IN)ft »l»n p'^^ina t goturlnL Leto LXVm., ŠL 94 Ljubljana, četrtek iS* aprila 1935 Cena Din i.- izhaja vsak dan popoldne, izvzemfil nedelje in praznika. — do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, vecjl inseratl peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: SI22, 3123, 3114, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' it 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351, Podunavska konferenca Konferenca v Rimu naj bi definitivno rešila vse probleme Srednje Evrope in dovedla do tesnejšega sodelovanja med vsemi podunavskim! državami 1 Mariborski harmonikarji med Hrvati Prisrčen sprejem v Zagrebu in Karlovcu — Prvi koncerti v Dugi Resi in Karlovcu Rim, 25. aprila, r. Italijanska vlada Je posvetila vso svojo pozornost pripravam za podunavsko konferenco. Tej konferenci pripisujejo rimski uradni krogi največjo važnost, ker se nadejajo, da bo mogoče rešiti vse one srednjeevropske probleme, ki so doslej ovirali tesnejše sodelovanje med posameznimi državami. Italijanska vlada hoče na ta način za vsako ceno zasigurati uspeh te konference. Zato se vrše po diplomatski poti že sedaj razgovori z vsemi zainteresiranimi državami, da bi se tako vsa sporna vprašanja rešila že prej in bi konferenca v Rimu bila samo formalna manifestacija doseženega sporazuma. Poseko važnost polaga Italija na rešitev avstrijskega vprašanja. Donavski pakt naj bi zajamčil neodvisnost Avstrije in nedotakljivost njenih meja. Ta želja pa je imela še drugo važno posledico. Italija je morala temeljito revidirati svoje stališče glede mirovnih pogodb in glede revizije. Oe želi zasi-gurati nedotakljivost avstrijskih državnih meja. mora enako pravico priznati tudi drugim državam. S tem se je morala Italija odreči vsaki nadaljnji podpori revizionizma in je tudi Madžarom morala dopovedati, da o reviziji mirovnih pogodb v onem smislu, kakor so jo propagirali dosedaj, to je v smislu obnove nekdanjih državnih meja, ne more biti več govora. Revizija je mogoča samo po medsebojnem sporazumu vseh prizadetih držav, z drugimi besedami, Italija izključuje vsako enostransko ali nasilno revizijo mirovnih pogodb. To stališče Italije bo v velild meri olajšalo položaj. Mala antanta je že doslej vedno izražala svojo pripravljenost za sodelovanje z vsemi državami, tudi z Madžarsko in Avstrijo, zahtevala pa je, da se odrečejo svojih re\izk>nističnih teženj na škodo držav Male antante. Sedaj, ko odpade ta ovira, ni več nobenega razloga, da ne bi prišlo na konferenci v Rimu do povoljnoga sporazuma glede vseh drugih, zlasti gospodarskih vprašanj. Italijanska vlada je v tem smislu sestavila konkretne predloge in jih dostavila v proučitev vsem zainteresiranim državam. Italijanski predlogi predvidevajo sklenitev pogodbe, s katero bi vse podpisnice podonavskega pakta jamčile za neodvisnost Avstrije, obenem pa bi sklenila medsebojne dvostranske pogodbe o nevmešavanju v notranje zadeve druga druge ter o medsebojni vojaški pomoči v primeru kakega napada. Čim bodo diplomatski razgovori do-vedli do sporazuma, bo določen točen datum konference in razposlana vabila. Italija predlaga, naj bi se konferenca sestala okrog 10. junija. Povabljene bodo na to konferenco Francija, Avstrija, Nemčija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Madžarska in Kuni unija, pozneje pa morda še Poljska. Anglija bo poslala na konferenco svojega opazovalca, enako tudi Amerika. Konvencija o nevmešavanfu Pariz, 25. aprila. AA. Havas poroča iz Rima: Podunavska konferenca bo proučila splošno konvencijo o nevmešavanju v avstrijske zadeve. Načrt te konvencii? je že sprejela večina prizadetih držav. Poljska in Madžarsk* sta izjavili svoj naćemi pristanek, Nemčija pa zahteva dodatna pojasnila o interpretaciji nevmešavanja. Sankcije za primer kršitve te konvencije bodo predvidene z nizom posebnih po-gedb, ki naj se sklenejo v okviru Društva narodov. Tč pogodbe bodo imele najbrž obliko dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči. Kaže. da bodo nekatere države, kakor n. pr. Poljska, sprejele samo konvencijo. Sporazum med Parizom in Moskvo olajšal pogajanja Rim, 25. aprila, r. V zvezi s francosko-sovjetsko pogodbo se živahno razpravlja o vprašanjih, ici bodo prišla na dnevni red na skorajšn" rimski konferenci o Podu navju. Splošno se priznava, da bi sporazum med Parizom in Moskvo zelo olajšal pogajanja 1 Rimu za zaključitev podunavske pogodbe, ker bi ta sporazum na vzhodu ustvaril novo situacijo ter zavaroval Malo antanto pred morebitnimi presenečenji. Priprave za konferenco v Rimu se zaradi tega vršijo z največjo točnostjo in skrbnostjo, ker mora ta konferenca po naz:ranju Rima brezpogojno doseči uspehe. Zaradi tega se računa s sodelovanjem zastopnikov Male antante, ki jim bod: v Rimu priredil' odkritosrčen in nadvse prijateljski sprejem. Na drugi strani pa si Rim prizadeva, da bi spravil k pogajanjem v Rim tudi zastopnike Nemčije Fvakor upajo, tudi ta prizadevanja ne bodo zaman. Angleži se boje francosko * ruskega sporazuma London, 25. aprila. AA. Konservativni poslanec Ardold Wilson je imel snoči govor o francosko-sovjetskem sporazumu. Govornik se boji. da bi utegnil ta sporazum ovirati splošen sistem varnosti. Francija smatra, da morata sporazum skleniti zaradi nemške nevarnosti. Po govor-nikovem mnenju pa bi bilo treba najorvo dognati, ali ie nemška nevarnost za Fran- cijo res tolikšna in tako neposredna, kakor spiošnost misli. Wilson je na koncu svojega govora naglašal, da angleško javno mnenje ni naklonjeno zvezam, kakršne so obstajale pred svetovno vojno. Amerika se mrzlično oborožuje Washington, 25. aprila. AA- Proračunski odbor reprezentančne zbornice je končal debato o mornariškem proračunu. Določenih 470 milijonov dolarjev se bo porabilo za okrepitev pomorskih efektiv od 88.000 na 103.676 mož in 8176 oficirjev, prav tako pa tudi na izgradnjo j55 novih letal. Odbor je za 15 milijonov znižal postavko /a gradnjo ladij. Admiral Standlev, šef pomorskih operacij, je med drugim izjavil, da bo ameriška mornarica, ko se bo izpopopolnila, prav tako močna, kakor mornarica katerekoli druge države Karlovac, 24. aprila Sledeč svojemu idejnemu programu so se mali harmonikarji pomladka Rdečega križa iz Maribora odzvali povabilu raznih hrvatskih mest. da jim pokažejo, kaj so in kaj zmorejo. Tako so se na velikonočni ponedeljek odpeljali z brzim vlakom v Karlovac. Na vseh postajah, kjer se je vlak ustavil, so ljudje deco navdušeno pozdravljali, kajti spoznali so, da je malčke napotila na turnejo vroča ljubezen do naroda in domovine. Zelo prisrčno so bili ma- le tih zopet bili med Slovenci in culi svojo materino govorico. Duga Resa je industrijski kraj. Tam so sami delavci, predvsem Slovenci. Zato pa so harmonikarji sem tem raje šli, ker so hoteli revnim delavcem pripraviti nekaj prijetnih uric. Dvorana je bila že nekaj dni pred koncertom razprodana Ko so se pojavili na odru harmonikarji v pestrih narodnih nošah, je zavladalo med poslušalci nepopisno veselje in vzklik an j a ni bilo konca ne kraja. Slovenci so med igra- Macdonald bo odstopil Takoj po proslavi kraljevega jubileja se namerava umakniti — Pripravljajo se večje izpremembe v vladi London, 25. aprila, r. Liberalni »Star« poroča, da je ministrski predsednik Ramsav Macdonald v avdijenci pri kralju, kakor že svojecasno, ponovno izrazil željo, da bi spričo svojega slabega zdravstvenega stanja takoj po končani proslavi kraljevega jubileja odstopil kot ministrski predsednik. List zatrjuje dalje, da je Baldvvin v zvezi a tem izjavil, da bi bil pripravljen prevzeti Macdonal-dovo nasledstvo, toda samo do prihodnjih splošnih volitev. »Star« poroča dalje, da govore v diplomatskih krogih tudi o tem, da bi sedanji državni tajnik za Indijo sir Samuel Hoare prevzel namesto Simona zunanje ministrstvo, Simon pa neki drugi portfelj. Pred poravnavo med Abesinije in Italijo Obe državi sta pristali na neposredna pogajanja pod kontrolo Društva narodov Rim, 25. aprila. AA. Abesinska vlada je uradno sporočila italijanski vladi, da je pripravljena izročiti obmejni spor v presojo odboru za urejanje sporov, v skladu z dogovorom iz leta 1930. Milan, 25. aprila. AA. Snočnji »Cor-riera defia Sera« se bavi z govorom abe-sinskega cesarja in pravi, da spričo takšnega nastopa Abesinije pač ni moči drugega storiti, kakor nadaljevati vojaške varnostne ukrepe, ki jih zdaj pripravlja Italija. »Oazetta del Popolo« pravi med drugim, da je za razpoloženje v Abesiniji posebno značilno dejstvo, da tarnika j zdaj ustanavljajo tudi žensko legijo prostovoljcev. Rim, 25. aprila. AA. Agencija Štefani poroča iz Asmare, da so se v severni Etiopiji ponovili številni ropi. Domačini napadajo trgovske karavane na potu iz Eritreje v Gondar. Trgovcem odvzemajo denar in blago. Rim, 25, aprila. AA. V svoji noti Društvu narodov od 22. t. m. je italijanska vlada izjavila, da sprejme predlagani postopek za ureditev njenega spora z Abesinijo. V nedavni noti ženevski ustanovi je tudi Abesinija izjavila, da sprejme tako ureditev njenega spora z Italijo. Do zdaj pa italijanska in abesinska vlada še nista imenovali potrebnih komisij. Prav tako še niso določeni roki m kraji sestanka teh komisij. Znižanje poslovnega davka na moko Beograd, 25. aprila. Finančni minister je v aporazumn z ministrom za trgovino in s kmetijskim ministrom izdal uredbo, s katero se zniža skupni davek na poslovni promet na moko od sedanjih 6% prodajne cene na 4%. Povišanje od 4 na 6% je bilo uvedeno leta 1932 za kritje strogkov nesrečnega žitnega režima. žrtve potresa Tokio, 25. aprila, r. Po uradnih poročilih so v potresnem ozemlju na Formo-zi izkopali izpod ruševin vse žrtve potresa. Končno število žrtev je po uradni statistiki naslednje: 3191 mrtvih, 9213 hudo ranjenih, 14.015 lažje ranjenih. 