrednik: supl. Prevec Silva
Izdelale so:
Kraut Ivica
Matjašič Milena Planina Ana Resman Marija Robič Vida Sajovic Marja Sajovic Tanja
Štefe Danijela Šifrer Ana Vrabec Dragica Vršnak Stanislava Zupan Angela Zupan Marija ŽVAB JELICA
Bernard Ana, iz zemljepisa
Demark Majda, iz slov. jezika in zemlj.
Erman Karla, iz zemlj. in mal.
Fon Justina, iz slov. jezika in prirodopisa
Freigang Edita, iz zemljepisa
Jerman Danica, iz slov. jezika in prirod.
Miklavčič Stanislava, iz slov. jezika in zemlj. Mlakar Zdenka, iz zemlj. in prirodopisa Lampreht Zora, iz zemljepisa Poličar Vida, iz prirodopisa Pravst Marija, iz slov. jezika Vrhovnik Pavla, iz zgod. in zemlj.
Nista izdelali:
Vrezec Nada
Šušteršič Marija
III. o razred
Razrednik : prof. Plul Štefan
Andrejašič Stanislav
Belak Ernest
Čebašek Franc
Gorjup Jožef
Guštin Marijan
Kalan Urh
Kern Jožef
Izdelali so:
Klinar Mihael Kolenc Andrej Košir Vincenc Krmelj Matevž Lukane Anton Marinček Janez Mulej Janez
Popravni izpit imajo :
Poljšak Dušin Ramuš Miroslav Razboršek Janez Šemrov Franc TOPORIŠ ARMAND Vilfan Jožef ZIMA LADISLAV
Jaklič Dimitrij, iz franc, jezika in mat. Krivic Franc, Iz matematike Masterl Alojzij, iz matematike Pižent Vincenc, iz franc, jezika in mat. Ravnik Danilo, iz matematike
Ravnik Ludovik, iz franc, jezika in mat. Stroj Ivan, iz franc, jezika Vehovec Mihael, iz franc, jezika in mat. Vidmar Miloš, iz slov. jezika in mat. Žvab Radoslav, iz slov. jezika in mat.
Bradeška Matija Dvoržak Georgij
Niso izdelali:
Jurjec Franc Markizeli Dragolin Otovlc Bogomir
Pohar Bogdan Ropret Jožef
Andrašič Ignac BATIČ ALOJZIJ Blenkuš Andrej Celestina Josip Dolenc Anton Erzar Franc Fale Zdravko Florjančič Ivan
III. b razred Razrednik: supl. Pilgram Marija
Izdelali so:
Gogala Miroslav Golc Ivan Grobovšek Janez Hafner Hranimir Kavalar Stanislav Kenda Ivan Košir Vincenc Marčan Anton Mazi Alojzij
Ovsenik Avgust Pernuš Leopold Smole Avgust Špendov Franc Truden Anion Vilfan Stanislav Zakrajšek Milan Zmrzlikar Franc
Ambrožič Anion, iz matematike Auprich Marjan, iz mat. in zemlj.
Cegnar Vladimir, iz franc, jezika Dežman Valentin, iz zgodovine Eržen Franc, iz zemlj. in mat.
Finžgar Jožef, iz zgodovine in mat.
Kern Adolf, iz matematike
Pezdič Svetozar, Iz mat. in fizike Rotar Bogomil, iz matematike Strupi Janez, Iz matematike Šlibar Milan, iz mat. in franc, jezika Štular Anton, iz franc, jezika Walluschnig Franc, iz mat. in fizike
III.	c razred Razrednik: supl. Hrovat Bogomil
Arhar Stanislava Ažman Ana Belcijan Marija Benedik Stanislava BERTONCELJ MARIJA Cimperman Darinka Dermota Marija Dolžan Kristina Fajdiga Darja
Izdelale so:
Filo Veronika
Fischer Ljudmila
Hafnar Štefanija
Jankovič Štefanija
Javornik Ana
Kumer Silva
Lakota Vida
Mavčič Ana
METELN VIDA
Odar Cecilija
Popravni izpit imajo:
Palouc Štefanija Pavlin Marija Prinčič Matilda Rant Majda Šinkovec Anica ŠPENKO IRENA Vovk Frančiška Žezlin Vlasta Cvijanovič Mirena
Fatur Vera, iz franc. Jezika in zemlj. Golob Miroslava, iz zemlj. in mat. Korošec Justina, iz fizike in mat.
