&e#o V., š$ev. 142. V Celfuu toreK due 18« decembra 1923. PoitniRB platana c gotovioi. vn^BHH^^^HH^L I^^^^^^^B ^^B^^^^H I^^^H^^Ib ^^^I^I^^Bi ' ^^^^^^^^0 h^^^^^^^I^^^^^^^^^A l^^^^^^^^l ^^^^^^^^^^& i^^^^^^^V ^^^^^^^^B ^^I^^IHl ^^^^^^^^t ^^^^^^D^T^^^^^H^^B HHas ^Bi^ H Vicejs^a , m^^^HI^^^B ' I^^H JB^m Wl^L ^^K ^^H fl^B ^^^^^^^^^^B -/j^BHB i| "r \tr \t^g^šBtm ffl^^v ^^HB W^BBHBP^ ^^^BB0^ 'l^B^^^HHHP^ 9HBr «HUB Stanc letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. OgJasfzamm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. ftPoseumeasxuei Sievill&*a stsune 1 DjLre. Hzliala vsak «oreK, cetrf eft Ira sotooio. Wredwlstvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. prltličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. St. I, prftliCje. Teles. 65. Račun kr. poätnega čekovnega urada Št. 10.666. Turki in vlada. Sedanja radikalna viada je v ne- I prestani kri?.!. Njena situaciia v državi I in parlementu je tako omsjana, da | vlada vsak dan spreminja svoje sta- ; UŠČe. NajmanjS» veter, ki zapihlja od kske strani, lahko ogrozi cel sistem. \ To veliko slabost radikalnc vlacie so i razumeli izkoristiti turški poslanci v j narodni skupščirsi, predstavniki njihove ] nacijonalno-politične organizaciie Dže- j mijet in zočeli pritiskati na vlado. Dne ! 6. decembra t. 1. je napovedal turški ) poslanec Atif Ahmetovič Pasičevi vladi I opozicijo. Tnrki so zahtevali zakon o < šerifskih sodi^čih in avtonomijo vaknfa } za južne kraje. Np.daJje da se jim da | odškodnina za odv/ete dele po-estev \ in določi maksirmmi zemlje bivšim ) posestnikom, dalje zahtevajo tudi svoje } osnovne sole in kaznovanje krivcev krvoprelitja v Kosovskej Mitrovici. Za \ slučaj, ako bi se njihove zahteve ne ; sorejele, so zagrozili zapustiti narodno | skupščino. j Turški ultimat je izzval med člani j vlade vehko preplašenost in nekaj dni ] ie bila vsa politična situacija rja>'ie dr- j žave v roksh Tuikov. Ministra Janko- ! vič in KojiČ sta bila takoj določena, da | začneta pogajanja s Taiki, sam PaŠič » se je začel pogajati z njihovim vodi- ' teljem Ferat Dragom. Turki pa niso j verjeli samo besedam, hoteii so imeti ! 2asi?mrane svoje privüe^ije pismeno in I tudi to so dosegli, samo da si osiguru j PaSič nadaljno pomoč Dzcmifeta. Turki bodo dobili žerifska sodišča, vakufe in svoje turške Sole. Do 8. marca 1924 j se bo rešila agrarna reforma tako, da j begom ostane do 30 ha zemlje, s ka- j tere se bodo odstranili kmetje. Najvaž- j nejša pa je, cia se bo za izolačanje za- ] časne rer.te posestnikom odv/;ete zemlje, j stavilo v proračun 20 milijonov dinarjev j več, razun tega se bo določii kredit ! 5 milijonov dinarjev za kolonizacijo j južnih krajev. Koionisti in kmetje naj | olačajo Pašičevo pogocSbo s Turki. Kakor \ hitro so Turki dosegli :woje zahteve, j so obvsstili 11- tm. javnost, da je po- | sledica sporazuma še boljäa vez rned j vlado in džetnijelom. < TurSke zahteve po üSerifskih sodi- • ščih, vakufih in šolah nazadnje še niso ; tako neobičajne in nevavne. Nedopu- j ščena in nemoralna pa je poiitična trjco- > vina s takimi zahtevami. Vlada zadržuje ! nekatera vpraSania nerešena samo zato, j da dobi poslan«\e glasove za vzdrže- | vanje svojega sistema. Nečuveno je, da se pri taki trgovini posiuži državnega ; proračuna. lstma je, da drži danes štiri- ; najst turških poslancev politično situ- ; acijo naše države. to je pač bolestno stanje v naši poiitiki ; Ju^oslavija je nacijonalna država Srbov. Hrvatov in Slovencev. O^a je najčistejša narodna država izmed vseh, ki so nastale po vojni. V državi, k\ ima nad pet šestin čistega nacijonal- nega elements, doseže 14 Turkov po ložaj, da morejo odiočati v naSi poli- tični konStelaciji. Glavni vvrok tcmu je needinost med Srbi, Hrvati in Slovenci. Turki in Nernci izkoriSčajo ta položaj, da perijodično zahtevaio svoje privi- legije. Naša velika država je postala Žrtev raznih eksperimentov, ki ubijaio v narodu vero v meno konsolidacijo. Potrebno je, da se narod oklene one stranke, ki je resno in nest bično vedno delovala za okrepitev države in njen procvit, to je pa<: clemokratska stranka, ki se tako čvrsto dnevno okrepuje, kateri tudi edini zaupa naš narod. ..DBmohrafski nacionallzem." ' »Nova Pravda« me je napadla 13. decembra, da zastopnm privanrirane Nemce proti »preganjanemu slovenske- mu delavstvu« in »Jutranje Novosti« od 14., 15. in 16. dcctmbra so se ji tako; pridružile v bratski slogi. Z czi- rorn na izvajanja teh civeh listov naj pojasnim dejanski položaj, da bo jav- nost v stanu, si napraviti pravil 10 sodbo. »Strojilna lesna in kemična indvt- strija d. d. na Polzeli«, ki je bila pr- votno last švicarsk^ga državljana c\r. Wildija, je nacionalizinina, več kot po- lovica delnic je v slovenskih rokah. Jaz sem že pet let pravni zastopnik tega podjetja. Letošnjo pomlad sta bila odpuSčena \z službe delavca Artnik in Pocajt, prvi, ker je bil v službi nepo- koren napram obratovodju in je po- zival tudi drugega delavca, da so ne sme ukloniti službenemu naročilu obratovodje, drug», ker so ga našli že petič v službi spečega. Ta odpust se je izvršil seveda v Lovarni sami in jaz kot pravni zastopnik nisem imel s to zadevo nobensga posla, niti nisem zanjo vedel. Odpu5čena delavca tudi nista nastopila proti tovarni sodnega pota, očividno. ker sta se zavedala, da je bila odpustitev utemeljena, 2. no- vembra pa je »Nova Pravda« napacila tovarno, oziroma šefa, dr. Wildija in nastavljenca inž. Lakota in obrato- vodjo Posta, čeS, da so odpustili dvt r.arodnozavediia delavca, ke; sta ic drznila propagirati