15.292 hiš je popolnoma razdejanih, 22.273 pa tako hudo poškodovanih, da se ne dajo več popraviti in jih bodo morali porušiti. Mrtvece so zažgali, ranjence pa spravili v zdravniško oskrbo po bolnicah in zasilnih lazaretih. Potres na Azorih 26. aprfla, AA. Na Azorskem otočju je bil hud potres. Senzacijonalna ugra-e bitev otroka v Franciji Pariz, 25. aprila. w. Vsa francoska javnost je pod vtisom ugrabljenja štiriletnega otroka, ki je precej slično svoje-časnemu ropu Lindberghovega deteta. Neznan storilec je ugrabil in neznano kam odvede 1 štiriletno hčerko komandanta bataljona v Chanmontn, ki je dosedaj kljub vsem prizadevanjem še niso mogli najti. Kot dozdevnega storilca je policija prijela nekega Gabrijela Coclie-ja, ki pa trdovratno taji, da bi bil kriv, čeprav je njegov alibi zelo šepav. Policijski krogi so skoraj prepričani o njegovi krivdi, posebno še, ker se je ugotovilo, da je bil že pred leti kot 17-letni deček kaznovan zaradi nemoralnega zločina nad dvema deklicama. I50.OOO žrtev malarije London, 25. aprila, č. Po vesteh s Cejlona 9e malarija na otoku vedno bolj širi. V poslednjih mesecih je zahtevala ta epidemija 150.000 žrtev. Angleške oblasti so organizirale zasilne bolnice. V poslednjih tednih je že vse kazalo, da je epidemija premagana. Zdravniki in bolničarji so se že odpravljali, da se vrnejo na kopno Te dni pa se je bolezen pričela širiti z novo silo. Zato so iz Indije odposlali na otok še nove zdravniške in bolni carske oddelke. riborski harmonikarji sprejeti v Zagrebu, kjer jim je množica viharno vzklikala. Navdušeni malčki niso mogli brzdati svojega prekipevajočega veselja nad potovanjem po lepi naši domovini in so v vlaku vriskali, peli in igrali. Na kolodvoru v Karlovcu so male harmonikarje sprejeli zastopniki raznih društev in slovensko prosvetno društvo ^Triglav«, več sto otrok ter ogromna množica ljudi, ki so harmonikarje kar v naročju ponesli na svoje domove, kjer so bili vsem dragi gostje. Prisrčen sprejem je pač dokazal, da bije hrvatsko in slovensko srce skupno, jamstvo za to pa so nam malčki ter njihova narodna pesem, s katero utrjujejo bratstvo in edinstvo. Na tem mestu naj bo izrečena iskrena zahvala slovenskemu prosvetnemu društvu >Triglav« v Karlovcu, ki je tako vzorno pripravilo koncerte v Dugi Resi in Karlovcu. Predsednik >Triglava« g. Ja^Sco Krefl je s svojo neumorno agiln ostjo dosegel, da so vsi koncerti tako sijajno in nad vse pričakovanje uspeli, saj so bile dvorane tako v Dugi Resi kakor tudi dvakrat v Karlovcu razprodane. Po celodnevnem počitku so priredili mali harmonikarji v torek zvečer v Dugi Resi svoj prvi koncert na tej turneji Na kolodvoru je deco sprejela skupina dečkov in deklic v hrvatskih narodnih nošah in množica Slovencev ter Hrvatov. Zlasti Slovenci so bili globoko ginjeni, da so po tolikih Stavkovni pokret v Ameriki Newyork, 25. aprila. AA. Iz Toleda (Ohio) javljajo, da je tamkajšnja podružnica Chevroletove avtomobilske tovarne odpustila vseh 2340 delavcev. Vzrok temu ukrepu je agitacija, naj bi delavstvo stopilo v čisto politično stavko. Uprava tovarne je izjavila, da bo dokončno zaprla tovarno, če se bodo še kdaj pojavili takšni politični pokreti. V Brooklynu je stopilo v stavko 7000 delavcev iz delavnic za kemijsko čiščenje in barvanje. V znak simpatij je stopilo v stavko tudi mnogo šoferjev tovornih avtomobilov. Med policijo in stavkujočimi je prišlo do ponovnih spopadov. Prijateljstvo angleškega kralja je dragocena stvar London, 25. aprila, g. List »Sundav Re-feree« se bavi z brzojavno čestitko, ki jo je angleški kralj poslal državnemu kance-larju Hitlerju za njegov rojstni dan. List piše doslovno: Ne moremo se ubraniti vtisa, da kraljevi ministri niso bili posebno pametni, ko so kralju svetovali, naj odpošlje to brzojavko. Prijateljstvo angleškega kraljevskega doma je dragocena stvar, ki jo je treba zaslužiti, ne da pa se ga iz siliti. Vpoklic vseh rezervnih Bolzano, 24. aprila. AA. Pred katoliškimi velikonočnimi prazniki so na Južnem Tirolskem vpoklicali vse rezervne oficirje letnikov 1901 do 1910. Prijaviti se bodo morali te dni. njem narodnih pesmi, katerih že tako dolgo rriao stišali, plakali od ganotja in prepevali z malčki. Kako ganljivo je biik> slišati, ko je skoraj vsa dvorana pela slovenske narodne pesmi. To je bil namen turneje, to je bil njen največji uspeh. V sredo pa so harmonikarji s prav tolikim uspehom nastopili v Karlovcu. Popoldne so v Sokolskem domu igTaM in peli za mladino, ki je bila za harmonikarje v slikovitih narodnih nošah tako navdušena, da se po koncertu kar ni hotela raziti. Kar na oder so prišli otroci k harmonik ar jo m in med malčki Hrvati ter Slovenci so se sklepala prijateljstva iskrena bratska ljubezen je spajala malčke. Prav tako je bila zvečer velika dvorana v Sokolskem domu do zadnjega prostora zasedena Par tisoč Karlovčanov se je navduševalo za harmoniko in pesem ter so med odmorom naši malčki kar romali iz naročja v naročje, posebno Marjanček, štefuc in Milanček, ki so program obogatili z nad vse ljubkimi solospevi. Dugi Resi in Karlovcu prisrčna zahvala, ker sta nam pripravila tako prisrčen sprejem in izkazala tako bratsko gostoljubje! Deca je navdušena zdrava in razigrana, ker je dosegla tako nepričakovane uspehe že ob pričetku turneje. V Četrtek zvečer nastopijo mali mariborski harmonikarji v Osijeku, nato pa odpotujejo v Sento, Veliko Kikindo in v Beograd. Nenavadna nesreči v cerkvi Karlovac, 2-- aprila, n. V župni cerkvi v Ladjevcu se je danes pripetila huda nesreča. Med mašo je nekemu fantu padel iz žepa nabit revolver in se sprožil. Strci je povzročil veliko paniko med ljudmi. Neka žena, ki je bila v drugem stanu, je bila hudo ranjena, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrla. Lažje je bil ranjen neki kmet Orožniki so neprevidnega fanta aretiral1 Madžarska carinarnica na Reki Reka, 2J, aprila AA. Danes so v navzočnosti italijanskega in madžarskega finančnega ministra posvetili novo poslopje madžarske carinarnice na Reki. Vremenska nanoved — Dunajska opoldanska vremenska napoved za petek: Oblačno, sicer pa bre« bistvenih sprememb sedanjega vremena Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odetoL). Amsterdam 2967.15 — 2981.76, Berlin 175-6.08 — 1769.95, Bruselj 742.85 — 747.92. Curih 1421.01 — 1428.08, London 212.01 — 214.06. Newyork 4357.20 — 4393.51. Pariz 289.60 — 291.03. Praga 183.42 — 184.52. Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.75 — 8.85. INOZEMSKE BORZE. Curih, 26. aprila. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.965, Newyork 309.135, Bruselj 52.325, Milan 25.475, Madrid 42.225, Amsterdam 208.80. Berlin 124.40, Dunaj 57.86, Praga 12.915. Varšava 58.26, Boka reAta J-06. Jtran 2. 4LOT1R8K1 IIABODc, dne 26. afjrfla 1988 Strv. 94 Železnica št« Janž - Sevnica V Sevnico je že prispela niške proge — Sef Sevnica, 25. aprila. Prebivalci Sevnice in okolice eo se včeraj prepričali, da v pogledu gradnje železnice Št. Janž-Sevnioa no gre le za prazne obljube, marveč da bo proga res r^rajena. V torek in sredo se je preselila is Beograda novoustanovljena sekcija za zgradbo proge. V Sevnico je prispelo iz prestolnice sedem inženjerjev in geometrov z osobjem in inventarjem. Sef sekcije je Slovenec g. inž. Edvard P r e m k. Sekcija si je včeraj in danes uredila v spodnjih prosto rib hotela >Triglav«, nasproti kolodvora, pisarno, vest o prihodu inženjerjev ter tehničnega in upravnega osobja se je hitro razne-sla po Sevnici, z navdušenjem eo jo sprejeli v vsej mirenski dolini, posebno pa seveda v St. Janž;j. Okrog >Triglavac so se jele takoj zbirati gruče domačinov, gospodarstveniki pa so takoj stopili v stik z inženjer j i, da se pogovore o tem ln onem. Sef sekcije je že včeraj pričel s tehnič-nim osobjem prva dela na 'trenu. Določena tras« je bila ponovno zmerjena in bo kmalu že tudi zakoličena. Zatem bodo razpisana dela na posameznih odsekih. Med licitacijami del bo kupljeno potrebno zemljišče za gradnjo proge, v primerih pa, kjer to ne bo šlo, bo potrebna razlastitev zemljišča. Glede načrtov za gradnjo železnice je šef sekcije izjavil, da#so v veljavi še stari, pri ka-terih pa ni upoštevana tudi gradnja drugega poleg železniškega, vzporednega mostu čez Savo za pešce in tovorni promet Deputacija akcijskega odbora za gradnjo železnice Št. Janž-iSevnica se je pred tedni aglasila v Beogradu pri raznih ministrstvih in prosila, da 6e stooasno z gradnjo železniškega prične gnadifti tudi ta prepotrebni most. Minister za grad.be dT. Kožulj je upošteval njihovo utemeljeno prošnjo in posebej dovolil še dva milijona kredita za gradnjo tega mostu. Ta kredit pa ne bo zadostoval in bodo gospodarski krcci skušali dobiti še podporo od ba.no- Ing. Bogomil Cihelka umrl Ljubljana, 25. aprila. r>anes ponoči je po kratkem trpljenju izdihnil inž. Bogom« Cihelka, rudarski nadsvetnik in vršilec poslov rudarskega glavarja za Slovenijo. Pokojnik, ki je bil rodom ceh., je prišel v mladih letih k nam, kjer je najprej shjžboval pri TPO v Zagorju, kjer si je tuda ista* al življenjsko družico gospo Mici, nekaj let je delal pri rudniški upravi v Karpanju v Istri- po prevratu je pa stopil v državno službo. Več let je bil v Mežici, nato pa osem let ravnat erj rudnika v Zenici Pri napornem poslu je obolel in zato je tal premeščen v Beograd, kjer je opravljaj pisarniško službo. Slovenijo je vzljubil kot svojo drugo domovino in zato je prosa, naj ga preme-ste v Ljubljano. Njegovi prošnji so res ustregli in prišel je v urad Rudarskega glavarstva za Slovenijo, kjer je zaradi svojih sposobnosti po upokojitvi in smrti prvega rudarskega glavarja inž. Stngarja vodil posle rudarskega glavarja. Pokojni je bil strokovnjak, vedno mož na svojem mestu . Pred dnevi mu je postalo nenadoma slabo in domača so morali pozvati zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnico, žal mu tudi zdravniki niso mogli več pomagati in danes ponoči je inž. Cihelka po kratkem trpljenju preminul, star komaj 52 let. Za pokojnina žalujejo soproga in trije otroci. Njegove zemske ostanke prepeljejo iz Ljubljane v Zagorje, kjer ga polože v soboto 27. t. m. ot> 16. k večnemu počftku v rodbinsko grobnico. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Film Z. K. D. V FT.TTNEM KINU MATICI Na izrecno zahtevo danes ob l/2S. VESELI OTROŠKI RINGARAJA Jutri ob »,3. VI as ta Burjan kot REVIZOR IZ PETROGRADA Posebni vlaki Ljubljana. 