Lasič Ladislava, iz slov. jezika in mat. Malovrh Ana, iz fizike in mat.
Pajer Marija, iz slov. jezika In zemlj.
Rojina Vladimira, iz franc, jezika in mat. Rus Marija, iz slov. jezika in zemlj. Suchy Jelka, iz franc, jezika in mat. Torkar Marija, iz slov. in franc, jezika Ulčar Nada, iz zemlj. in mat.
Žagar Savica, iz franc, jezika
Eržen Eva Hlebce Angela Keržič Danijela Krč Pavla
Niso izdelale:
Križnar Danica Lenardič Silvestra Mohar Štefanija Prešeren Miroslava
Vidic Veronika Vilfan Marija Wahl Ana
Ne moreta biti več redni učenki: Možina Ana	Seršen	Karmen
Ambrožič Ivan Benedik Franc Ciglič Henrik Čeplak Franc Erkar Stanko Orilc Anton Orobovšek Drago
IV. o razred
Razrednik : prof. Merč u n Alojzij
Izdelali so:
KATNIK IVAN Kristan Ivan Nečemar Boris Pečar Miloš
Poljanšek Stanko Sadar Marjan Slapar Ervin
Šprajcar Franc Šumi Franc Velušček Josip Vidic Franc Vovk Jakob VRTOVEC BOJAN Zupančič Franc
Po popravnem Golob Radovan, iz matematike Golorej Ivan, iz matematike
Ausser Iztok Bernard Srečko Fatur Vekoslav
izpitu v junijskem roku so izdelali: Šolar Janez, Iz matematike
Niso izdelali: Fülle Emil Markelj Slavko Mesarič Anton Pečnik Božidar
Petelin Josip Sitar Peter Sušnik Stanko
IV.b razred Razrednik: prof. dr. Tomšič Franc
Coli j a Anton ČESEN ANDREJ Česen Josip Čop Leopold FRELIH ANTON Gregorin Dušan Hajnrihar Janez Koren Dušan
Izdelali so: Luin Alojzij Novak Zorislav Oprešnik Miloš Pajer Valentin Pogačnik Janez Potočnik Anion Ramoveš Marijan Rus Rudolf
Suchy Leo Tavčar Ivan Varacha Branko Vidic Franc Zorč Miroslav Zvanič Krunoslav Žagar Stanislav Žemlja Valentin
Po popravnem izpitu v junijskem roku so izdelali: Benedik Jožef, iz kemije	'*	Keržič	Stanislav,	iz	matematike
Brgant Tomaž, iz matematike	Tomelj	Jožef,	iz	kemije
Niso izdelali:
Pavlič Drago Pesjak Franc
Pogačar Franc	Soklič	Boris
Rohrman Adolf Zaradi bolezni neocenjen: Nachligal Jožef
IV.	c razred Razrednik : prof. dr. Ž o n I a r Josip
Ambrož Ivka B e r j a k Ana FERČEJ JERICA Grašič Ana Horwiiz 11 z a Japelj Katarina Jenkole Rozalija Ješe Marija Kalan Ana Kraupp Vera Kraut Jelka
Izdelali so: Krenn Grizelda Križnik Vida Kurat Marija Kusler Nada
LAKOTA GABRIJELA
Lesar Saša Likosar Marija Noč Marija Novoseljskij Olga Pižent Amalija Pleško Tatjana
Puhar Helena ROBIČ IRENA Savnik Vera Semen Jožefa Slapar Irma Strupi Marija ŠIFRER MARTINA Šliber Frančiška Tajnik Aleksandra Torkar Majda
Po popravnem izpitu v Brodar Slavica, iz matematike Gabrič Ljudmila, iz matematike Jeseničnik Zora, iz matematike Lenardič Vlasta, iz franc, jezika
junijskem roku so izdelale: Poličar Terezija, iz matematike Vidmar Zlalka, iz malematike Zoran Majda, iz nem. jezika
Niso izdelale:
Pogačnik Ana	Verbič	Ana	Zorč	Marta
V. a razred Razrednik: prof. Korbar France
Česen Ivan Debevec Mihael DOLAR DARO Figar Dragoslav Gašperin Ivan Klein Bruno Knific Janko
Barle Jožef, iz slov. jezika Feldin Zvonimir, iz zemljepisa Frass Marijan, iz malemalike Jan Vladimir, iz malemalike