svojo narodno de- lavsko organiz^cijo, imenovala jih je nemčurje in pritepene tujce. radi ka- terih naš poäteni delavec ne bo z dru- žino vred gladoval itd. Kot zastopnik tovarne sem vložil radi tega Članka, ki vsebuje tudi neresnično trditev, da je uradna preiskava dognala, da sta bila oba delavca popolnoma neupra- vičeno odpuščena, imenem žaljenih pri deželni sodniji v Ljubljani predlot;, da se uvede kazenska preiskava radi pre- greška zoper varnost časti proti od- govornemu uredniku Antonu Brand- neriu in neznanemu piscu. Proti od- puščenirna delavcema pa tovarne sploh nisem nikdar zastopal, niti nisem bil od nje vpraSan kedaj za mn^nje. Pač pa sem na prošnjo predsednika celj- ske »Orjune«, ki se je zglasil meseca novembra pri meni kot pravnemu za- stopniku iovarne, int.erveniral pri gosp. or. Wildiju radi zopetnega sprejema delavcev. Poiasnil sem tedaj predsed- niku celjske «Orjune«, da zadeva nima narodnega značaja in sem svetoval, da naj se oba delavca osebno oprostita pri šefu podjetja in zapro- sita za zopetni sprejern. Obljubil sem, da bom ta korak podprl. DeJavca pa nista prišla k dr. Wilaiju, temveč j je pisala »Orjuna« tovarni pismo, v katerem zavzame stališče, da se gre za narodno zadevo in predlaga, da naj vodstvo tovarne pozove oba delavca k zopetnemu nastopu dela. Čez nekaj dni sem imenom tovarne moral obvestiti celjsko »Orjuno«, da tej zahtevi ne more ugoditi. Pri tej priliki sem iz- razil svoje obžalovanje, da se ni po- stopalo po mojem nasvetu in sem po- novno ra?.ložil, d:-i delavca nista bila odpuščena iz nacionalnih motivov, airipak ker sta kršila tovarniški red in discipline, ki morata vladati v vsakem podietiu. Saj so malodane vsi delavci te tovarne domanni slovenske narod- nosti. Javnost naj sedaj sama presodi, ali sem »pokazal nerazumevanje na- cionalmh dolžnosti v pr^dmetni zadevi«. Celie, 16. decembra 1923- Dr. Ernest Kalan. BožIČna številka »Nove Dobe« Jzide v povečanem obse^ In pomno- žsnl n:\k\-dti v soboto 22. decembra dopoidue. V tej Sfevllkl se nudi obrt- nikom in trgovcem ugodna prWka za insftriranje Oglasi za to Stevllxo se sprejemajo do petka 21. decembra opoidne. MESTNO ÜLEDALISCE V CELJU. Repertoar: 18. torek. »2X2 - 5*. Wiedova veselo- igra. A. Za nedeijo, dne 23. tm pripravlja se Hebblova meščanska žaloigra: »Ma* rija Magdalena«, kot jubilejna pred- stava ob 20-letnIci umetniškega delo- ' vanja g. Joso Zormana. ReŽija in glavna vloga v rokah g. jubilanta. Abonenti naj blagovolijo plačatt tretji obrok abonementa pri tvrdki Goričar & Leskovšek. PoKtiüne wstL Na agltacijo za naSe časopise! Proč s protlversKhmi list:! Pod tern naslovom prinaSata »Slovenski Gospo- dar« in »Straža« zadnje Case naravnost ostudno ogabno gonjo proti narodnemu casopi^ju. Da bodo naši čitateiji, ki du- hovniäkih listov ne berejo, videli, kako tiečuveno izrablja katoliška duhovSčina vero, cerkev in vtii!^ Cut slovenske^a ljudstva v svoje politične svrhe, citi- ramo v nasledniem nekaj stavkov iz duhovniškega proglasa, ki je izšel v mariborskih duhovniSkih listih. Takole začenja: Dober cxsopis ie dandanes potreben v vsaki nisi. Dober pa je za katoHčana le katoliški list, ki zagovarja cerkev in vero. Protiverski listi v S!o- veniji so: »Tabor« in »Socialist« v Mariboru, »Nova Doba« v Celju, v Ljub- Ijani pa. : »Slovenski Marod«, »Jutro«, »Domovina«, »Nova Pravda«, »Jutranje Novosti«, »Borba«, »Kmetijski list« in cela vrsta drugih časopisov. Cerkev iz- recno piepoveduje protiverske liste. Zato pa tudi vsem Slover.cem kličemo ob Novem letu: Proč s protiverskimi listi iz VvtSih hi5 ! — In tako gre na- prej v večjo cast in slavo božjo. Tisti nat« vsem znani listi v Mariboru, ki slovi'o že po celi državi po svoji su- rovosti in obrekovanju bližnjega, ki dan na dan sejejo sovraštvo po deželi proti državi in proti srbskemu delu naSega naroda, tisti se čutijo pokiicnne Se danes nastopati kot branitelji cerkve in vere med nami. Zares daleč 5e mo- ramo biti, da je še mogoče vse to, da je še na tisoče in tisoče naših ljudij, ki Se te hinavščine niso spregledali in I Še slepo drvijo za lažjo in ne znajo ločiti resnice od iaži, cerkve od du- hovnika in vere od politike. Naloga časopisja je, da narod poučuje, da mu kaZe pravo pot resnice, in to nalogo naše narodno časopisje izvršuje in jo hoče v bodočnosti v še višji meri vrSiti. Treba pa. mu je v to svrho pomoči duSevne in gmotne podpore od strani I naroda, ako narod noče, da se v laži in klerikalni nesposobnosti ne potopi in sam ne uniči. Kličemo na delo za naše narodno časopisje vse mož- po- Stenjake, čas je, da se spomnite naSega časopisja in ga podprete duševno in gmotno. Na4e časopisje je na5e edino orožje, ki nam služi v boju za obrambo resnice, v boju za napredek nasega naroda in naSe domovine, ki je danes tako izrabljena od všeh mogočih iz- koriSčevalcev naäega ljudstva. Pi oračunske dvanajstine so spre- jete — skupščiia odgodena. Na seji narodne skupš<"ine 15.tm.se jerazprav- ljalo ves dan o računskih dvanajstinah. Finančni minister je poročal o finančni situaciji. Izredni prirezi na davke so znaSali z juliju, avgustu in septembru t. 1. 