25. apr'a. Ob priliki velikega zbora ministrskega predsednika g. Jevtiča v Ljubljani 28. t. m. bodo vozili ta dan sledeči posebni vlaki s tretjinsko vozni no: Na progi Bistrica Boh. jez. — Ljubljana gL kol. vlak štev. 91 l/H del z odhodom iz Bistrice B. j. ob 5. uri 35 min. in prihodom v Ljubljano gL kod. ob S. uri 35 minut. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak štev. 916/11 ob K. uri 50 minut. Na progi Metlika—Ljubljana gl. kol. vlak štev. 9214/11 del, z odhodom Iz Meti-.ke ob 5. uri 5 min. in prihodom v Ljubljano gL kol. ob 9. uri. Povratek iz Ljubljane gl. ko*, vlak štev. 92I7m del ob 14. uri 30 min. Na progi Dobova —Ljubljana gl kol. vlak štev. 638 z odhodom iz Dobove ob 5. uri 57 min. in prihodom v Ljubljano gl kol. ob 8. uri 54 min. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak štev. 623/11 del ob 15. uri. Postanek v obeh smereh v vseh postajah in postajališčih. Na progi Maribor g/, kol. — Zidani most — Ljubljana gl. kol. vlak štev. 515/1 del z odhodom iz Maribora gL kol. ob 5. uri 22 min. in prihodom v Ljubljano gi. ko! ob 9. uri 11 min. Povratek iz Ljub1 rane gl. kol. vlak štev. 605/11 del ob 14. uri 35 minut. Ta vlak vozi v obeh smereh samo za potnike na progi Maribor gl. kol. —Zidani most Na delni progi Zidan: most — Ljubljana gl kol. prevozi v obeh smereh vse postaje in postajališča brez postanka. Na progi Rakek-Ljubljana gl. kol. vlak št. 617AI del z odhodom iz Rakeka ob 7. uri in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 10 minut. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak št. 620*11 ob 16. mi. Na progi Kamnik mesto—Ljubljana gl za zgradbo nove žeiez-je ing. Edvard Premic vine. Sef sekcije kož. Premk je iajava, da ima po naročilu šefa oddelka za gradnje novih železnic ini. g. Vas kovica nalog v temeljih zgraditi most t taki Širini, da bo mogoče povsem zgraditi tudi most aa pešce in tovorni promet. Stari most jo že ves trhel in ga je krnska povoden j odtrgala nekako 30 m. Popravila so tedaj stala nad 200.000 Dri. Gradnja železniške proge St Janč-Sev-nica bo trajala vštevei gradnjo mostov najbrže dobri dve leti. Ljudje so navdušeni in veseli, vendar gledajo nekateri na stvar še vedno z veliko skepso. Prevečkrat že so bili razočarani. Ljudstvo se boji, da bo ostalo pri začetnih detlih in komaj more verjeti gospodarstvenikom, da gre zdaj zares. Vendar pa je zdaj jasno, da bo čez nekaj tednov zapelo v mirenski dolini na stotine krampov in lopat. Tako bo končno uresničena vroča želja, da si po najkrajši poti podaota roke dolina Save in zelena Dolenjska. Vsa Dolenjska im z njo tudi vsa Slovenija bo z veseljem sprejela vest. da so se končno pričela dela na zgraditvi železnice St. Janž-Sevnica. Ko je bil 17. februarja na velikem manifestocijskem zborovanju v Trebnjem izvoljen akcijski odbor za zgraditev te prepotrebne železniške proge, m bik) menda med zborovalci nikogar, ki bi bil mogel pričakovati, da se bo ta naša davna vroča želja tako hitro izpolnila. Do dobimo končno železniško zvezo med glavno progo Zagreb-Ljubijana Ln progo Karlovac-Ljubljana gre v veliki meri zasluga tudi akcijskemu odboru pod vodstvom predsednika Zbornice za T0I g. Ivana Jelačr na in glavnega tajnika Zveze industrijcev g. inž. Milana Sukljeta, ki sta z drugimi vplivnimi možmi zastavila vse sile, da bi se začela železnica 9t Janž-Sevnioa čimprej gradifti. In zdaj vidimo, da to delo ni bilo zaman. koL vlak št. 842MLT dal z odhodom iz Kamnika mesta ob 7. uri 50 min. in prihodom v Ljubljano gL koL ob 8. uri 40 minut. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak št. 842841 del ob 17. uri. Za udeležence zborovanja v Ljubljani, ki se bodo poslužili zgornjih posebnih vlakov, je odobren dvetretjinski popust od normalnih voznih cen III. r. potniškega vlaka, in sicer od postaje, kjer udeleženci vstopijo v posebni vlak, do Ljubljane gl. kol. in nazaj. Znižana vozna cena se mora plačati za tja in nazaj pri vstopu. Za udeležence, ki se pripeljejo z rednimi viaki do priključnih postaj na posebne vlake z drugih priključnih) prog je dovoljen poseben 50% popust od normalnih voznih cen za vožnjo do priključnih postaj, kjer udeleženca prestopijo v posebne vlake in nazaj. V vstopni postaji kupljena cela vozna karta, velja za brezplačen povratek, ako da potnik to kaTto žigosati pri potniški blagajni v Ljubljani gl. kol. S povlastico odpravljeni udeleženci se morajo vrniti iz Ljubljane samo s posebni md viaki, sicer povlastica nima veljave in se jim bo zaračunala polna cena po tarifi. Udeleženci naj se pri svojih vstopnih postajah v soboto informirajo o točnem voznem redu, kjer dobe tudi vsa ostala potrebna pojasnila. Jetika v rudarskih revirjih Trbovlje, 34. aprila. Kako človekoljubno delo opravlja tukajšnji proti tuberkulozni dispanzer med prebivalstvom radarskih revirjev, najlepše dokazujejo naslednje številke: V L četrtletju je posetilo dispanzer 440 oseb, ki so takale v njem pomoči. Na novo sprejetih je bik) 111 bolnikov, od karenh je bila pri 8 bolnikih izsledena odprta tuberkuloza. Na kontrolni pregled je prišlo 150 oseb. Zlasti visoko številko pa so dosegli rentgen-pregledi in sicer 239. Z umetnim pneumotoraksom se je zdravilo 27 oseb, katerim je bil apliciran 108 krat. Injekcije je pa prejelo 21 oseb. — Na šolah v Toplicah in Zagorju so bili izvršen« biološki poizkusi na okužitev po bacilu Koch in sicer pri 1355 učencih, pri čemer je pokazal rezultat 6&7b pozitivnosti. — V ostalem je bilo v laboratoriju 74 sedimen-tacij krvi, 5 bioloških preizkušenj ter 29 preizkav izmečka. Mleka je bilo izdanega 1305 litrov. Dispanzer je posvečal vso pozornost nadzorstvu tuberkuloznih na (tomu. V L tromeseeju je bilo izvršenih 97 hišnih obiskov, žal pa je v marcu težko obolela zaščitna sestra, tako, da so sedaj tuberkulozni okolici nevarni bolniki od-tegnjeni potrebnemu nadzorstvu. — TVt-kajšnji tuberkulozni dispanzer ima v rudarskih revirjih ogromno polje za svoje človekoljubno udejstvovanje. Bolniki, ki so se doslej zatekli v dispanzer po pomoč, so prišli večinoma sami brez uradne napotitve, kar je dokaz, da se ljudstvo samo zaveda nevarnosti te bolezni, še bolj pa važnosti te človekoljubne ustanove. Mnogo je pa seveda tudi še takih bolnikov, ki odlašajo s sistematičnim zdravljenjem ter še niso poiskali pomoči v dispanzerju. Zato je največjega pomena za dispanzer zaščitna sestra, katere naloga je, da nadzira in daje navodila težko bolnim in da pri svojih obhodih izsleduje bolnike ter jih napo tu je v dispanzer. Le na ta način bo mogoče izslediti in privesti k sistematičnemu zdravljenju še tudi one bolnike, ki se doslej dispanzerskemu zdravljenju bodisi namenoma odtegujejo ali pa ne zavedajo nevarnosti, ki jo povzročajo svoji zdravi okolici, zlasti pa mladini — Za tako velik okoliš, kakor jc okoliš radarskih revirjev, bi moral imeti dispanzer ne eno, marveč dve zaščitni sestri. To je tembolj potrebno, ker je služba dispanzerske sestre težka in naporna in če koncem konca sestra zboli, je dispanzer brez sestre, ki je vsakemu dispanzerju, pa četudi z manjšim delokrogom, absolutno potrebna. Da bi pa dispanzer nastavil dve sestri, potrebuje sredstev, ki mu jih pa primanjkuje še za druge važne potrebe. Treba bi bilo torej rešiti vprašanje, kje najti aa to. Ce razne »stanove, ki morajo imeti na čim uspešnejšem delovanju dispanzerja poleg prebivalstva rudarskih revirjev vendar največji interes, ne bodo pokazale večjega zanimanja za -eio te človekoljubne ustanove, bo moral dispanzer v najbltmji bodočnosti močno omejiti vo-je delovanje, kar pač ne bo v interesu zdravja naše mladine in zdravstvenega napredka v revirjih vobče. Naj bi torej merodajni činitelji in v poštev p r majajoče ustanove uvidele nujno potrebo, da se vzdrži trboveljski proti tuberkulozni dispanzer na dosedanji vi fini delovanja ter se mu preskrbi potrebna sredstva vsaj v dosedanji višini, de nikakor ni mogče najti sredstev za večje subvencije, ki bi se za ohranitev narodnega zdravja pao ne smele odrekati. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Sttfci--Telefon 33-87 VELIKI RUSKE FILM PESEM NA VOLGI predvajamo v četrtek in petek ob 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo običajno V soboto: »Mladost, godba, ljubezen« Zadnja pot Mirka Gombača Ljubljana, 26. aprila. Ob lepem pomladnem popoldnevu je nastopil včeraj ob M>. naš nepozabni Mirko Gombač svojo zadnjo pot. že mnogo pred 16. se je abrala pred mrtvašnico deželne bolnice velika množica njegovih prijateljev m znancev, zlasti Vičanov, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Prišla je ura ločitve očeta in sorodnikov od dragega Mirka. Ko so duhovnik i opravili pogrebne moMtve, ee je razvil po Zaloški cesti dolg žalni sprevod. Za križem so nosili telovadci viškega Sokola krasen venec z državno trooojnico, za praporom pa je korakalo pod vodtetvom staroste br. Pavla Borštnika in načelnika br. Križa ja članstvo v krojih in oivilu, članice, naraščaj in deca, ki jim je bil pokojnik vaditelj, nato pa so trije Ska-laši nosili velik venec z belimi trakovđ. Za vozom z duhovščino in krsto so korakali globoko potrti in užaloščeni oče, brat, sestri in ostalo eoTodetvo. Na zadnji poti so spremili nepozabnega Mirka med drugimi univ. prof. dr. Janko Pole, predsednik reševalne ekspedicije SPD podr. v Kamniku g. Makso Koželj, predsednik AiSK Primorja g. Ivo Sancin s klnbovfcmi člani ter stanovski tovariši pokojnikovega očeta, žalni sprevod je krenil po Ceg-narjevi, Zalokarjevi, Bohoričevi ki šanar-tinski cesti proti pokopališču k Sv. Križu. Kakor da bi tndil planine žalovale za svojo žrtvijo, eo bffle zavite v goste la temne megle. Po pogrebnih molitvah v cerkvi pri Sv. Križu so dvignili krsto ter jo prenesli do svežega groba. Ob odprtem grobu sta se v lepih besedah posioviJa od pokojnika v imenu vaškega Sokola starosta br. Borštnik in zastopnik TS Skale, nakar so med ihtenjem množice pričele padati prve grude v prezgodnjo gomilo. — [Bratu Mirku svetal spomin m lahka zemtfja! Naši slaščičarji in medicarji Ljubljana, 25. aprila, V steklenem salonu pri Mencingerju na smaj-Linak-i cesti so se včeraj popoldne zbrali slaščičarji m medicarji iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije k rednemu občnemu zboru. Dolgoletni predsednik g. Novotnv je najprej poadtravii zastopnika Zbornice ja TOfL g. Travna in zastopnika Okrožnega odbora g. Igitča. Pred prehodom na dnevni red se je 6 pieteto spominjal blagopakojnega kralja Aleksandra I-, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim vzklikom: >S3ava!