Izdelali so: Kovačič Franc Legal Pavel SEGOLIN MARIO Smolej Bogomir Spiler Adolf Stritih Stanko Stroj Nikolaj
Popravni izpit imaj'o:
Šiška Jožef ŠIVIC ALBIN Štiglic Franc Urbanec Ivan Urbas Milutin Vidic Vladimir Vidmar Tugomir
Kumer Janez, iz matematike Miklauc Rudolf, iz matematike Palčič Milan, iz matematike
Niso izdelali:
Dolenc Bogdan Grošelj Anion
Kavalar Vinko Pavšič Miran
V. b razred Razrednik: prof. Zdravko Švikaršič
Brodar Danica Bulovec Slava DOLINŠEK MARIJA Džanga Katarina
Izdelale so: Gantar Danica Keržič Marija Matajc Savina Matevžič Zora Pogačar Slavica
Popravni izpit imajo:
Šorli Slavica Ukmar Cvetka Vagaja Božena Zirkelbach Nad
Dolenc Dana, iz lat. jezika Lampret Majda, iz franc, jezika Peneš Marija, iz franc, jezika
Pernuš Marija
Seliškar Milena, iz lat. jezika Šumi Danuška, iz malemalike Vrhunc Milena, iz lat. jezika
Nista izdelali:
Zupan Pavla
VI. razred Razrednik : supl. Pilgram Vladimir
Ausser Cvetko Bajd Danica Colarič Otmar Čebul Janez Dolžan Miroslav
Izdelali so: Falle Mirko Golmajer Elizabeta Hafner Pavel Istenič Marija Ješe Jožef
Klavčič Alojzij KLOBOVS ANTON Koman Ljubomir Korbar Janez Kovač Bogomil
Koželj Janez LAMPIČ MILAN Lombar Janez Maček Jožef Mausser Karol Miklauc Gertruda
Modic Emilija Ostoszewski Marcelj Pristov Viklor Schwab Friderik Sire Ljubo Skrl Anton
ŠVIKARŠIČ MARIJA Trček Božena Truden Ivan Urenčič-Likar Friderik Zupančič Leon Žumer Miroslava
Popravni izpit imejo:
Faletič Janez, iz malematike	Pintar	Ferdinand, iz matematike
Golob Frančiška, iz malematike	Rešek	Alojzij, iz malematike
Hočevar Josip, iz matematike	Triller	Igor, iz malematike
Malec Oskar, iz matematike
VII. razred Razrednik: prof. Pobegajlov Anatol
Brenk Vinko Brgant Valentin Češenj Marko Dolenc Marijan EKAR MILAN Eržen Valentina Figar Leopoldina
Benedik Pavel, iz franc, (ezika Hribar Miroslav, iz fizike Kern Franc iz fizike Kmet Miroslav, iz franc, jezika
Izdelali so:
Jan Josip
Kržišnik Stanislav Lovšin Anton Papier Alojzij Pogačnik Vid Pohar Avgust Rosenstein Karol
Savnik Slavko Šiška Gabrijela Šmilek Anton Šuc Emil
TRIBUŠON ANTON Virnik Anton Weisselsen Marija
Popravni izpit imajo:
Kosec Franc, iz franc, jezika Lukane Aleksander, iz franc. Jezika Mavčič Vladislava, iz franc, jezika Zupan Gustav, Iz fizike
Niso izdelali:
Hafner Ivan Javor Ivan
Rozman Ciril Zupan Albin
Ne more več biti redni učenec: Šmitek Vinko
Emmer Frančišek Ferčej Jožef KALAN MARIJA Kraigher Metod Kuralt Jožef Lukane Alojzij
VIII. razred Razrednik : prof. Kmet Mirko
Izdelali so:
Mahnič Vida Malovrh Mihael Mužlna Vretimir NADIŽAR ANTON Pernuš Ljudmila POGAČAR NIKOLA)
POKORN JOŽEF Srakar Drago Sluller Klavdij Šink Matija Šmitek Janez Ulrych Irena
Po popravnem izpitu v junijskem roku sta izdelala: Sajovic Tihomll, iz matematike	Šlvic	Ludovlk,	iz matematike
Nižji tečajni izpit se je vršil pod nadzorstvom gimn. direktorja dr. Simona Dolarja od 20. do 25. junija.