260 milijoriov dinarjev, oktobra so se zvišali za 79 rnilijonov. Neposrednih davkov ie bilo vplačanih od januarja do konca oktobra 1922 v znesku 395 rniüjonov, letos pa za isti čas 514 mi- lijonov. Davki na poslovno obrt so znašali prejgnje leto v desetih mesecih 74 milijoncv, I.e.tos pa v istern času 124 milijonov. Monopolska uprava be- Ie2i v letu 1922. od julija do konca septembra 443 miiijonov, letos 655 mi- lijonov. Carina je dsla lansko leto od julija do oktobra 410 milijonov, letos 642 milijonov. Proti so glasovali demo- krati, klerikalci in Nemci. Pri glaso- vanju so bile dvanajstine sprejete s 116 proti 59 glasovom. Prihodnja seja narodne skupščine se skiiče najbrž 16. januarja. Uradniškl predujml. Vlada je sklenila na predlog finančnega mini- stra, da izplača 1. januarja uradnikom predujme in sicer dobe uradniki, ki imajo dosedaj večjo plačo kakor 5000 dinarjev, 2000 dinarjev, uradniki, ki imajo manjšo plačo pa 1500 dinarjev. Radlceva zadeva v narodni skup- ŠČini. Na seji narodne skupščine 14. decembra je odgovarjal zunanji mini- ster dr. Ninčič na vpraSanje demo- kratskega poslanca dr. Krizrnana o Ra- difevem bivanju v Londonu. Dr. Ninčič je izjavil, da je vse, kar pti5e Radtč v »Siobodnem domu« prosta izmišljotina, ki irra glavni cilj, da drži v z:ib!odi priproste kmetske mase. Anglcži ni- kakor niso zadovoljni z Radičevo ak- cijo, ker zlorablja ans;!eško gostoljub- nost. Posl. dr. Krizman je izrazil ne- zadovoljnost; ker vlada ni započela ak- ciie proti Radiču. Korektno stališče angleške vlade bo gotovo pripomoglo k iztreznenju na Hrvatskem. Radič crotl Srbom. V »Siobod- nem domu« priobčuje Radič svoje novo pismo iz Londona, v katerem pravi, da je neresnično, da bi si Hrvatje in Srbi želeli eno državo radi tega, ker imajo skupne sovražnike. Na svojo srečo so Hrvati prijatelji Bolgarov in Arnavtov, oni so prijatelji tudi mad- žarskega in italijanskega naroda, pa tudi prijatelji avstrijske republike, no- bena teh držav nima namena, da na- pade Hrvatsko. Hrvati imajo za pri- jateije one Italijane, ki na tako krut način zatirajo v Istri Hrvate, in Mad- žare, katerih jarma so se hoteii v sto- letjih otresti. Deniisija poljske vlade. Ker se pri posvetovanjih poljskeljudske r.tranke Pijast o zakonskem načrtu glede ko- lonizacije in parceiacije niso zedinili, in je del poslancev pod vodstvom posl. Prylla zapustil dvorano, je predsednik sejma Ratai takoj odložil svoje pred- sedniško mesto. Sejm je bil zakijučen. Na izredni seji ie niinistrski svet. na dredlog ministrskega predsednika Wi- tosa sklenil podati predsedniku poljske republike demisijo celokupnega kabi- neta. Nemčija za nova pogajanja. Nemški odpravnik poslov v Parizu v. Husch se je pogovarjal s Poincarö- jem o upostavltvi redne upravne or- ganizacije v Poruhrju in Porenju. Fran- cija bi bila pripravljena sprejeti nemško ponudbo, a bi dala jamstvo, ki ga ima v Poruhrju iz rok še le, ko plača Nem- čija del reparacij. Novi švicarski predsednik. Za predsednika Svicarske konfederacije je bil 4. tm. izvoljen Ernest Chonard, ki izhaja iz bogate kmetske rodbine in je bil še zelo rnlad poklican na kliniko v Lausanni. Za podpredsednika je bil iz- voljen Jean Marie Musy. Radikali r&čunajo ia Slovence. Radikali so raznesli 15. "n. vest o re- SfTTjr ? » K O V A P C P A «W. 142 konstrukciji kabineta, ki naj bi se v najbližjem času izvršila. Razširjeni sta dve verziji, ena pravi, da bi Pašič ne- odvisno od radikalnega kluba izvršil rekonstrukcijo, druga trdi, da se bo o tem še pred prazniki v radikalnem klubu obravnavalo. Radikali si priza- devajo, da bi se približali klerikalcem, oziroma, da bi dosegli vstop dr. KoroŠča v vlado. Koroščeva grupa itak resno ne misli sodeiovati v opozictjonalnem bloku in ker radikali sami pnznavajo, da je njihovo stališče zelo težavno, bi jih morda reäil dr. KoroŠec, da na- daljujejo svojo dosedanjo poiitiko. Celiske novice, Proslava rojstne^a dne našega kralja. Včeraj na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra se je vršil siavnostni obhod po mestu, med sviranjem godbe so se pornikale mnogo- številne množice po rnestnih ulicah in vzklikale navdušeno kralju. Pred Na- rodnim domom je nagovoril navzočo množico g. Založnik in očrtal ponien tega dne. Danes v pondeljek se je vr- 5ilo v župni cerkvi ob pol 9. siovesno opravilo, kateremu so prisostvovali zastopniki civiinih in vojaških oblasti, narodnih društev in raznih korporacij. Pravoslavno opravilo se je vršilo ob pol 10. in evangeljsko ob 10. uri. G. vladni svetnik dr. Žužek je spre- jemal deputacije na okrainem glavar- stvu do 11. ure. Šolska mladina gim- nazije in drugih šol je prisostvovala cerkvenemu opravilu v raznih cerkvah ter po službi božji šla vsaka v svojo Šolo, kjer jim je učiteljstvo govorilo od pomenu današnjpga dne. Na vseh državnih poslopjih in na večini pri- vatnih plapolajo državne zastave. Pri upravnem sodiSču v Celju se je vršila 11. tm. razprava, v kateri je nastopila Nabavljačka zadruga v Št. Lenartu v Slov. Goricah proti dele- gaciji financ v Ljubljani radi odmere prometnega davka. Zastopana je bila pri razpravi samo delegacija financ po viSjem finančnem svetniku Bajiču. Raz- sodba izide tekom osem dni pismeno. Stojnlca za prodajo svtžih rib na celjskern trgu. Obč. svet celjski je na svoji seji dovolil Augustu . Born- žeku na Glavnem trgu stojnico za prodajo rib. V tem pogledu je iiase mesto silno zaostalo in zanemarjeno, kupiti sveže ribe je bilo v Celju do- slej skoroda izključeno, med tem ko je glede tega Ljubljana in Zagreb mnogo na boljšem. Preko ukrepov stanov^injske oblasti v Celju so se dogodili v zadnjern času v Celju slučaji, da so vojaške osebe s silo in pomočjo vojaških straž zasedle stanovanja ter so uradnim organom v izvrSevanju njih ukrepov groziie s silo. Na zacinji mestni občinski seji se je na predlog predsednika^ stauovanjskega urada g. podžupana Žabkarja sprejela od občin- skega sveta tozadevna resolucija, ki protestira proti takemu samoiastnemu početju