« Za pokojnim kraljem mwftenikom je zasedel prestol njegov prvorojenec, okoli katerega smo se stiriim vsi Jugoslaveni a ljubeznijo in fteljo, da bi bafco njegovo vladanje srečno An blagoslovljeno zanj in za njegov na-3 rod. Tb željo podkrepimo s trikratnim >2S-vel kralj Peter LTc Vsi narvaoca so se pozivu predsednika spontano odzvali. Nadaljnje predsednikove besede so veljale spominu prvega predsednika Okrožnega odbora pokojnega Filipa Pristoua, ki je bil veren ki agilen voditelj, borec in delavec za interese vsega obrtništva. Predsednik je omenil, da je dobilo udruženje od mestnega nacefcitva zahvalno pisno ra darila o prflxki julija obrtniško razstavo v prostorib. ženske realne gimnazije v Ljutoljand m vabi člane k udeležbi. Odločno mora grajati sušmar-stvo, ki se je strahovito razpaslo in ograža obstoj slad&čarjev. Tajnik g. Remc je poročal, da je udruženje v preteklem letu štelo 59 članov, članstvo bi se moralo bolj zanimati za sestanke in organizacijo, če hoče resiti slaščičarsko obrt propasti, saj danes posegajo v to obrt restavrate rji, hotelirji, kavar-narji, mlekarne in pa lastniki bifejev. Sicer je organizacija vložila nešteto prošenj in resolucij m apelirala na vse strani, da se zajezi šusmaratvo, pa so oblasti preveč tolerantne in popustljive Posebna deputacija je bOa tudi pri basu dr. Pucu m mu predložila resolucijo s protesti, zlasti glede prodaje sladoleda po bifejih. Sladoled je edmi vir dohodkov. Odbor je storil vse, kar je bflo v njegovi moči, da zaščiti članstvo m apeliral je opetovano tudi na Zbornico za TOI. ki je res precej odločno nastopila proti šusmarjem. Mestno načelstvo v Ljubljani je tudi izdalo članu odbora Kastelieu pooblastilo, da nadzira razne pekarne in mlekarne, zlasti take, ki posegajo v delokrog slaščičarjev. Mestno načelstvo je tudi kaznovalo vse ovadence, na vsak pa bo potrebno, aa ustanovi Oblast obrtno policijo. Udruženje se je odsevalo tudi vabilu mariborskega udruženja glede pt^jtUm aa kongres slaščičarjev tat vse države m aa ustanovitev saveza o priliki kongresa, ki se Je vrftfi med »Mariborskim tednom«. Kongres pa si rodA saželjenega m tudi ni prišlo do ustanovitve enotne organizacije sa vso državo po krivdi udrufcenja v Mariboru, ki ni bilo kos tej nalogi. V bodočo bosta morali ob udružen ji v dravski banovini delati složno roko v roki. PO poroflUh drugih funkcionarjev ae Je razvila obširna debata, v katero so posegli mnogi delegati. Večina govorrdkov Je zlasti ostro grajala poklicne instance, ki ne morejo zajeziti susmarstva. Proračun za prihodnje leto je bal po precej vroči debati soglasno sprejet m izrečena odboru zaupnica. K besedi sta se oglasila v imenu Zbornice za TOI g. Travn m za Okrožni odbor g. Iglic, ki sta obljubila slaščičarjem m medičarjem krepko podporo, zlasti v borbi proti onim, ki nelegalno izvršujejo slaščičarsko obrt. Hnda nesreča na Ratitovcu Skofja Loka, 24. aprila. Na veliko noč vas dan in tudi pod noč je bilo zbranih pri Krekovi koči na Ratitovcu lepo število smučarjev obojega spola ki to zaradi smučarskih tekem, ki so bile napovedane za naslednji dan. Nihče pag ni skitil, da se bo pripetila Se istega dne težka nesreča. Med onimi, ki so trenirali po snežnih planjavah, je bil tudi Ljubljančan, 231eenox (Greta Garbo). Kine Šiška: Pesem na Volgi. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov, občni zbor ob 19. v restavraciji Zvezda. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kmet, Tvrševa cesta 41. Trnkoezv ded.. Mestni trg 4, TJetar, še-leniburgova ulica 7. Iz Ptuja — Mam suma požiga so orožniki aretirali nekega moškega v Tržen, ker je za-žgal hišo, v kateri je prebival kot najemnik, izročen je bil ptujskemu sodišču. — Živo svinjo ukradli in zaklali. Neznani tatovi so si hoteli poceni preskrbeti velikonočno pečenko. Zato 90 nekaj dni pred prazniki obiskali ponoči svinjak vi-ničarke Rus Roze v Drbetincih. Izvlekli so iz svinjaka 50 kg težko svinjo, jo na mestu zaklali, osnažili in si razdelili meso ter pobegnili v temno noč. Orožnikom v Juršlncih je bila tatvina takoj drugi dan javljena. Tatovom so že na sledu. — Po nedolžnem jo je izkupil. Na veL ponedeljek se je napotil posestnikov sin Polancc Feliks iz Drstelje v \^tomarce i«4cat za drugi dan delavce za okopavanje vinograda. Okoli 9. ure zvečer je d^spefi v Vitomarce ter naletel na gručo fantov, ki so se med seboj pretepali. V zmedi ga it- nekdo nehote sunil v levo dtian hrbta ter ga težko poskodovaL FV> tanca so morali prepeljati v ptujsko bolnico. Kdo je bil storilec bo dognaka isLava. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 50. ari. četrtek. 26. aprfla: Maiomesčand. četrtek. Petek, 26. aprila: zaprto. Sobota, 27. aprila: MaKnnescani. Rad A Nederja, 28. aprila: Gospoda G9eonbaJevi. izven. Znižane cene od 20 Dtn na- vadtoi. Abonente reda četrtek opoaar^amo na spremembo repertoarja, ki je bOa nujna zaradi nenadne obodeloeti g. Jana. ki je MI včeraj prepeljan v boferico m ao ga operiran na slepiču. Za abonente reda Četrtek se Igra drevi namesto napovedanega Beneškega trgovca Kreftovm na tragdkomedrja MaAomedčasst, U je v LdoJbffjaov! kakor tudi v Oet)n veMk «a- OHBa, Začetek ob 20. uri. Četrtek, 26. aprila: JenoJa. Bed B. Petek, 26. aprila: zaprto. Sobota, 27. aprila: Netopir. laven. Sntfea- ne cene od' 36 Din navzdoL Nedelja, 28. aprila Boccaccfo. Premiera. feven. Premiera Suppejeve opaio&o caocio« bo v nedeljo 26. L m, M ne kakor je bflo prvotno javljeno v soboto. Predstava obeta postati ena szmed onm, ki jih hodi občlnetvo posločat vedno znova. Bnov dejanja kakor tudi klaaMna roe-tođijozna glasba ter originaJne kreacije sodeiujočih bodo pripomore piedtatavi do nedvomnega uspeha. Zanimive gostovanje v opee«. Ode, Jara Hola, Čehinja, dramatski soparna, gostuje prihodnji teden v nanfcimUi partijah »Tosco« in »Prodane neveste«. GdP. je ena taned najboijBIh učenk profesorice ge. Rosenkranaova, ki je bOa tudi učiteljica Zdenke Zltoove, J&m Bola je mtkada in suapaticsia pevka in ima že nekaj nastopov za seboj, kritike so jako laskavo ocenile njeno petje ln igro Ker potrebuje naš operni ansambl ma pri-bodejo sezono dramatično aoprani^fctoo, poje gdč. Jara Hoia partiji »Itosee« la »Marinke« kot po bitumni gadfana. Po S U draženih pravil ae sBcUcorja redni občni zbor delniške družbe »Narodne v Ljubljani • br dan 13. moja 1935 ob 10. uri. Lokal: Uredniški prostpri v lastni V Ljubljani, Knafljeva ufica dt» &. DNEVNI KJGT>: 1. Poročilo upravnega odbora o poaiovnem letu 1933 m predložitev bilance s dne 31. decembra 1933. 2. Poročalo pre^ledovamega. odseka. 3. Predlogi upravnega odbora o pokritju bilančne izgube 1. 1933. 4. Volitve upravnega odbora. 5. VoHtve pregledovamega odseka. 6. Slučajnosti. Opomba. § IS. družbenih pravil določa: Kdor hoče na občnem zboru gtasovatt, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če ae glasi na imetnika, tuđi a talonom v«ag pet dni pred občnim ziborom v družbeno blagajno. Upravni odbor »Narodne tiskarne«. Kemija barv. — Oče svoji hčerkica: Kaj pa delaš, dete? — Punčki barvam ustnice. — S čim? — Z vinom. — Z vinom? Od vina vendar ne bo imela rdečih ustnic. — Seveda jih bo imela, očka. Saj pravi mamica, da imaš ti rdeč nos samo od Stev. 94 >€LOVBN8Kl lf A RODt, Osveta. Goepodiaija v posredovairiici za službe: >Vi ste nam torej poslali novo kuharico?« >Da»« >Izvolite torej priti jutri k nam na obed.« Znanstveno priznan, k I zdravniško preizkusen r KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DNEVNE VESTI — Vsem onirr, ki fte niso nakazali pri« za spomenik viteškemu kralju Aleksandru L Uedindtelju, razpošilja pisarna Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju v Ljubljani te dni ponovno prošnje. Ker bo zbiranje prispevkov že v kratkem zaključeno, nakažite svoj prispevek čim prej! — Nacijonalna ura v radiu. Danes ob 19.30 bo predaval v radln g. Vojislav Ra-dovanovlč o omladini v jugoslovenskem pokreta od 1903 do 1918. Predavanje 6e prenašalo re Zagreba. Jntri ob 19.30 bo predaval g. RudoLf Kresa! o westfalskih Slovencih in Jugoslaviji, v soboto ob 19.S0 bo zopet prenos iz Zagreba. Predaval bo dir. Vladimir Varićak o Rudjeru Boškoviču. — Odobren kredit za avtomobilsko cesto Zemun—Novi Sad. Minister javnih del je odobril licitacijo za zgraditev prvega dela ceste Zemun—Novi Sad. Dela so poverjena inž. Martinu Orbanu. Stroški bodo znašali 19350.000 Din. To bo del velike transe vr opeke ceste London—Carigrad. Skozi našo državo bo vodilo 500 km te asfaltirane ceste ki bodo znašali stroški za njo okrog 600,000.000 Din, — Ilumunski rezervni oficirji v Beogradu, v ponedeljek 29. t. m. se pripelje v Beograd 40 ramunskib oficirjev in ratrnkov, ki prineeo s seboj vrečico prsti z zgodovinskega bojišča Marašesti, da jo polože na grob kralja mučenika. — Iz »Službenega lista«. »Službeni Kst kr. banske uprave dravske banovine« št. 33 z dne 24. t. m. objavlja kandidate za narodne poslance, državno kandidatno listo Bogoljuba D. Jevtiea, uredbo o začasni vzporeditvi zvanj mestnih uslužbencev z zvanji in položaji državnih uslužbencev, odločbo o pouku veronauka na strokovnih nadaljevalnih šolah, dopolnitev k pravilniku o postavljanju poslovodij v rokodelskih obrtih, ki jih vodijo vdove, pravilnik k uredbi o ispremem-bah in dopolnitvah uredoe o zaščiti kmetov, pojasnilo o ocarinjenju umetnih smol in izdelkov lz njih, objave o denaturira-nja špirita, naredbo o razdelitvi voda na ribarske okraje, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih Novin«. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 8. t. m. je bila v diravski banovini svinjska kuga na 33 dvorcih, svinjska rdečica na 10, perutninska kolera na 2 in vranični prisad na 1. — Dober lov. Dalmatinski ribiči so imeli v torek in včeraj ponoči mnogo 6reče. Ribiška družina VUičič iz Bola je ujela nad 40 kvtntalov tuna. Cene rib so močno padle. Vse ribarnice v Dalmaciji so polne rib in ribiči ne vedo, kam bi s njimi. — Bogataš je hotel imeti ubožrvo spričevalo. Na socijalno političnem uradu r Zagrebu se je zglasil te dni siromašno oblečen mož, ki je potrpežljivo čakal, da br; mu dali ubožno spričevalo. Slučajno se je pa zanimal zanj uradnik, ki je dognal, da gre za enega najbogatejših Zagrebčanov. Mož ima 350.000 Din letnih dohodkov, pa je hotel dobiti ubožno spričevalo, da bi mu ne bilo treba plačati neka h taks. — Konkurzi in pri stilne poravnave. Društvo imdustrijcev in vedetngovcev v Ljubljani objavlja za dobo od TL do 20. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isrto dobo preteklega leta): Otvor jeni konkurzi: v dravski banovini 2 (5), savski 2 (1), drinskfi — <2), zetsfci — (1), dunavski 1 (2), vardarski 1 (1). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 GOb savski 1 (4), vrbaski — (2), primorski 1 (—), drinski — (3), dunavski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini — (1), savski 2 (1), drinski 4 (2), zetsfci — (1), dunavski 1 (6), moravski 2 3), vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (1), Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini — (6), savski 1 (—i, primorski 1 (—), dunavski — (1), vardarski 1 (—). — Izšla je nova Številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo »NAS VAL*, ki prinaša Zo-ščenkovo satirično črtico »Kuhinjski ščurki«, Pivkov zanimivi doživljaj iz življenja pilota »3res krmila«, nadaljevanje poljudno pisane razprave o Rontgenu, Sel Catinijev roman »Emilio Berenini«, ću farjevo komedijo »Ameriška tatvina«. Radijsko tehniko, bogato zbirko modnih skic, beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta. Poleg krasnih slik pod naslovom »Pomladno prebujenje« prinaša »NAS VAL« še križanke in magične like in na posebni 12 stranski prilogi točne in pregledno urejene program^ vseh važnih oddajnih postaj. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvesno na ogled en izvod te najbolj pestre In nate**-nejše slovenske ilustrirane tedenske revije. Mesečna naročnina 12 Din. Pišite aa naslov: Radijska revija »NAS VAL* Ljubljana. — Spodnja koča na GoHci bo oskrbovana od sobote 27. t. m. dalje. SPD priredi skupinski izlet z odhodom v soboto. Podrobne informacije daje pisarna SPD, Aleksandrova cesta 4. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme trajalo dalje. Včeraj je deževalo samo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beo-gradn in Skoplju 25, v Sarajevu 23, v Rogaški Slatini 21, v Splitu 20, v Zagrebu 16, v Mariboru 14, r Ljubljani 18.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7-60.7, temperatura je znašala 6. — S sekiro ubi! volka. Kmet Iz Vučje Luke blizu Sarajeva Jovo Radon ja je odpeljal včeraj zjutraj v Sarajevo les, pa so se mu začeli konji med potjo plašiti. Kar je opazil, da ovce na bližnji njivi beže pred volkom. Kmet je pograbil sekiro in posrečilo se mu je volka ubiti. — Z ročno granato se je igral. Ko se je v torek popoldne llletni Adolf Jan. sin mizarskega mojstra iz Gaberja pri Celju, igral na podstrešju hiše 3 na Mariborski cesti, je našel ročno granato, katero je začel v otroški radovednosti razbijati. Ker mu delo ni šlo dovolj naglo od rok, je položil granato v primož in udaril s kladivom po nji. Kapica granate se je nenadoma razletela in je dečku odtrgala tri prste na levici, močno mu je pa tudi poškodovala obraz. Fant se je najprej zdiravil v celjski bolnici, odkoder so ga pa poslali v Ljubljano, ker je nevarnost, da oslepi. Njegovo stanje je zelo resno. Kako Je granata, ki je najmodernejšega tipa in celo opremljena z majhnim propelerjem na konici, prišla na podstrešje, je res čudno. IZDELEK: »UNION« ZAGREB — Nenadna smrt Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu mrtvega mizarskega pomočnika Josipa Horvata, Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. — Pod avtomobil je skočila. Hišnica v Zagrebu Matilda Trojan si je hotela včeraj končati življenje. Skočila je pod avtomobil odvetnfika dr. Brucknerja, ki je pa avto v zadnjem hipu ustavil in tako se Trojanovi samomor ni posrečil. — Ako prekipi mleko, se nikar ne vznemirjajte, bo se lahko pripeti sleherni gospodinji. Plošča štedilnika bo takoj čista, ako vzamete za snaženje VTM univerzalno Čistilno sredstvo. VTM čisti temeljito vse predmete v gospodinjstvu ter je v uporabi zelo varčen. Iz Ljubljane —U Vendar tlakujejo tudi Tržaška ce eto, je mislil marsikdo, ko je zagleda delavce ob novem parku ob začetku Aškerčeve ceste, žal pa Še ne smemo upat na tlakovanje Tržaške ceste. Zdaj po pravtjajo delavci mestnega cestnega nadzorstva samo temelje ceste, ki so precej trrperi pri gradnji tramvajske proge Hkrati z ureditvijo Aškerčeve ceste ob novem parku bodo popravili Tržaško ce sto vzdolž parka, kar je še posebno po t robno, ker je bila cesta baš tam vedno v najslabšem stanju. —Ij Nova vila v Tobačni ulici. Tobačna uHca je otvorjena šele nekaj tet, odkar so zazidane parcele na prejšnjem zemljišču Stavbne družbe na Vrtači. Vse nove ulice na Vrtači so že tezidane, povsod stoje moderne vile, samo dve parceli sta še prosti. Na eni v Tobačni attci bo letos zgrajena lepa en on ad stropna vila sa #r. Jem ca. —11 Brezplačen tečaj za slovensko etanoorafijo, ki ga je priredMo trgovsko društvo »-Merkur« in ki je bil od Oktobra v ioM na Oojsovi cesti, je bil »noči zaključen. Društvo je priredilo tečaj agoij iz Idealnih namenov, da bi se čUm bolj šftrilo znanje stenografije ter je samo krilo vse stroške, v tečaj se je pa lahko pri-javfl vsak, ne da bi moral »polniti kakršnekoli pogoje. Poučeval je g. Zeletrfk z veliko požrtvovalnostjo brez vsake nagrade. Tečaj je bil dobro obiskan. Tečajniki so se dobro naučili korespondenene stenografije, sa kar pač morajo biti hvaležni »Merkurju« in požrtvovalnemu učitelju. Postali so nedvomno pravi prijatelji stenografije, ker so jim rjubezen do nje zbudili 8 pravim Idealizmom in raz-umevan jem. ELIT 1 KINO MATICA Telefon 21-24 NOVOST! Danes ob 4., 7.15 in 9.15 mi premiera GRANDIOZNE FILMSKE REVIJE IZSILJEVALKE VELEFTLM PETJA, GODBE, ŠALE EN ZABAVE RAZKOŠNE PLESNE REVIJE Rezervirajte vstopnice! — Predprodaja od 11.—Vi IS. ure. NOVOST! —*j člani moškega zbora OPUS iz Brna pridejo v Ljubljano v soboto 27. t. m. oh 13.96. Na glavnem kolodvoru jih bodo sprejeli zastopniki Jngoslovensko - češkoslovaške lige, češke Oboe, Hubadove pevske tupe itd. Pozdravila jih bo tudi vojaška godba. Vse ljubljansko občinstvo vabimo k sprejemu bratskih pevcev ln pose tu koncerta, ki se vrsi isti daa ob 30. uri v veliki kazi nek i dvorani. —Ij Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Tozadevne prošnje oziroma tiskovine, ki se dobe v soc. pol. uradu v Mestnem domu, n. nadstropje, soba št. 43, je vlagati osebno najkasneje do vštetega 16. maja. Na pozneje vložene prošnje se ne bo v nobenem primeru oziralo. Prosilce opozarjamo nato, da pridejo r prvi vrsti v postev šoloobvezni otroci (dO 14. leta), pristojni v Ljubljano, in v drugi vrsti šele ostali. Mestni mladinski urad. BOLERO Godba: Maurice Ravel —Ij Razstavo spominov blago pokojnega kralja Aleksandra so pod vodstvom svojih profesorjev obiekali tudi dijaki in dijakinje Christofovega učnega zavoda v Ljubljani v sredo dne 24. t. m. popoldne prvi oddelek in v Četrtek 26. t. m. dopoldne drugi oddelek. Prisostvovali so tudi zanimivemu predavanju g. Kap usu o kralju, prijatelju prirode. Razstava je na vse udeležence vidno globoko vplivala. Ravnateljstvu te naše najstarejše slovenske privatne trgovske šole gre vse priznanje, ker ob vsaki priliki dokaže veliko patrijotiono udejstrvovanje pri vzgoji mladine. —rj Proslava 125letnice rojatva pianista in skladatelja Friderika Chopina bo v petek dme 3. majnika ob 20. uri na Intimnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske v Hubadovi pevski dvorani. Spored obsega izključno le dela nesmrtnega Ohopina za 1 glas in klavir, za klavir ln za trio. Natančni spored javimo. —Ij VI. (32.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo v soboto dtne 27. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri kot spominska svečanost umrlemu častnemu predsedniku »Svobode« dr. Henriku Pumi. ferala bo »Zarja«, pelo bo pevsko društvo »Cankar«, o dr. Turni bo govoril prof. Teply. Nastop Ha bo operna pevka Marta Oberwalderjeva in flautist V. rampa z Mozartovimi Bravouvariacia-mi. — Govorilni zbor »Svobode« bo dal Oton Župančičevo »Kovaško« in Iv. Cankarjev »Oče nas« te »Hlapca Jerneja«. Pridite! —IJ Manufakturno blago vae+t vrst nudi po zete solidnih cenah manufakturna trgovina JOS. RAVNIKAR. Poga, čerjev trg 3 (Kreslja). —-Ij Splošna obrtna nadaljevalna šola za peke, slaščičarje In vrtnarje ter strokovna nadaljevalna šola za brivsko, frizersko in strokovna za mesarsko obrt na Vrtači priredi v nedeljo 28. aprila t. 1. ob zaMjučku šoiskega leta razstavo vajenskih risarskih, pismenih in strokovnih izdelkov v pritličja državne m. deške narodne šole na Erjavčevi cesti st. 19 od 8. do IS. ure. Upraviteljstvo vljudno vabi na to razstavo vse cenjene občinstvo, ki se T^n^mA za razvoj obrtno nadaljevalnega šotetva. m Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer CMVE BKOOCK v prekrasnem velefllmu GREŠNA NOČ FIlm prekrasne vsebine in divnih doživljajev Vstopnina Din 4.50 in 6.50 —Ij šentjakobsko gledališče uprizori v soboto 27. in v nedeljo 28. t_ m. izvrstno veseloigro »Lepa pustolovščina«. Kdor si želi prisrčnega razvedrila, naj ne zamudi te veseloigre. V večjih vlogah nastopijo: Bučarjeva, Klavorova, Cemičeva In Gr-gnrevičeva ter Hanilč, Vtejak, Urbič in Mifcinski. Predprodaja vstopnic bo od sobote dalje