Izpitni odbor za IV. a razred: profesor Mercu n Alojzij (predsednik odbora) za zemljepis, profesor Korbar Franc za slovenski jezik, su-plentka Prevec Silva za francoski jezik, profesor Pobegajlov Ana-tol za zgodovino, profesor Rupnik Boris za matematiko.
Izpitni odbor za IV. b razred: profesor dr. Tomšič Franc (predsednik odbora) za sjovenski jezik, suplentka Prevec Silva za francoski je* zik, profesor dr. Zon tar Josip za zgodovino, profesor Planina France za zemljepis, suplent Pilgram Vladimir za matematiko.
Izpitni odbor za IV. c razred: profesor dr. Zon tar Josip (predsednik odbora) za zgodovino in zemljepis, suplent Hrovat Bogomil za slovenski jezik, profesorica Stirn Ana za francoski jezik, suplentka Pilgram Marija za matematiko.
Po § 57. zakona o srednjih šolah so bili izpita oproščeni:
iz IV. a razreda :
Šumi Franc
KATNIK IVAN
ČESEN ANDREJ Čop Leopold
iz IV. b razreda: FRELIH ANTON Oprešnik Miloš
VRTOVEC BOJAN
Zvanič Krunoslav
FERČEJ JERICA Jenkole Rozalija
iz IV. c razreda :
LAKOTA GABRIJELA ROBIČ IRENA
ŠIFRER MARTINA
Pismeni izpit se je vršil 20. junija. Naslov slovenske naloge: Za mano ostani, o mesto, z veselo te dušo pustim.
Ciglič Henrik Čeplak Franc Erker Stanko Golob Radovan Golorej Ivan Grilc Anton
Uspeh v IV. a razredu:
a)	izpit so napravili: Grobovšek Drago Kristan Ivan Nečemer Boris Pečar Miloš
Poljanšek Stanko Slapar Ervin
Ambrožič Ivan, iz metematike
Šolar Janez Šprajcar Franc Velušček Josip Vidic Franc Vovk jakob Zupančič Franc
b)	zavrnjeni za tri mesece:
Sadar Marjan, iz zgod. in zemljepisa
c)	zavrnjen za eno leto: Benedik Franc
Benedik Jožef Colija Anion Česen Josip Koren Dušan Luin Alojzij
Uspeh v IV. b razredu:
a)	izpit so napravili: Novak Zorislav Pogačnik Janez Potočnik Anton Rus Rudolf Suchy Leo Tavčar Ivan
Tomelj Jožef Varacha Branko Vidic Franc Žagar Stanislav Zemlja Valentin
b)	zavrnj'eni za tri mesece:
Brgant Tomaž, iz franc, jezika	Hajnrihar	Janez,	iz franc, jezika
Gregorin Dušan, iz franc, jezika	Ramoveš	Marijan,	iz matematike
Keržič Stanislav
Ambrož Ivka Berjak Ana Horwltz 11 z a Japelj Katarina Ješe Marija Kalan Ana
Grašič Ana, iz matematike
Grgič Zorka (drugič), iz matematike
Jeseničnik Zora, iz zgod. in zemljepisa
Kraupp Vera, Iz franc, jezika
Krenn Grizelda, iz matematike
Leber Ivana (drugič), iz matematike
Nučič Savica (drugič), iz zgod. in zemlj
c) zavrnj’eni za eno leto:
Pajer Valentin
Uspeh v IV. c razredu:
o) izpit so napravile:
Kraut Jelka Kuster Nada Lesar Saša Likosar Marija Noč Marija Pižent Amalija Pleško Tatjana
b) zavrnjene za tri mesece:
Poličar Terezija, iz matematike Puhar Helena, Iz franc, jezika Savnik Vera, iz zgod. in zemljepisa Sliber Frančiška, Iz matematike Torkar Majda, iz franc, jezika Zoran Majda, iz franc, jezika
Zorč Miroslav
Sajovic Magdalena (drugič) Semen Jožica Slapar Irma Strupi Marija Tajnik Aleksandra Vidmar Zlatka