in kršenju stanovanjskega za- kona, ki je jednako veljaven in ob- vezen za vojaštvo kakor civiliste, ker smo pred zakonom vsi državljani iste vrste in iste države. Vsakomur, ki meni, da se mu stanovanjsko godi krivica od stanovanskega urada I. in- stance, je prosta pot pritožbe na II. in- stanco, nihče pa nima prava iti preko javnih določb zakona, ki ga tudi nihče s silo ne sme gaziti v pravno urejeni državi, sicer so zakonski predpisi od- več in so odveč tudi stanovanjski dr- žavni uradi, ki urejujejo in po dolo- Čenih predpisih uravnavajo v naši državi stanovanjsko vprašanje. Prejeli smo v tej zadevi toliko ogorčenih do- pisov in pritožb iz občinstva, da jih ne moremo priobčevati, apeliramo pa v interesu reda in spoštovanja zakona na našo politično oblast, da .zaščiti zakon pred samolastnim nasiljem ko- garkoli, sicer je oblast sama kriva anarhije, ki mora nastopiti, ako se to trpi. Na adreso komande mesta, ki pri nas v Celju obstoja, pa stavimo vpra- šanje, ali je komandi to samolastno ravnanje gotovih tu v Celju službu- jočih vojaških oseb znano in kaj je vojaška oblast proti temu ukrenila ! Na državni trgovski soil v Celju se, kakor čujemo, z novim lotom uki- nejo tri učiteljska mesta ; kako si pred- stojno ministrstvo trgovine in indu- strije, v čegar območje spada ta sola, predstavlia prospevanje tega važnega učnega zavoda brez zadostnega števila učnih močij, nam je uganka, ki je mi ne znamo rešiti. Ali zares ni mogoče spraviti v red in nemoten obstoj na- še#a Šolstva, ki ne pride nikdar do mini. Enkrat ni sredstev za uČne moči, drugod zopet ni denarja za sivarne šolske potrebščine in potrebno kurjavo, poiem pa se čudimo, ako ni onihučnih uspehov pri mladini, kakor jih priča- kuje sola i:: kakor si jih žele tudi sta- riši učencev, ki z veli*dmi gmotrcimi žrtvami vzdržujejo svojo deco v 5o~ lanju v mestih. Svojčas smo se po- nosno trkali na prsa, da smo odpra- vili solnino, ki pa ni bila po starih predpisih 5e največje zlo, saj ni ovi- rala pridnega in revnega dijaka, ker je bil iste oproščen. Danes pa smo v principu brez šolnine, na5e sole pa so ogrožene v svojem nemotenem ob:>toju in razvoju. Javnost se razburja nad temi neveseümi pojavi in hoče jasnosti, kje leži kriveia, ali v Ljubljani a!i v Beogradu. Ceijsko pevsko društvo opozarja svoje Clane in članice na 30. redni občni zbor v sredo 19. tm. ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Nar. doma. Razglas. Mestna občina odda dražbenim potom gnoj, ki se bo pri- delal v upravnem letn 1924 v mestni klavnici. V to svrho se vrši dr;e 31. decembra tl. ob 9. uri v pisami mestne klavnice dražba. — Mestni magistrat celjski, dne 11. decembra 1923. — Župan: Dr. Hrašovec s. r. VlomiH so neznanci pri Pergerju v noči od 14. na 15. decembra. Naj- brž so odprli okno in skozi okno zlezli v sobo ter ukradli natakarici 3200 K, niso se pa dotaknili ne vina ne jedil, ki so bila tik pri blagajni. Miklavževa obdaritev v Gaberju. Povodom pobirania prostovoljnih pri- spevkov potom Ciril Metodove pu- družnice v Gaberju, za obdaritev rev- nih otrok v Gaberju so darovali sie- deči gg.: Občina Okolica Celje po 500 Din; Posojilnica v Ceiju po 250; Maj- dič, Westen po 200; Čater Ivo, Diehl Robert. Čeček Roza, Vinarska zadruga, Slavenska banka, König, Stermecki, Kos Ivan, Rebevžek, Štefančič Lila, Lastni dorn, Rakusch, Kudiš, Molan in neimenovani v Mariboru po 100; Liubljanska kroditna banka, Goričar & LeskovŠek, Zamparutti, Frece & Pla- huta, Drogeriia Sanitas, Oolosrranc Stanko, Jarmer, Walzer po 50, Brata Knez, Čeček Konrad, dr. Milko Hra- 5ovec, dr., Juro Hrašovec, dr. Orožen, dr. Kalan, dr. Božič po 40; Plevčak Pepi po 30; Jagodič Jos., Permozer, dr. Laznik, Schmidt Ana, Mastnak, Putan, Dečko Adela po 25; Finžger, Zany, Gams Drago, LeskoŠek Karolina, Zidanšek Jos-, Zeleznik lvo, Robek, Baldasin, Jamč Maks, liladin & Dobo- vičnik po 20 in še nekai rnalih denar- nih svot izpod 20 Din. Da je Miklav- ževa obdaritev iako dobro uspela, se gorinavedenim darovatcljem najprisrč- nejše zahvaljujemo v imenu obdaro- vancev. Razven tega smo dolžni še posebno zahvalo gg. Baebler-ju, rav- natelju cinkarne za brezplačno kurjavo, gdč. StefanuČ za brezplačni odstop dvorane, gosp. mizarju Golob-u za brezplačno napravo odra, gosp. Gro- belniku za bse-zplačno maskiranje, g. Rebek Tonetu za poslanega Iuciferja in ostale hudičeke, Sokolskeniu društvu za brezplačno posojilo obleke za Mi- klavža ?n angel je, prost. gas. družtvu za vzdrževanje vzornega in djsciplinar- nega reda. Hvala tudi gosp. Škof-u kot preds. za nadvse dobro vodstvo, kakor tudi vsem nabiralcem, 2lasti pa ge.Te- reziji Gobec-ovi, ki je kljub svoji do- mači veliki zaposelnosti za to prireditev mnogo žrtvovala. Nadvse hvale vreden pa je bil nastop malčkov gaberskega otroškega vrtca pod nadvse vzornim vodstvom gdč. Mare Poglajen-ove, pri kateri priliki se je vsled izurjenosti pri vsakem posameznem nastopu istih, solzilo marsikatero oko. Pripomnimo, da se je s pornocjo navedenih daro- valcev obdarovalo 64 otrok iz otroškega vrtca, te.r 42 drugih revnih in potreb- nih otrok z obleko in cbuvalom, ter raznovrstnim pecivom. Vsem še enkrat prav srčna hvala. Ob koncu pa pri- pomnimo da je bil po obdaritvi med obiskovalci tudi prijatelj tuje lastnine, kateri se je polastil po zaključku ob odru se nahajajoče 5 metrov dolge pri- proge, ler okrog 3 metre elektr<čne žice z elektr. svetiljko nad glasovirjem, kar je bilo last gdč. Lile Stefančič v Gaberju. Upamo, da ga naša državna policija v Gaberju, katera je vedno na mestu, izsledi, ter odda roki pravice, katera naj bi ga obdarila z večjo na- gxado, kot ga je obdaril sv. Miklavž. Odbor C. M. Podružnice v Gaberju dne 9. dec. 1923. Nova velika tovarna v Celju. V Celju bo kmalu dogotovljena velika tovarna »Pocinkarna«, ki se bo pečala s pocinjanjem Železne pločevine in dru- gih žcieznih izdelkov, kakor cevi, po- sode in žclezne žice. To veliko tovarno, ki zač.ie z obratovanjem začetkom leta 1924, je ustanovila tukajšnja »Cin- karna«. Letno se bo pocinilo 500 do 600 v?