v Mestnem domu. —|j Razgovor o isseJjeniškem vprašanju. Narodno ieseljeniski odbor v Ljubljani sklicuje v sredo 1. maja od 20. v prostorih NSZ v Delavski zbornici razgovor o izseljeniškem vprašanju. Razgovora se udeleži tudi znani vodja naših izseljencev g. Pavel Bolha iz Easena. —$J Občni zbor društva TKD Atena se bo vršil dne 9. maja 1935 ob 20. ur! v damski sobi kavarne Emone. —-Ij Nepoboljšljiva Nezka. Pred dnevi je prišla k neki stranki na Poljansko cesto brezposelna in is Ljubljane izgnana 23letna Nezka Morettijeva. Prav prijazno je kramljala z domačo hčerko, se ji predstavila za hčerko nekega železničarja Iz Planice in jo vabila, naj pride poleti na Gorenjsko. Potem se je prisrčno poslovila, šele pozneje so domači opazili, da je ob slovesu z njo izginila ročna torbica % denarnico in 512 Din gotovine. Prijavili so tatvino poUoiji, ki je Netto kmalu Izsledila in zaprla. Tlakovanje Bleivveisove ceste Naval delavcev — Tlakovanje mora biti končano v dveh mesecih in pol Ljubljana, 25. aprila. Ko smo začeli v Ljubljani tlakovati ceste, smo zaceli tudi govoriti o napredku, a ne le zgolj zaradi navdušenja. Dokler mesto nima tlakovanih cest, nima pravega mestnega značaja in, kar je nedvomno najvažnejše, niso izpolnjeni vsi pogoji za razvoj prometa. Živahen, neoviran promet je za mesto življenje v pravem pomenu besede, za mesto, ki je središče trgovine vse dežele in prometno križišče najvažnejših cest, ki nas vežejo tudi z inozemstvom. Po stanju cest lahko najlažje objektivno presodiš mesto v splošnem in značaj njegovega napredka. Vendar mesto ni odgovorno vselej za vse ceste, saj niso vse pod njegovo upravo. Zlasti v Ljubljani so najslabše one ceste, ki jih ne oskrbuje mesto in ki so tudi najbolj prometne. Čeprav je pri nas odstotek tlakovanih cest zelo nizek v primeri z netlakovanimi cestami, vendar moramo upoštevati, da so tlakovane vse važnejše ceste v središču in da je večina ne-tlakovanih cest na periferiji; dolžina naših cest se je zelo povečala zadnja leta z mnogimi novimi cestami, saj smo skoraj vsak dan otvorili kakšno novo ulico. Ako bi primerjali površino tlakovanih cest s površino starih cest, torej cest v središču, bi sprevideli, da zdaj Ljubljana več ne zaostaja za drugimi mesti, ki se ponašajo z visokim odstotkom tlakovanih cest. Pri nas ne bo še tako kmalu živahnega prometa na periferiji, da bi morali že govoriti o nujni potrebi tlakovanja novih cest. Mnoge nove ulice še leže med polji in segajo med kmečka posestva. Pač pa moramo skrbeti, da bodo čim prej tlakovane glavne ceste, ki sicer ne spadajo pod mestno upravo, a ki so najvažnejše za mestni promet. Predvsem v interesu mesta je, da so vse ceste v čim boljšem stanju. Izmed važnih državnih cest v mestu so lani začeli tlakovati Bleiweisovo cesto, na kar smo čakali res dovolj dolgo. Bleiwei-sova cesta veže Tržaško in Celovško ter Tvrševo cesto, torej tri glavne ceste, najvažnejše prometne žile, ki segajo skozi vso deželo do inozemstva. Zato pač ni treba še posebej govoriti, kako važno ter potrebno je tlakovanje Bleiweisove ceste. Zdaj, ko se nam ni treba več bati za usodo Bleiweisove ceste, saj so včeraj začeli tlakovati zadnji odsek, med Aleksandrovo in Celovško cesto, pa ne smemo pozabiti, da še ni tlakovana Tržaška kakor tudi ne Tvrševa cesta in da obe cesti nista v programu bodočih javnih, za letos napovedanih del. Zato mora biti stalna zahteva, da se čim prej tlakujeta tudi ti cesti. Licitacija za tlakovanj« BIeiweisove ceste je bila trikrat razveljavljena. Ljudje so se čudili, zakaj podjetje lani ni tlakovalo ceste v vsej dolžini, ker niso vedeli, da delo ni bilo razpisano za vso cesto hkrati. Pri vseh razpisih je bil najugodnejši ponudnik A. Res iz Zagreba, ki je zdaj prevzel tlakovanje za 569.470 Din. Pri prejšnji ponudbi je znašala proračunska vsota 594.175 Din. Cene so zelo nizke in podjetje bo moralo varčevati tudi pn mezdah, zato bodo delavci plačani po 2.75 do 3 Din na uro, kar je pač malo. ČSm so delavci zvedeli za delo, so se že začeli v trumah oglašati pri gradbenem vodstvu, da bi jih najelo. Toda podjetje sme najemati delavce le na priporočilo mestnega socijalnega urada. ki ima najboljši pregled nad nezaposlenimi domačini. Ker bo zaposlenih le 30 do 00 delavcev, si nezaposleni ne morejo mnogo obetati od tlakovanja Blci\veisovc ceste. Delo tudi ne bo dolgo trajalo, končano mora biti v roku do 75 delavnikov, torej v dveh mesecih in pol. Cesta je povsem zaprta m promet med Aleksandrovo in Celovško cesto Dolžina odseka znaša okrog 350 m. Cesta bo tlakovana v širini 9 m. Cestišče se bo znižalo za nekaj decimetrov, hodnike bodo pa dvignili. Konstrukcija cestišča bo ista kakor pri tlakovanem delu ceste. Na kamenitem temelju, posutem z gramozom in utrjenem z valjarjem, bo zbetonirana 25 cm debela podlaga za asfaltni tlak, ki ga bosta tvorili dve plasti, po 23 cm debeli. Površina bo primerno hrapava, kakor vidimo pri tlakovanem delu ceste, kjer se je zelo dobro obnesel ta način asfaltira nja. Trenja je dovolj in konjem ne drs< kakor na Miklošičevi in Aleksandrovi cesti. Tako bi morale biti tlakovane vse na še glavne ceste. Upamo, da Rleiweisov i cesta ne bo le vzorec avtomobilske ceste, temveč vzor za skorajšnje tlakovanje drugih cest. Iz škofje Loke — Sv. Jurij nam jo je zagodel, pa Se kako. Kakor bi bil prišel za pozdrav z goiido. Nekaj časa se je nebo še državo, potem se je pa vlilo na naš ubogi pomladanski sejem, ki smo ga razpostavili po Mestnem trgu in že itak ne najboljša kupčija se je še bolj pokvarila. Stojnic je bilo sicer obilo, blaga vseh vrst tudi, a kupcev malo. V mesto so pripeljali na prodaj tudtt mnogo cvetlic in drevesc, kakor na dan sv. Jederti. Pa, kot rečeno, Jurij ni odnehal in je deževalo vse dopoldne, da so se ljudje kar nekam hitro porazgubili, gotovo v škodo sejmarjev, ki na kaj takega niso bili pripravljeni. SPORT Korotan : Bratstvo 7«! (6:0) Tendenciozno zavitih in otročje jezno-ritih športnih poročil z Jesenic smo vajeni. Poznamo to taktiko do podrobnosti. Cim hujši poraz, tem hujše divjanje, kajti nekako je vendar treba dati duška fanatizmu in pomiriti nejevoljno publiko in disgustirane igrače. — Na velikonočno soboto se je zopet dvignil vihar nad Ko-rotanom, to pot res silen piš — kajpada rezultat zadnje prvenstvene se glasi 7:1 za Korotan. Ce dopis analiziramo, vidimo, da je Bratstvo igralo požrtvovalno, nade na uspeh, kot priznava dopisnik, pa ni imelo. Soglašamo. Kriv je temu predvsem podsavez, ki ni dal Bratstvu prilike za trening. Dopisnik se moti. Bratstvo je imelo prav lepo priliko trenirati v Ljubljani s prvi mmoštvom Primorja oni dan, ko je igral Bask. Zakaj te prilike ni izrabilo? »Priložnostnac kluba, kot naziva SK Radovljico in tržiško Svobodo, bosta za kolegijalni ton, v katerem poziva ta športnik podsavez, naj ju vrže iz nog. zveze, gotovo vedela mnogo hvale. Korotan razume športno kolegijalnost tako, da je za imenovana kluba, ki se imata boriti z velikimi začeniškimi težavami, šel prosit, ko jima je grozila kazen. Sarno dvoje tekem je Bratstvu manjkalo, pa bi bil rezultat »sigurno v drugem pogledu iznenadil«. To se slovensko pravi, bil bi obraten. Tako je! Resnico te trditve nam bo Bratstvo dokazalo v bližnjih finalnih tekmah za pokal Gorenjske. Takrat bo namreč že imelo dve k popolnosti mu manjkajoči »trening-tekmie, od katerih ena je ona s Korotanom dne 14. aprila. Kar se te tekme tiče, priznava dopisnik premoč gostov v prvem po! lasu. Res je, ta premoč je zadostovala za šest golov naskoka, zadostovala pa je še za kak gol, če bi ne bilo igrišče tako razmočeno in blatno. V drugem polčasu so domači daleko nadkriljevali goste. Zopet je res! Samo ne v igri. Z brcanjem v nogo, da, z davljenjem za vrat, da, celo publika jih je nadkriljevala s kamenjem, ki ga je med tekmo metala vanje. Kako. da je ticer tako tociil poročevalec, ta dejstva prezrl? *»' zeli dokazov in prič, verodostojnih prič? Sodnik je bil pristranski. Kaznoval je Bratstvo za vsako malenkost, med dru- gim kot rečeno celo za hotimične ponovne foule, davljenje itd. Ali ae je tedaj dopisnikovemu vzdihu po vzgoji čuditi Mislimo, da ne. Res je tudi, da so bili belordeči tako nedisciplinirani, da niso hoteli držati brc in sunkov in davljenja, ampak so se jim raje izogibali. Sicer » smo namestu v časopisni borbi raje na na zelenem polju vedno pri. I*eni na revanž — seveda dostojno, kot vedno. Korotanci. — Hazena Zagreb : Ljubljana. V nedeljo 38. t. m. se igra medmestna hazen-ska tekma med reprezentancama Ljublja-ne in Zagreba v Zagrebu. V to s vrbo odrejam kratek sestanek in trening 'n pozivam igralke Ivica, Darinka, Omanova, Vida, Elza, vse Ilirija, in Bernikov*. Smuč Spela, Neta, Ica, Kaiserjeva in Vida, vse Atena, da pridejo v petek 26. t. m. ob 6. uri popoldne točno in sigurno na igrišče Ilirije (Stadion). Udeležba za vse imenovane igralke strogo obvezna Morebiten nujni zadržek je v naprej opravičiti pri tehn. referentu. Prinesite s seboj kompletno opremo za bron ing. — Kušar, tehn. referent. — Smučarska tekma na Ratitovcu. Na velikonočni ponedeljek dopoldne smo imeli pri nas smučarsko tekmo, z vrha Rati-tovca. pa do koče Pečane, tedaj na progi dolgi okrog 1500 m, dočim je znašala višinska razlika 150 m. Tekmo je pripravilo Tujsko-prometno društvo za Selško dolino in je prav lepo uspels. Naslov prvaka za Selško dolino si je priboril jurist Milan Dermota, ki je prejel kot zmagovalec v dar lep društveni pokal. Snežne prilike so bile prav zadovoljive in dan krasen tako. da je bil pogled na zasnežene gorske obronke naravnost očarljiv. Tekma je utrdila prireditelje v prepričanju, da se bodo take in slične prireditve lahko vriile odslej še v večjem, širšem razmahu, da se tako dvigne zanimanje za lepote smučarskih planjav v Selški dolini. Neugnani smučarji so si zgradili skakalnico, tako da je poskrbljeno tudi za težnje s te strani. Tekma je privabila že prvič mnogo prijateljev naših planin, zlasti tudi Škofjeloča-nov, ki so ostali tukaj kar več dni. Z novimi prireditvami ^a bomo delali na tem, da bo v bodoče naše delo še vidnejše. Iz Laškega — Zaščita flore. Nas s rez je bogat na deloma že alpski flori. Blaga je-v in dišeči voftčin, avrikl ter encijan dičijo naše vrhove, ki privabijo leto za letom mnogo prijateljev prirode. Prihajajo pa žal tudi taki, ki ne uvidijo, da je cvetka za okras narave, ter Jih natrgajo in narujejo cele nahrbtnike, kar bi zadostovalo za krmo živini, ne pa za šopek v vazi. Gotovo al-hce ne bo zameril Izletniku, ako el natrga za spomin par ljubkih cvetk. Za Izvoz na vagone pa zal naša flora ne za dostuje ter obstoji nevarnost, da bomo Imeli s časom samo le res je po naelh gričih. Zato je Izdalo Presto načelstvo ponovno prepoved trganja, ruvanja to prodajanja teh redkih cveta k; to bo vse prestopke najtaroftje zasnovalo. 