Brodar Slavica Gabrič Ljudmila
c)	zavrnjene za eno leto: Križnik Vida Kurul Marija
Lenardič Vlasta Novoseljskij Olga
3.	Višji tečajni izpit Višji tečajni izpit se je vršil od 12. do 19. junija.
Izpitni odbor:
Predsednik:	dr.	Poljanec Leopold, prosvetni inšpektor v
strski odposlanec. Podpredsednik: dr. Dolar Simon, gimnazijski direktor.
mini-
Čla
m:
Zapisnikar:
profesor dr. Tomšič Franc, za narodni jezik; profesor Kmet Mirko, za nemški Jezik; suplentka Prevec Silva, za francoski jezik; profesor dr. Z o n t a r Josip, za narodno In občno zgodovino; profesor Planina France, za zemljepis kralj. Jugoslavije ; profesor Rupnik Boris, za matematiko. profesor Planina France.
Naloge:
1. Narodni jezik: Leto 1836 v zgodovini slovenskega slovstva. (Razprava.)
2. a) nemški jezik: P. Hebel, Der Kommandant und die Jäger in Hersfeld.
b)	francoski jezik: Henri Bergson, L’energie spirituelle: la joie (30 vrstic).
3. matematika:
1. 4 števila tvorijo geometrično, 4 druga števila pa aritmetično vrsto. Ako prišteješ k členom geometrične vrste odgovarjajoče člene aritmetične vrste, dobiš po vrsti vsote 27, 27, 39, 87. Katera so ta števila?
2. Trikotnik s stranico b = 28 dm in priležnima kotoma a = 54° 36’ 18”,
Y	= 74° 54’ 32” se vrti okoli stranice b. Izračunaj površje in prostornino vrtenine!
3. Določi dolžino tetive, ki jo odreže elipsa 9x2 -)- 25y2 = 225 na premici 9x + 5y — 45 = 0. V krajiščih tetive načrtaj tangenti ter določi njuni enačbi in kot, ki ga oklepata! Izračunaj ploščino trikotnika, ki ga tangenti tvorita s tetivo!
I.	Izpit so napravili:	Uspeh.
1. E m mer Frančišek, sin ing. Frana, tehničnega viš. svetnika, rojen 26. julija 1918 v Kranju.
2. Ferčej Jožef, sin •}• Jakoba, kmeta, rojen 28. februarja 1917 na Dobravi.
3. Kalan Marija, hči Andreja, čevljarja, rojena 21. februarja 1917 v Stru-ževem. (Oproščena ustnega izpita.)
4. Kraigher Metod, sin Avgusta, trg. zastopnika, rojen 4. marca 1918 v Dol. Logatcu.
5. Kuralt Jožef, sin Jožefa, posestnika, rojen 15. decembra 1915 v Zabnici.
6. Lukane Alojzij, sin Alojzija, viš. kontrolorja drž. železnic, rojen 5. avgusta 1917 v Podklancu.
7. Malovrh Mihael, sin Franca, obč. ekonoma, rojen 1. oktobra 1917 na Brdu pri Predosljah.
8. Mužina Vratimir, sin Leopolda, pregled, fin. kontr., rojen 23. julija 1917 v Rihenberku.
9. Nadižar Anton, sin Blaža, posestnika, rojen 3. sept. 1916 v Čirčičah.
10. Pernuš Ljudmila, hči Ivana, trgovca, rojena 15. septembra 1917 v Kranju. (Oproščena ustnega izpita.)
11. Pogačar Nikolaj, sin Janeza, posestnika, rojen 6. decembra 1918 v Predtrgu. (Oproščen ustnega izpita.)
12. Pokorn Jožef, sin f Tomaža, posestnika, rojen 30. septembra 1916 v Binklju. (Oproščen ustnega izpita.)
13. Srakar Drago, sin •{• Mihaela, žel. uradnika, rojen 9. maja 1918 v Kranju.
14. Stuller Klavdij, sin Martina, žel. uradnika, rojen 9. novembra 1915 v Bistrici v Rožu.
15. Šink Matije, sin Matije, posestnika, rojen 23. oktobra 1915 v Breznici.