*Lonov pločevine, kar bo krilo vso naso domačo potrebo. Ker je to- varna najmodemejše opremljena in je v posesti nekaterih najboljših inozem- skih patentov, bo produkcija prvovrstna in se bo lahko kosala z inozemskimi proizvodi. Z obratovanjem te tovarne preneha popolnoma uvoz take robe iz inozemstva, kar bo na našo trgovsko bilanco zeio ugodno vplivalo. Spcmlad v zimi. Po daljšem ne- prijetnern deževnem in meglenim vre- menu nas je pozdraviio danes prijetno solnce, ki je nekoliko osušilo mokra pota in biatne ceste. Topli solnčni žarki so privabili v okolico mnogo meščanov. Ob Voglajni je zimska ookrajina imela pomladansko lice, sprehajalci so trgali trobentice. marjetice in zlatice, ki so velika redkost teden pred Božičem. D oplsL Narodna slavnost v Žalcu. Po- družnica Jugoslov. Matice za Žalec in okohco js imela na praznik, dne 8. grudna t. 1. krasno uspelo veseiico v Robiekovi dvorani v Žalcu, kjer se ni zbraia politična stranka, temveč po dolgih letih zoptt enkrat cvetje in sadje vsega slovenskega rodoljubja. Bi!a je to zt'lo lepa slika slovenske vzajem- nosti -- bratje in sestre tiste matcre — ki nas je tamkaj spajala v prija- teljsko vez, zavedajoč se vejepomemb- nega smotra v potih in ciljih Jugo- slovanske Matice. Ob določeni uri je bila velika dvorana nabito polna in nestrpno je pričakovalo Ijudstvo tre- nutka, ko se odpre Talijin hram. Pred zastor pa je stopil predsednik podruž- nice g. Anton Petriček, ki je pozdravil ppsamer.ne korporacije in vse ostale riivzoče ter v izbranih besedah slavil praznični dan in srnoier Jugoslov.Ma- tice obče. In dvignii se je zastor. Tro- jica žalskih diletantov je vprizorila veseloigro >Medved«. Igra je bila kra- sno naštndirana. GdČ. Hodnik in g. Jože sta briljirala, skromni sluga g. Ernest Šušterič pa je v zanj hvaležni vlogi dal celotnemu dejanju izrazito sliko. Gdč. J. Ilodnikova pa je z od- ličnim uspehoni prebila rtžiserski izpit. Uspeh uprizoritve je bil neoporečno na viSku. Po kratkem premoru stopi pred zastor režiserka Dram. druStva v Li- tiji gdč. Iva Borštnerjeva ter pozdravila navzoče v imenu Litijčanov, ki so nas posetili v lepem stevilu. Litijsko dra- matično društvo natn je podalo eno- dejansko :>Jesensko solncä«. Ugajala mi je naibolj gdč. PlaninSkova v vlogi prjproste in naravne starke brez afek- tirknih primesi. Siedil je zopet prernor, ki ga je spolnila marljiva ciganska godba. Vrvenje pa je pričelo nato okoli krasno izvršenih šotorov, ki so glede okusnosti tekmovali med seboj, In ne vem kateremu bi dal prvenstvo. Pa pojdimo po vrsti. Poleg godbe si dobil v nežnobelem in decentnern šotoru bogato izbiro finih zakuskov, kjer so stregle gospe Panči Kukčeva in Justi- na Vrečerjeva. V sosednem šotoru mo- derne oblike so nudile gospice Rob- lekove bogato založene slaščice. V improvizirani tobakarni je delovala tudi žaljiva pošta, ki so jo oskrbele gdč. Keižnikova in Zemljakova, »Zla- temu sodu« sta tekmovala gg. Pepi Hodnik in Jože Audič. Zadnjo steno dvorane je krasilo zeleno Iistje vinski Sctor, kier so servirale gospa komi- sarjeva Šinkovec iz Zabukovce in gdč. učireljica Petričkova in Janja Hod- nikova. V soseščini pa je imponirala v strogem arabskem slogu postavijena kavarna, kjer so točile pristno »turško« gospe Petričkova in poštarica Drakolič, kakor tudi gospe liribarjeva. učiteljica iz Griž in gdč. Milica Zabovnik. Nato je še nastopil pevski zbordramatičnega druStva v Žalcu v 4 moških in 4 me- šanih zborih. V moškem zboru je po- sebno učinkoval efekten zbor »Na A- driio«, kakor tudi večno lepo »Jadran- sko morje«. V mešanem zboru je bila najbolj pozdravljena rahla in kot vi- jolica duhteča pesem »Če ti ne bo§ moj. . .«, ki se je morala tudi ponav- Ijati. Zbore je vodil g. Rajko Vrečer. Po končanem koncertnem vsporedu se je g. predsednik Jugos!. Matice zahvalil vsem p. n. obiskovalcem. In zopet se je pričeio pravcato obleganje šotorov, kjer so imele dame obilo posla ter vztrajale v svojem neumornem delu skoroda vso noč. Občin.stvo pa je bilo res slavnostno razpoloženo; narodrso navdušenost pa je 5e povzdigR.il govor celjskega g. prof. Peternela. Ves čas je vladala v dvorani Ijudska ljubav, ka- krsne si želijo vsi idialnomisleči Slo- venci. Prepričani smo tudi, da je »mela vsa prireditev poleg moralnega tudi lep grnomi uspeh v prid trpsčim ro- jakom »tarn preko«. Jugoslovenski Matici pa čestitfiino ! Dnevna kroaika. SedemdesetletnJca dr. Toma Ro- miha. Dne 18. t. m. praznujc- sedem- desetietnico v Krškem dr.Tomo Romih, vpokojeni ravnatelj tamkajšnje me- šcanske sole. Gimnaziio je študiral v Celju, modroslovne študiie pa na gra- škem vseučilišču, kjer je promoviral za doktorja. Ker ni mogd dobiti no- bene službe na kaki srednji 5olif je prevzel suplentsko mesto na ljudski šoli v Ptuju, pozneje pa rrsesto stro- kovnega učitelja na meSčanski šoli v Krškem. Leta 190b je postal istotam ravnate'j. Na pedagoškern polju se je pridobil sloves izbornega strokovnjaka. V političnem življeniu se je udejstvo- val kot boritelj za napredno stvar. V [ Krškem in okolici je vžival največji