6 •štr&Đ 4. /SLOVENSKI If A ROD«, te 25. aprila 1935 Stev. 94 Georgij Silin: 49 Počasna smrt Roman. Zdravnik je na to pristal in Min in se je zavzel za Varežkina, Ze čez dva dni je bila Varežkinova soba čisto drugačna. Smeti in blato, ki se je bilo nakupi-čilo v nji skozi dolge mesece, je bilo odstranjeno, soba dobro prezračena. Minin je odvedel Varežkina v kopeL Blaznež se je kmalu privadil Minimi kakor pes. Izpolnjeval je vsa njegova povelja in napenjal vse sile, da se izkaže Mininu hvaležnega. Minin se ni izogibal pogovorov z njim, kakor so delali drugi. Resnega obraza in pazljivo je poslušal njegove zmedene besede in v vsem se je strinjal z njim. Morda je bas to Varežkina tako navezalo na Minina, da ni mogel več živeti brez tega svojega prijatelja in da ga je klical, če ga dolgo ni bilo k njemu. Nekoč je vzel Daniil Minin Varežkina s seboj na lov. Odšla sta daleč v stepo. Blaznež je tekel za Daniilom kakor pes, pazil je, da bi ne zaostal za njim. Ko je Daniil streljal na zajca, je Varežkin pocenil in se od navdušenja kar krohotal. Dolgo je prosil Daniila, naj mu posodi puško, toda Daniil mu puške ni posodil, češ, da je polomljena, da ne strelja. Pol ure potem, ko je Minin znova streljal na zajca, blaznež ni več slišal strela in tudi prosil ni več, naj mu Daniil posodi puško. Zima je bila tistega leta jasna in topla, V stepi je bilo ostalo mnogo ptic, ki niso odletele in Daniil je često hodil na lov. Rojen je bil v uralski tajgi, kjer je streljal veverice. Tajga ga je bila naučila zadeti veverico na sto korakov naravnost v oko. Iz tajge mu je bila ostala samo puška. Pred petimi leti je bil prišel v naselbino gobavcev s psom, za katerega sta bila navdušena oba dvora, tako je bil lep. Pes mu je pa kmalu poginil. V znak žalosti Daniil celo leto ni hodil na lov, potem je pa hodil na lov sam. Izkazalo se je, da v stepi ni posebno težko loviti tudi brez psa. In zdaj, ko je za njim tekel blazni Varežkin, se je Minin spomnil svoje Herte in naenkrat se mu je še bolj zasmilil Varežkin, tako bolan in slaboten, boječ se vseh ljudi na svetu, razen njega. Blaznež se je smilil Mininu tudi zato, ker so se ga vsi bali. V njem so videli nepotrebno navlako, ki jo je bilo že davno treba vreči na smetišče. Varež-kinu se je včasih zdelo, da ga hoče Minin zapustiti. V takih trenutkih si je na vse načine prizadeval izkazati Minimi hvaležnost, mrmral je nerazumljive besede, brisal stole, skakal okrog Mini-na in se mu na vse načine dobrikal. — Pusti to, — je dejal Minin, — to ni potrebno. Varežkin se je pomiril in zrl na Mi-nina tako, kakor da si hoče od njega izprositi odpuščanje za nekakšen prestopek. — Danihiško, ti me boš kmalu zapustil .. . Vidim, da me hočeš zapustiti. — Odkod si pa vzel to, čudak? Kam pa naj grem od tebe? Samo tebi naj nikar ne pride na misel pobegniti. — Mar morem jaz pobegniti? Saj vidiš, da nimam nog, prijatelj. Moje noge so odšle brez mene, Dani luško. — Hm... — Ti ne verjameš? Torej ti povem resnico. Neke noči so odšle. Spal sem, moje noge so pa odšle. Kar vstale so in odšle... Pogledal sem jih in zapla-kaL Planil sem pokonci, jo ubral za njimi, pa jih nisem mogel dohiteti... Odšle so. Ves razburjen je pogladil svoje noge, jih otipal in se vprašujoče ozrl na Mrni,Tift; kakor da res nima nog. — Da, — je nadaljeval zamišljeno, — zdaj bi ne mogel pobegniti, čeprav bi hotel. Prej sem pa tudi plesal. O, če bi le vedel, kako sem plesal! Eh, fant, če hočeš, ti pa zaplešem. Tako sta se pogovarjala pri vsakem srečanju. Varežkin za vse na svetu ni hotel priznati, da je gobav. Beseda »gobavec« ga je vedno napolnila z gnevom in besnostjo. Ta čas je pa gobavost opravljala v njem svoje delo. Odrezati so mu morali tri prste na desni roki. Po operaciji je zatrjeval Mininu, da mu ras to na roki novi prsti in da celo čud, kako mu rasto. Kadar Minin ni imel kdaj brigati se za Varežkina, je poveril to dolžnost svoji ženi Motji. Nji pa Varežkin ni zaupal, dasi je ni sovražil. Z njo ni hotel govoriti in bil je zelo vesel, kadar je bila soba pospravljena in prezračena, da je Motja odšla. Na vsem dvoru bolnih je bila Motja edina žena, ki je prišla zdrava v naselbino gobavcev in je zdrava tudi ostala, čeprav je živela ves čas s svojim gobavim možem. Nekje na kmetih so ostali njeni otroci in kmetija. Njeno življenje je teklo zelo pusto. Delati je morala za dve družini, za dva doma. Denar, ki ga je zaslužila v naselbini gobavcev, je pošiljala domov otrokom. Delala je kakor nihče drugi na obeh dvorih. Pospravljala in pomivala je v ambulatoriju, prala perilo in kurila peči, obenem je pa znala voditi še svoje gospodinjstvo. — Motja, le kako se morete tako pehati? — jo je vprašala nekoč Vera Maksimovna. — Kaj vam ni žal otrok? — Seveda mi jih je žal, mila Vera Maksimovna ,toda otroci so zdravi, a mož ? ... Kaj bi počel brez mene ? Saj je slabotnejši od vsakega dečka. Je pač usoda taka. In znova je hitela na delo za moža, za otroke, za vse, samo zase ne. Niso redki primeri, ko odidejo zdrave žene s svojimi bolnimi možmi v naselbino gobavcev. V Turčiji so imeli — vsaj pred revolucijo in reformami Mu-stafe Kemal paše — zakon, po katerem nobena žena ni smela zapustiti svojega gobavega moža, če je izrazil željo, naj ga spremlja v naselbino gobavcev. V jeruzalemski naselbini gobavcev je bilo še nedavno mnogo zdravih žen, ki so po zakonu delile usodo s svojimi možmi. Na može se pa ta zakon ni raztezal. Možu ni bilo treba slediti gobavi ženi. Motja se je kaj malo brigala za svoje zdravje. Ni se bala gobavosti, kakor so se je bali nekateri prebivalci dvora zdravih, kajti bila je prepričana, da se je gobavost »ne bo dotaknila«. Če živi že sedem let s svojim bolnim možem, pa se je gobavost ni dotaknila, se je tudi v bodoče ne bo. Zadnje čase se je bila pridružila mnogim njenim skrbem še ena: Varežkin. Imela je zelo mehko, sočutno srce, pogled na blazneža jo je ganil vedno do solz. — Ti ubožec ubogi, čemu neki živiš? — je šepetala zroč na Varežkina. — Ali si ponoči spal, ali si samo premišljeval? In le na kaj vedno misliš, ubožec ? — Daniilu reci ... — je mrmral Varežkin, — Daniil naj prinese ... — Kaj naj prinese, Ksenofontuško ? — Kaj? Čemu pa rabiš vedeti to? Ne boš me preslepila. Ne boš me pretentala. In Varežkin se je začel naenkrat he-hetati in ji žugati s prstom. — Ah, ti ubožec ubogi... Od Varežkina je smrdelo po gnijočem mesu. Pogled nanj je bil grozen, njegov obraz je bil podoben živalski taci. Strah pred dozdevno smrtjo Zdaj se človeku iti treba več bati, da bi ga pokopali Čeprav je zdaj že izključeno, da bi pokopali človeka živega, saj je zdravniška veda zelo napredovala m je zdravniški ogled mrličev določen z zakonom, se ljudje vendar še boje dozdevne smrti. Strah, da bi ne bili živi pokopani, narekuje mnogim v oporoki določbo, naj jim po smrti prebodejo z iglo srce. Včasih zahtevajo to tudi sorodniki, Čeprav priznajo, da je to brezpredmetno. Oznanilo smrti Marte Southwel love v Hampshire in njen drugi pogreb sta zopet opozorila javnost na grozne trenutke, ki jih je preživela, ko je ležala živa v krsti. Obenem so pa oživeli v spominu ljudi drugi taki primeri in strah pred strašno usodo. Ta strah je pa odveč, pišejo angleški listi, ker zdravniki vsaj v kulturnih državah točno ločijo dozdevno smrt od resnične in tozadevni ukrepi so zadostno jamstvo, da nihče ne more biti živ pokopan. Primer Marte Southwellove je bil zelo zanimiv že po tem, da je svoj prvi pogreb in grozo srečno preživela in da je živela potem še celih 50 let. Pred 50 leti je obležala Southwello-va po težki bolezni nezavestna. Mislili so, da je mrtva, položili so jo v krsto in odnesli na pokopališče. Toda baš v trenutku, ko so spuščali krsto v grob, so zaslišali grobarji trkanje na krsto. Brž so krsto odprli in Southwellova se je dvignila iz nje vsa zbegana in prestrašena. Kmalu si je pa opomogla od strahu in pogrebci so strmeli, ko je vstala iz krste in odšla domov. V spomin na svoj prvi pogreb je shranila pokrov krste doma Ni torej čuda, da so se ljudje takrat bali dozdevne smrti. Tak primer ne izgine ljudem tako hitro iz spomina. Tu ne pomaga niti zdravniška veda, niti ukrepi oblasti. Na svetu so pa še vedno ljudje, ki se zanašajo v tem primeru samo nase. Tako imajo v Cincinati pokopališče, ki ga imenujejo počivališče dozdevno mrtvih. Na zahtevo sorodnikov ali na željo v oporoki umrlega, odnosno po predhodnem sporazumu z upravo pokopališča pokopljejo mrliča na posebnem kraju, kjer so vsi grobovi opremljeni s signalnimi napravami. Iz krst so napeljane žice v grobarjevo hišico in zvezane z alarmnim zvoncem. V hišici mora biti vedno kdo prisoten, in sicer noč in dan. Doslej so pa grobarja samo dvakrat klicali, toda ne dozdevno mrtvi, temveč netopirji, ki so se bili zapletli v žice. Tudi ta naprava torej dokazuje, da zdaj ni več primerov, da bi pokopali človeka živega. V starih časih se je pa večkrat pripetilo, da so človeka pokopali živega. Francois Civille je bil trikrat pokopan in trikrat je vstal od mrtvih. Smrt ga je preganjala v življenju in že njegovo rojstvo leta 1536 je zahtevalo težko operacijo matere, ki ji je podlegla in je bila skoraj že mrtva, ko je Francois Civille zagledal luč sveta. Kot sin svetnika v Rouenu se je boril Francois Civille proti kraljevski vojski, ki