16. Šmitek Janez, sin Antona, zasebnega uradnika, rojen 29. avgusta 1916 v Kropi.
17. Košar Ludovik, sin Ludovika, viš. davč. kontrolorja v p., rojen 31. decembra 1913 na Vrhniki. (Delal drugič.)
18. Sobakin-Fadejev Sergej, sin Aleksandra, statskega svetnika, rojen 20. septembra 1888 v Pskovu, Rusija. (Delal priv. dopolnilni izpit iz nacionalne skupine predmetov.)
1. Mahnič Vida, hči Rafaela, sreskega načelnika, rojena 28. aprila 1917 v Šabcu, iz srbskohrvatskoslovenskega jezika s književnostjo.
2. Šivic Ludovik, sin ■{■ Lovra, posestnika, rojen 15. avgusta 1914 na Brezjah, iz matematike.
3. Ulrych Irena, hči Miroslava, ing. v p., rojena 14. maja 1917 v Steyereku, iz srbskohrvatskoslovenskega jezika s književnostjo.
///. Zavrnjena za eno leto:
1. Sajovic Tihomil, sin dr. Ivana, odvetnika, rojen 2. jan. 1918 v Kočevju.
2. Kolenc Adolf, sin Adolfa, zasebnega urad., rojen 15. jun. 1913 v Celju.
Privatni izpiti
Izdelali so:
Sprejemni izpil zn I. razred: Kokalj Minka, Korošec Ivan, Marn Elizabeta, Müller Minka, Pagon janko, Plešec Ivanka, Podlesnik Stanislav, Skočir Gabrijela, Stegu Milan, Šubic Jožice.
I. razred : Kokalj Minka, Müller Minka, Pl eš ec I v a n k a, Po d 1 esn i k S t a-nlslav, Stegu Milan.
II. razred: Bizjak Anton, Kokalj Minka, Nepokoj Ignec, Plešec Ivanka, Podlesnik Stanislav, Stegu Milan.
V. razred: Drmota Leopold.
VI. razred : Pfeifer-Šušteršič Jelka.
VIII. razred: Kolenc Adolf, po popravnem izpitu iz zgodovine.
Dopolnilni izpit iz V.—VIII. razreda iz nacionalne skupine predmetov: Sobakln-Fadejev Sergej.
Popravni izpit imajo:
I. razred: Korošec Ivan, iz matematike; Skočir Gabrijela, Iz verouka; Šubic Jožica, iz slov. Jezika in prirodopisa.
II. razred: Müller Minko, iz prirodopisa in matematike.
III. razred: Kokalj Minka, iz franc, jezika in matematike; Lotrič Branislava, iz slov. in franc, jezika; Stegu Milan, iz zgodovine in zemljepisa.
VII. razred: Pfeifer-Šušteršič Jelka, iz verouka.
Niso izdelali:
I. razred: Main Elizabeta, Pagon Janko.
III. razred: Janičljevič Dimitrije (delal drugič}, Plešec Ivanka.
IV. razred: Karlin Stanislav (delal drugič), Kinkel Drago.
Statistika
Ci
CD
(M
ID
OJ
2 '3.
m
(M
ro
CD
ro
1T5
CN
CM
CM
00
CM
CM
CD
CD
GO
CM
05
CD
ro
CM
CD
CM
05
CM
Pi
O
T
£
CM
oo
00
CD
ro
00
00
CD
CM
ro
CD
CM
a.
m
CM
GO
'05
m
m
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletja
00
cn
cu
<N
OJ
ro
co
CM
(M
O
m
04
<o
CD
Skupaj I 411 216 627 I 1 — 1 j| 4 — I 4 5 - 5 406 216 j 622
Statistika učencev po uspehu dne 15. maja za IV. in VIII. razr., 6. junija za ostale razrede
— o > c
■n « 41
»h
S	N-	s	CD	CD	S	cn
s	S?	CM CD	%	Ö	O	Ö
eo
d
9
GO
$ S
•O
(0
CJ N CN
S
*—• GO CO
CM 05 O
fO CD CM CM O ^
I O ro
O 00
CM
O) 00
CM CD t—
T3
G>
b«
N
(0
ftS
0)
"O
O
~Q -	O
C ^
>u	.	□
=5	S	o
O	O-	Q
s
iiii
~ 00 CM
S ^ I 1*1
CM h-
co
Tf rt* CM
S S2
S 2 I I I I
52 I i^l
— CM CM ^
ro ro cm »—
S
S 2 I 1*1
00 ro
2 12 I I
TJ	zz
0)	a
k«	N
N	•M
ca	■ M
Um	C
O	> ca
*0)	u.
	a,
N	o
	a.