ugled. Someščani so mu zaupali v to- !iki meri, da so ga izvolili za župana. Na mnojra letal Umor na ViČu. Poročali smo, da so na Viču stanujočega posestnika Iva- na Jerina naSli nedaleč od hiše mrt- vega. Obdolžen umora je bil njegov sin Ivan, ki ni živel v prijateljskem razrrierju s svojim očetom, zlasti ker mu je branil se poročiti z neko šiviljo. Ivan Jerina je bil aretiran; njegova aretaeija se je opirala na usodno pismo, ki ga je poslal po nekem dečku oČetu, da naj gre na poiieijo. Morilec je mo- ral pri zasliševaniu štirikrat prepisati vsebino ornenjenega pisma» sicer je skuSal pisavo spremeniti, vendar so bile gotove pote^e iste. Med zasüsa- njem se je zapletel aretiranec ponovno v prottslovja, Priznal je konečno svoje dejanje in dejal, da je dal otrokom ono pismo in čakal, da pride oče, s katerim bi se pogovoril glede predaje posestva in ureditve domačih razmer. Pozneje pa se je premislil in kretiil proti clomu. Očeta, ki se je vrnil od policije, je počakal nekaj metrov od hiše, ustavil ga je in prosil, na; se usmiü matere in svojih otrok. Oče ga je pa zgrabil za sukniič, sejrel v žep in rekel: »Tebe in babo boni ustreliU« On se je ustraSil, pobral na tleh le- žečo ročico in udari! očeta trikrat mcčno po glavi. Pod silo udarcev se je oče takoj zgrudil brez glasu. Po tem dogodku je odSe! k svoji izvo- Ijenki ter or>tal pri njej do 11. ponoči, nakar se je vrnil domov. Policijski nadzornik se je podal z njim na kraj zločina, morilec se'je obnašal hladno- krvno, na vsa vprašanja je odgovarjal kratko. Pos'ovil se je od svojih bratov in sester, proseč jih, naj mu oproste njegovo dejanje. Na polieiji se je po- slovil od svoje izvoljenke, padši pred njo na kclena. Opoldne je bil izročen deželnemu sodišču, Pasklcvič priznava. Sodna raz- prava proti morilcu Paskieviču v Za- grebu se bliža koncu. Paskievič je priznal, da je umoril Jeličiča in Kana- jeta, zapeljal pa ga je k ropu Thierry. Na usodepolni dan so šli Jeličič, Pas- kievič in Kanajet, Thierryja pa ni bilo, kakor je obljubil. Kovček z denarjem je nesel najprvo Kanajet, potem pa Jeličič. Naenkrat je potegrul Paskievič samokres in ustelil Jeiičiča, Kanajet pa je zbežal. Paskievič, ki se je bal, da ga Kanajet izda, je /asledoval slednjega ter ga zadel z dvema kroglama, nato se je podal nazaj k Jeličiču in mu vzel denar. Thierryju pa ni dal nič od denarja, ker ga je v kritičnem mo- mentu pustil na cediiu. Albanska valuta. Albanija ni po- sedala do sedaj nobene Iastne valute. Posluževala se je francoskih zlatov in tolarjev Marije Terezije. Sklenilo se je sedaj ustanoviti emisijsko banko, ka- tere kapital bi začasno znagal 5 milijo- r.ov zlatih frankov. * c* ~» 14?, » KT O V A OOP, A < St-ar» 3. 300 mllijonov dinarjev Škode je utrpeia naša država, ker je komisija, ki je pregledovala ladje parobrodnega sindikata v Novem Sadu, ugotovila, da ie ixginilo 11 tovornih parnikov in 66 vlačilcev. Ladje so spravili nezvesti uradniki v inozemstvo in jih tam j>roda!i. Opozoritev in prošnja! Bližajo se boŽični prazniki in z njimi Novo leto 1924, za katero smo mi izdali in za!o2iii žepni koledar v korist in pod- poro naSim sotrpinom, bednim slepim. Prosimo vsakega, kdor irna srce do najbednejših, naj bi si omislil ta ko- ledar. Isti je zelo pripraven: ima dnev- ntk za vsakdanje zapiske, pole.? tega notes 2a daljše belježke. Obsega tudi vozni red železnic v naši državi, je v platnu in lično vezan ter stane samo | 20 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem. kakor tudi v trafikah, ki jih imajo invalidi. Slednji* pri založništvu samem. Podporno dru~ Atvo slepih v Ljubljani, Wolfova ulica, St. 12. — Segajmo po njein! Izprernemba poštnJh okolISev Laäko in Rimske Toplice. Pod ob- čino Marija Gradec spadajoči popisni kraj Vodiško s krajevnimi deli Vo- diško, Škafce in Dvor je izločen iz •okoiiša pošte Rimske Toplice in pri- klopljen pošti Laško. Za te vasi usmerja pošta LaSko pošiljke na pomožno pošto Sv. Miklavž nad Laškim. — V Ljnb- Jjani, dne 10. decembra 1923. Žalostna smrt. Ravnatelj potresne ¦onazovalnice v Miianu Gagliani jo padel 14. tm. s svoie še nedograjene liiše in obtežal na mestu rnrtev. Ali je bila to aesreča ali samomor, se Še ni moglo ugotoviti. »Lovec« št. 19.—21. je izšel s sle- dečo zanimivo vsebino: 0 vidrah in tsm in onem, obris lovskega živalo- ). siovja, planinski orel, ribe v porečju j Save, iz lovskega oprtnika, ribarska I mreža. Železniška nesreča v Sirmiji. Dne 11. tm, se ie pripetiia pri Sremskem öakovacu železniška nesreč?. Osebni vlak }e zadel v tovorni vlak, pri če- mur je strojevodja izgubil življenje. Od potnikov je bilo nekaj oseb ranienih. Požrtvcvalni nemški niinistri. Državni ministri in ministri pruskega kabir.eU so se z ozirom na težko stanje države odpovedali svojim repre- zentativnim prejemkom. Pregsnjanje goriSkega nadškofa. GoriSki fašisti so začeli ostudno gonjo proti nadškofu dr. Scdeju, katero gonjo uprizarjajo samo zato. ker je goriSki nadSkof slovenskega rodu. Ne morejo mu očitatt, da ne bi bil dorasel svojim višiepastirsicim dolžnostim, niti da bi delal krivico italijanskim vernikom. Kriv je, ker je Slovan, sin večine ver- ni'.ov nadškofije. Uradnlštvo v Nemčijl stavka. Komaj se je uradništvo v Avstriji ne- koliko potolažilo, ?;e prihajajo vesti iz Nemčije, ki napovedujejo uradniško sravko. Nemška vlada je namreč iz- daia komunike, ki sporoča uradništvu, da ne more izplačati plač za drugo po-ovico decernbra v celoti; to je \z- zvato med državnimi nanseščenci veli- kansko razburjenje, začelo se je med njimi gibanje za splošno stavko. Vlada namerava v kratkern odpustiti, oziroma upokojiti po! milijona uradnikov. NesreČa na morju. Iz Kopenha- geria se poroča, da je divjal zadnje dni na sc-vernem morju strahovit vihar, k\ je zahteval silne žrtve. Dosedaj se ie ugotovilo, da je izginilo v valovih najmanj 30 ribiških ladij. 