je oblegala mesto. Med napadom je bil težko ranjen. Sovražni vojaki so ga slekli in vrgli v globok jarek. Nanj so nametah trupla vojakov in le svojemu zvestemu slugi se je moral zahvaliti, da so ga sploh iskali in našli. Ker je bil pa nezavesten, so mislili, da je mrtev in že so ga hoteli pokopati, ko je naenkrat začel kazati znake življenja. Čez dva tedna je zasedla kraljevska vojska mesto, Civilla so potegnili iz postelje in vrgli skozi okno drugega nadstropja. Obležal je na smetišču in mrazu, ker je bilo že ob koncu oktobra. Ves obupan si je izkopal z rokami na smetišču jamo m se sam zakopal. Tri dni in tri noči je ležal tako zakopan, končno so ga pa našli. Iskal ga je bratranec in zopet so ga smatrali za mrtvega in ga hotela pokopati. Le mežikanje enega očesa ga je rešilo. Pol leta se je zdravil. Dozdevna smrt je pa zapustila sledove na njegovem mrtvaško bledem obrazu. Navzlic težkim doživetjem je pa dočakal visoko starost 83 let, in končno je podlegel prehladu. Nekega dne je spremljal ob slabem vremenu mlado damo in se tako močno prehladil, da je dobil pljučnico. Novorojenček z repkom Iz glavnega mesta angleške province Matabelelanda v južnovzhodni Afriki poročajo o čudnem novorojenčku, ki je vzbudil razumljivo zanimanje domačinov in angleških zdravnikov. Marsikaj si dovoli narava tudi s človekom, najrazličnejše abnormalnosti poznamo pri novorojenčkih, da bi pa prišel na svet otrok z repkom, kaj takega se menda še ni pripetilo. V ordinacijo angleškega zdravnika Robertsona, zdravstvenega inšpektorja okraja Plumtree, oddaljenega 80 km od Bulawayo, je prišla mati z otrokom, ki je bila tako razburjena, da je komaj govorila. Kazala je zdravniku s kretnjami, naj otroka preišče. Dr. Robertson je otroka pregledal in ugotovil, da ima 10 cm dolg, dobro razvit repek. In to je mater tako presenetilo, da je bila vsa zbegana. Zdravnik je otroku repek takoj odrezal in ga poslal v London zdravniškemu društvu, da ga prouči. Odgovor znanstvenega zavoda pričakujejo znanstveniki z velikim zanimanjem. Sama 7 ladjico čez morje Kapitan Slocum, ki je sam prevozil z majhno jadrnico pot okrog sveta po vseh sedmih morjih, je dobil tekmeca v osebi francoskega športnika Alaina Gerbaulta, ki je v še manjši ladjici prevozil ocean. Nedavno je pa krenila sama z ladjico čez ocean celo ženska, Ger-bauitova rojakinja Marin Marie, ki je prispela iz Bresta do New Yorka v 64 dneh. Prevozila je 3000 morskih milj, kar je za žensko presenetljiv uspeh, če pomislimo, da se ji vso pot ni pripetila niti najmanjša nezgoda. Res je sicer, da si je s posebno konstrukcijo svoje male jadrnice močno olajšala pot, vendar pa zasluži njen pogum splošno občudovanje. Na tako pot bi si ne upali niti stari pomorščaki. Marin Marie si je uredila ladjico tako, da je lahko krmarila kar s postelje in tako ji med viharjem ni bilo treba iz kajute. Posebno jadro, pritrjeno spredaj, je bilo zvezano s krmilom in tako je bilo krmarjenje znatno olajšano. Ta enostavni in zanesljivi robot je omogočil pogumni Francozinji, da je lahko posvetila od 64 dni celih 27 dni spanju, kuhanju in počitku. Tako je prispela v Ameriko sveža, ne pa do smrti utrujena. Marie se navdušeno bavi tudi z avijatiko in avtomobilizmom. Strupen jezik. — Ah, ko bi le vedela, kako bi mogla osrečiti svojega dragega ženina. Prijateljica: — Pusti ga sedeti. Novo orožje ameriške armade Ameriška vojska je dobila novo orožje, ki bo znatno povečalo njeno obrambno moč. Dobila je v prvi vrsti nove tanke, ki lahko pri povprečni hitrosti 24 do 26 km na uro premagajo tudi večje naravne ovire. To so majhni tanki in do prihodnjega leta jih imela ameriška vojska že okrog 60. Druga važna novost so brzostrelni topovi, pri katerih ni potrebno moštvo, ker gre vse mehanično. Tak top izstreli v minuti 100 granat. Z novimi topovi bodo oboroženi tudi najmodernejši tanki. Ameriška vojska dobi tudi posebne obrambne topove proti stratosferaim letalom, ki bodo streljali navpično do višine 17.000 m. Američani uvajajo tudi ogromna letala z akcijskim radijem 5000 km, oborožena z majhnimi topovi. Ta letala bodo služila za patruljiranje nad oceanom in rabili jih bodo lahko tudi za bombardiranje. Torpedni rušdlci dobe velike topove, ki bodo lahko streljali na razdaljo 19 km, S posebnimi mehaničnimi napravami bo povečana preciznost streljanja s topovi. Bistvo tega aparata je zvočni detektor, kd točno označi kraj sovražnega orožja. SOKOL — Iz uprave novomeške župe. V zadnjih mesecih so se sestali k svojim sejam župno starešinstvo, župno načelništvo in Z. P. O., ki so vsi začeli s prvimi pripravami za letošnje jubilejno leto in zlet. V glavnem je že določen program zJetmh svečanosti 9. fcn 10. junija. V nedeljo 9. junija ob 9. uri dopoldne bodo tekmo vrst moškega in ženskega naraščaja. O*) 11. uri otvoritev 1. župne zietne razstave. Popoldne istega dne ob 14. uri tekme članstva. Zvečer ob 20. uri sla vnosno i župni občni zbor, ob 20.30 žnpna tehnično prosvetna akademija. V ponedeljek 10. junija ob 8. u ni tekme moške in ženske dece, ob 10. uri povorka, ob 11. uri glavne skušnje, popoldne ob lfi. uri javna telovadba. Zupna uprava namerava isdeti za to sdavlje tudi spomenico ob 251etnici župe, ki bo verno ogledalo dela župe in njenih edinic. — Zaključek sokolskega žalovanja ob 6me sečnic i smrti kralja mučenika so v tej župi proslavile vse njene edinice s skromnimi komemoracijami. Posebno svečana je bila žalna ptrociava Sokolskega društva Novo mesto. ž. P. O. je v smislu svojega programa in v pripravah za župni zlet skfical za nedeljo 14. aprila v Novo mesto ob 10. ura zbor vseh sokolskih pevovodij, kar je za prvi začetek lep uspeh. Na njem se je določil pevski program za župno akademijo, pri kateri bodo prvič nastopili tudti naći sokolski pevski zbori. Enako so se določile tudri obvezne sokolske koračnice za vee kategorije, da bo župna povorka pravi izraz sokolske pomladti. Tako se je končno v tej župi pristopilo k ustanovitvi pevskih odsekov v naćth eđinicah. — Iz mirenekega soko4ekega okrožja. Poleg lepo razvijajočega se prosvetnega dela ne smemo pozabiti tudi tehničnega dela, ki tudi lepo napreduje. V nederjo 14. t m. eo se t Trebnjem sestali k 1. rednemu zboru vsi nače/htiki (ioe) is veeh društev M. S. O. Zbor je otvoril kmalu po 8. uri in vodil okrajni načelnik br. Marjan Tratar, ki je v uvodnem poročam podal sliko tehničnega dela v etfinieah M. S. O. od januarja do marca, ki se je v primeri z lanskim letom znatno dvignilo. Razen št. Ruperta so marJJBva vsa društva in štejejo 475 telovadečlh vseh kategorij. Marljivo se pripravljajo na zlete in nastope, posebno na žurpni jotol-lejni zlet v Novem mestu. Za letos so določeni nastopi: okrožni zlet v Lovrencu 8. septembra, Trebnje 2. junija, St. Janž 19. junija, Mirna 4. avgusta, 9t. Rupe rt javi datum kasneje. Za 30. maj se določi okrajni tajni zlet. Po razgovoru o sodelovanju M. S. O. na žepnih svečanostih je član %. P. O. br. Rihard Romih pregledal letošnje saveasne in župne vaje na godbo. BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le > RIVIERA« medicinama mila, kd so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVIERA-KARBOL, GLICERLN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LVSOL, LVSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na visku le »RIVIER A" MEDICINALNA MILA zato zahtevajte povsod izrecno le > RIVIERA < toaletna in medicinama mila Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je nas dobri soprog, oče, brat in svak ing. BOGOMIL CIHELKA v sredo, dne 24. aprila po kratkem mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v Zagorju; čas in dan objavimo. V Ljubljani, dne 25. aprila 1935. MICI CIHELKA, soproga MILEK, MARENKA in ALOJZ, otroci ERNEST in SIDA KRULEJ, svaka KUPIM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din STROJ ssa izdelovanje lesne volne — kupi Anton Roječ, Stična. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din NATAKARICO s kavcijo sprejme žnidaršič, Lož pri Rakeku. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 407L Prima športne suknjiče a Din 98.—, pumparice, modne hlače Itd. — kupite selo ugodno pri PKESREEJI], LJUBLJANA. Sv. Petra c 14 VSAKOVRSTNO MANUFAKTURNO BLAGO prodaja na knjižice Ljubljanske kreditne banke — Ljubljanski oblačilni bazar, Mestni trg 6. 1499 NAMOČENA POLENO VKA se se dobi pri L Buzzolini, Za škofijo. 1486 KRATEK CRN KLAVIR prodam. Ogleda se Pod Rožnikom, cesta I. St 9. KUHARICA LN ŠIVILJA mlada, išče službo. — Ponudbe na: Električna centrala, Gospić. MLAJ&EGA LitrV SKEGA POMOČNIKA dobrega in hitrega delavca, sprejme takoj Vybomy Veko-alav, Slovenjgradec, ZA IZDELAVO STEZNIKOV (modrcev) — res spretne samostojne delavke z dobrimi priporočili in dolgo prakso sprejme Salon za steznike Koen, Beograd, Pasičeva ulica 2, telefon 24-576. Mag. štev. 5456/35. RAZPIS MESTNO POGLAVARSTVO LJUBLJANSKO razpisuje javno ofertalno licitacijo: A) Za napravo asfaltiranih hodnikov, kot se bodo postopoma izvrševali tekom let 1935, 1936 to 1937; B) Za dobavo granitnih robnikov kot se bodo postopoma potrebovali tekom let 1935, 1936 in 1937. Licitacija se vrši za vsak posel posebej v skrajšanem roku v petek, dne 10. maja 1935 ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer so med uradnimi urami interesentom na vpogled pogoji za razpisana dela to dobave. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 24. aprila 1935. Predsednik: DR. RAVNIHAR L r. ZAHVALA Vsem, ki ste s to labilnimi obiski lajšali njeno trpljenje to ste nam izrazili aožalje ob priliki te naše velike nesreče, kakor tudi vsem, ki ste poklonili cvetja in spremili na poslednji poti našo dobro mamo, soprogo oziroma sestro IVANKO MERMOLJA roj. PLESS naša najiskrenejša zahvala. Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 26. aprila, ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, dne 24. aprila 1935. 3805 Žalujoči rodbini MERMOLJA-PLESS. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jeaersek. — Za opravo to tnaeratni del lista Oton ChrlstoL — Val t Ljubljani.