<0 o>	O •«n
a)	ca
to >	e
	CM*
o. *fj *§ — S
Ä <0 o. a m
N N
MU.*«
N	N
2	S	-g
£	£	o
(0	(0	ao
S
$
c/)
00
CM
ro
ro
C
CÖ
TJ
>
O
CM
CM
CM
Q>
a
cn
a
o
cu
>
0)
o
c
a>
>o
3
00 CD
CM
CM
CD
00
05 00
CD
C/)
■ fN
CM CD
ro
C0
a
a.
Razglas
Velike, počitnice trajajo od 29. junija do vštetega 23. avgusta. Disciplinski predpisi veljajo brez izjeme tudi za počitniško dobo. Po določbi ministra prosvete S. n. br. 10110 od 14. marca 1929 velja to enako za abituri-ente tudi potem, ko že prejmejo izpričevala o višjem tečajnem izpitu.
Prijave za popravne izpite morajo biti vložene 24. avgusta. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za din 5‘— in s toliko kolki po din 10’— , iz kolikor predmetov mora prijavljenec delati izpit. Priložiti se mora tudi zadnje izpričevalo. Pomanjkljive prijave se ne bodo upoštevale.
Popravni izpiti se prično 26. avgusta po sporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju.
Vpisovanje za šolsko leto 1936/37:
Dne 1. septembra za I.	razred
„2.	„	„ II.	,
„	3.	„	„III.	in IV.	razred
„	4.	„	„V.	—VIII.	razred.
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, novinci pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 50 (petdeset) din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh neposrednih davkov. Vsak učenec mora prinesti k vpisu tedaj tudi potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oz. tudi učenec, če mu je davek predpisan. Vrhu tega morajo starši v opombi prijave vpisati in s svojim podpisom potrditi izjavo, da nimajo drugih davku podvrženih dohodkov ali premoženja, razen onega, katero izkazuje potrdilo davčne oblasti.
Šolnina znaša:
	Pri	letnem	davku	I.— IV. razr.	V.—	VI. razr.	VII.—	-VIII razr.
nad	din	300	do 1000	din 100	din 150		din	200
0	n	1000	3000	. 150	n	200	n	250
n	n	3000	. 5000	„ 200	n	250	n	300
n	n	5000	, 10000	- 300	n	400	m	500
n	n	10000	„ 20000	. 500	n	600	n	700
n	n	20000	„ 50000	„ 800	•	900	n	1000
n	n	50000		„ 1300	n	1400	n	1500
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za otroka v najvišji šoli celo šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
V	I. razred se sprejemajo učenci, ki so napravili sprejemni izpit.
Ob vpisu v V. razred ne sme bili učenec star nad 17, ob vpisu v VII. razred pa ne nad 19 let. Izjemoma sme le kraljevska banska uprava (dravske banovine v Ljubljani) spregledati predpisano starostno mejo, in to največ do dveh let. Za spregled starostne meje naj se vlože prošnje pri ravnateljstvu že do 15. avgusta, ravno tako tudi prošnje za spregled šolskega okoliša. V okoliš te šole spadajo učenci iz kranjskega in radovljiškega sreza. Prijavnice za vpis se dobe v šoli ali v trgovinah.
Vsak učenec mora plačati pri vpisu din 20'— za zdravstveni fond.
Nadaljnje odredbe bodo objavljene pravočasno na oglasni deski.
Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kupujejo, dokler ne bo objavljen seznam odobrenih knjig.
V	Kranju, na Vidov dan 1936.	Direktor	gimnazije
TISK TISKARNE „SAVAU V KRANJU PREDSTAV.: VILÖE PEŠL V KRANJU
t