300 žrtev potresa v Perziji. Go- verrter v Kermanu poroča, da je bilo 300 Ijudi ubitih ter nad 2000 družin je brez domov, brez hrane in brez zimskih oblek, kot posledica ostrega močnega potresa, kateremu je sledil vulkanični izbruh v gorskem pasu ne- daleč od Kermana. Prizadete so po večini vasi v bližini gorovja. Govemer prosi centralno vlado za takojšnjo po- rnoč. V vzhodni Perziji so potresi po- gosti. 240.000 bili jonov mark ukradenih. \z Frankfurta javljajo: Bančni avto, ki je peljal 360 000 biljonov mark od frankfurtske filiaie državne banke, sta med potom ustavila dva avtomobila, v katerih se je nahajalo deset oseb. Streijali so v pneurnatiko avtomobila, ki se je moral vsled tega ustaviti. Roparji so pobrali 240 000 bilijonov mark, ostanek denarja, katerega je hranil šofer. niso zapazili. Od oseb ni bil nihče ranjen. Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 0 iiNovo Dobo" # NesreČen obisk. Posestnik Peter Kovačič iz ParinSeka je priSel 4. nov. obiskat svojega na strmem hribu v Ratorovcih stanujočega svaka Antona Jurjeviča. Ker ga je ime! precej v glavi se je vlegel na k!op ob peči ter je zaspal. Ko je prišel Jurjevič, ki je bil tudi precej vinjen v ?obo, je zdrami! spečega svaka z besedami. »Ta vrag Že sedaj leži«. Zdramljersi KovaČič je ! vstal in šel vun rekoč : »kaj lioče ta vrag" od mene«. Ko je prišel na stop- nice, je padel iü se valil po strmem hribu, padel je v jarek, si zlomil vrat in eno rebro in je bil takoj mrtev. Ker je pa potem Jurjevič rekel: »Sedaj pa morarno paziti na vsako besedo, da se ne zagovorimo in ker je žena trdila, da je on njenega brata sunil in po- vzročil smrt, je bil Jurjevič obtožen, toda obsojen ie bil Jurjcvič samo na 2 meseca strogega z 10 temnicam po- ostrenega zapora, ker se pri razpravi ni dognalo da bi bil Jurjevič nalašč sunil svojega svaka Petra KovaČiča. Boj potapljača s sipo. Pri pod- morskih delih na morskern dnu lpžeče oklopnice »Liberte« v Toulou$ki luki je zgrabila velikanska sipa nekegapo- tapljača. Lovilke so trdo držale moZa, ki je le z največo težavodal znamenje. }¦ Potapljača in sipo so potegnili na po- i vr&je, morskega veiikana razsekali na kos« in tako rešili delavca. Nova brzojavna zveza je bila otvorjena 15. tm. med Beogradom in Dunajem. V kratkern sledi otvoritev zveze Beograd Bnkarešta. Deset miHjonov let sfara jajca. Iz Pekina v Mongoliji se vrača eks- pedicija ameriSkega rr.üzeja, kjer je nabraia Stevilne ostanke raznih reo- ttlov in tudi nad 20 jajc dinosaura. »Daily Express« pravi, da se presoja starost. teh jajc na 10 milijonov let. Ta ekspedicija je dokazaia, da je bila Mongolija srediSče razSirjevanja žival- skega živli<»nja za ves svet. Vlhar. V južnem delu Meksike je divjal zadnje dni süen vihar. V po- krajini Mikteca Alta je izgubilo večkot sto oseb Življenie. Številne vasi je voda popolnoma uničila in prepiavilaobširna cvetoča polja. Škoda je ogromna. Razbojniki »apadl! auto. V Sv.Ne- delji na Hrvatskem so v četrtek na- padli razbojniki auto, ki ga je vozil rudarski ravnatelj družbe »Mima« Al- bert Ucrasanek in šofer Janko Inkret. Eden izmed napadalcev je prisiül rav- natelja, da je ustavil auto, nato pa ie z nožem napadel Inkreta. Drugi na- padalec se je lotil ravnatelja, ga prijel krepko z eno roko, dočim je 7 drugo vodil auto. Kmetje so pri prvih hišah prisilüi razbojnika, da je ustavil auto, šoferja pa ni bilo nikjer, zato se je vrnil ravnatelj ter našel Inkreta vrnl?.k» krvi. Odpelja! ga je takoj v Samobor in ga oddal v bolnico, razbojnik, ki ga je ravnatelj pripeljal s seboj, pa je bil izročen orožnikom. Knj'ga. ki ni ne tiskana, ne pl- sana. Po^redno tipografsko redkost poseduje rodbina kneza Ligne. Je to knjiga, ki ni ne tiskana, ne pisana, temveč so črke v strani vrezarte, da se pa lažje bere, je ena stran visnjeya, druga pa bela. Občudovanja vredna je enakomerna izpeljava črk, ki so tako fino izdelane, kakor bi bile s strojem vrezane. Delo popisuje trpljenje Kri- stusovo in je bilo že leta 1640. velika redkost in dragocenost. Obrtni vestnik, Obrtnlški koledar za 1924 je do- spei in se dobi v tajništvu Občeslo- venskega obrtnega diušt/a (Vrvarska ulica št, 1, pritličje levo). Cena mu je 10 Din s pribitkom 1 Din za poStnino. Na razpolugo je začasno le omejeno število izvodov. Na ta način naročeni koledarji pridejo posameznikom za okroglo 4 Din ceneje nego pri direktnem naročilu. jZvez/za /LsLar/za CEL)E tßjota deh najhitrtp tn po dnemfft cenak IztUUtjt 78t tlskmlne kakvn Časo- ptßje, trgwske, iolske tn mtubd&e tiskovine, knjfgt, etaUx ltd. do najumet- nejiega barvnega tlska. Najbolje üfcjcna KNJIÖOVEZNJCA ixvrsaje Mtro tn sotldna fmflfrQvcSka c?9la ^ßke i«»a;^J»a^-(e d»*uib "* v Celju, 6-5 Lava 22. eno ali dve, nemeblos/ane, Ciste, iSče \ ža takoi zakonski par b'ez otrok. Piača ; visoko najemnino. Ponudbe pod »Vi- so»MM< ]ta;M tut bvzoiaVc: ]adratisf(^ Afiliiran! za4odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CH LE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto N&talos, Porvenir. Prtloga „Nova Dobi" ftft. 142, dsie 18« decembra 1923. K&ipijf fe božičiia darila pri domačinu manufakturna in modna trgovina v Mleksandrovi uliei št. 4. Cene smižai&e. Posfrežtoa fočsia in solidna. li. M. — A!. Peterlin Batog; [6 Skrivnost mrtveca. Kriminalna povest Dr. Trdma ju je pustil nekaj ire- r.utkov v obUmu, nato reče: »Gospa Seljakova, ponovite po resnici svojo prej že na zapisnik dano izpoved o dcjanskih napailih vaSega sma na pokojnega vašoga rnožal Vpra- šam vas Se erikrat, ali je bil v teh slučajih vedno napadalec vaš že po- kojni soprog in se je va§ sin Oton le branil, ali pa je katerikrat tudi sin napadel očeta ?« »Enkrat le je tudi Oton hotel na- pasti očeta z vzdignjeuo pestjo«, ie odtfovorila vprašanka s tresočo besedo. »No, Oton Seljak, ali je to res. ali pa hočeti» obdolžiti ceio svojo lastno mater, da laže?« je nadaljeva! krepko preiskovalni sodnik. »Me, ne!« je zmedeno zajecljal Oton, »res je, enkrat me je cüe z neko besedo n»z/:alil v dnu duše in ma s tern razpalil tako, da nisem vedel več, kaj delam.« »Dokazal sem vam torej prvo ne- resnico«. pristavil ie dr. Trdina, »le pazite, naSli jih bomo še več!< »Resnično, to, to sem že pozabil J v tistem trenuiku«, opravičeval se je Oton potrt. Pa zopet se ie ojunačil: »Gospod preiskovalni sodnik! Moj oče ie bil ustreljen zavratno, iz zasede, v temni noči. Jaz bi bil lahko stopil pred ocpta skrajno ogorčen, tudi z vzdig- njeno pestjo in pa odkrito, nikdar pa na bi mogel pofakati ga v zasedi in ustreliti!« »Potem bi bilo najenostavnejSe«, je menu dr. Trdina porogijivo, »da mi poveste svoj »alibi«, kje ste bili ob usodnem času tisto noč!« »Povedal sem«, reče mladi mož. »Doma vas ni bilo oni večer«, je povdaril dr. Trdina, »ampak ste priSli domov 5e Ie pozno po nofi, velilto kasneje kot vaš oče«. »Bil sem na plesu v «osednji vasi B«. »Temu ne bo tako, mladi mo;!«, reče premišljeno uradnüc. — »D. leži vzhodno cd vašcga «^sta; vi pa ste srečali proti eni ur» po noč« nekega sosneSfaria, Grbca, in slo priiü iz za- padne, torej ravno nasprotne smeri«. »Šel — 5el som po ovinkih«, u- bruhtiil ja mladi Seljak. »Ne giede na to, da vas n\ nihče vide! v tamkajšnji gostilni«, je nada- ljeval hladnokrvno preiskovalni sodnik, »dognali smo medtem, da se oni pies, žegnanje, ni vršil na dan umora, am- pak dan poprej. Ali priznate to?« »Da!« izvüo se je zamolkio iz Otonovih ustnic. »Ujel sem vns torej že pri drugi neresnici«, rekel je dr. Trdina vsiljivo, »in sicer pri taki, ki ste si jo izmislili prav nespretno. VpraSam vas zato že enkrat, kje ste bili v oni usodni noČi?« »Bil — bil sem — ne, tega ne povem!« mrmral je Oton Seljak in teZko zakrival razburjenost. »Ker ne rnorete; sicer bi naravnost prizr.aü umor«, zalučil mu je v obraz preiskovalni sodnik. «Ali, Oton, povej vendar!« prosila je gospa Seljakova sina, »saj pač nisi inogel storiti kaj tako strašnega! Povej prosto in odkrito, kje si bil, in izka- zaii se mora tvoja nedolžnost!« »Ne, n;ati, nočem — ne, ne — ne morem povedati!« »Tudi tedaj ne, če se osumiS z mo!čanjc-in vedno bolj?« je zajokala gospa Seljakova. »Ne------------tudi talc rat ne!« se je izrazil sin odločno. »Oton! — Saj vendar nisi-------?l« je zakričala mati v strahu. »No, kako?« je opominjal preis- kovalni sodnik. »Priznajte! OlajSate si vest! Morda vam zato ne odreico olaj- ševalnih razlogov.« »NiČesar ne morem priznatil« je odvrnil Oton, prijel mater za roko ter ji pogledal naravnost v oČi, »ker sem nedolžen!« ZasliSanje je bilo končano, Jetnika so odpeljali nazo} v celico. »Ncverjetno zakrknjen!« je zamr- mral preiskovalni sodnik, ko je bil zopet sam. »Prisilimo pa. ga že žc, da prizna vse!« —------- IV. Pa to naziranje dr. Trdine je bilo napačno. Oton Seljak ni priznal ničesar, tudi pozneje ne. Vrh tega pa so se §e zglašali ljudje, prijatelji in znanci nje- govi, ki so trdili vse najboljše o njem in kratkomalo oporekali domnevaniu, da bi utegnil ta zares naglo ujezljivi, a sicer dobrosrčni in tihi mladenič kaj taeega storiti. Zato je bilo tem težje razsvetliti temo, ki je obdajala ta kri- minalni slučaj. (Dalie prihodniič.) Startle Hranilnih vlon Čez K 70,000.000-- flarodni dom (na oglu u prltličju) Staitfe hurnrtilniti vlog eex K 70,000.000-- Sprejema hrcirafilrae vio0rc m&t lireunlfine icniiSlce In tekoČI račun ter Jill obresfuje od 1. over. t. 1. natpref po 6% S>resB odpovedi, 6V,% €io 87» z odpo~ vedjo# vecjc staAne nalo^be In netložt^e dlencurnlli zavodov po dogovoru. OB>avl|€i v^e denairne, ks-eöllne In posofElnc ftransakcije naJRulantneje. Raznc vestL Proti Avstriji. To je naslov lične knjižice izpod peresa znanega odlifnega naSega pisatelja in pedagoga profesorja dr. Ljudevita Pivka v Mariboru. Kniigo je založil klub dobrovoljcev v Mari- boru in prinaša slike iz borbe Jugo- slovanov na italijanski fronti proti Av- striji. So to vojni spomini 0 borbah za na5e narodno osvobojenje. Carzanska afera je bila med vojsko predrnet raz- prave in razburjenja vseh avstrijskih patriotov. Pisatelj nas povede nazaj v one case svetovne borbe, ki so odlo- čali usodo sveta in pisali tudi našemu narodu zgodovino Življenja in osvobo- jenja ali pa zgodovino smrti. Knjigo bo z tiJitkom čital vsak Jugoslovan, ml, ki smo v onih težkih časih trpeli in verovali v naše osvobojenje, bomo začutili iz knjige ono trdo avstrljsko nemško pest, ki nas je tlačila in iz- rabljala za svoje cilje, začutili bomo vse ono neizmerno sovraštvo do Av- strije, ki je rastlo v naših dušah v onili časih, ko smo predstavljali sredi sto- tisočev življenj negaeijo Avstrije ter smo tako srečni, da smo doživeli njen konec in razpad. \z teh najlepSih spo- minov najviše sreče nam raste volja za delo v lastni domovini, nam raste vera in optimizem, da z delom in .?rtvo- vanjem ubijemo vse, Kar nam danes še krvavi našo zeml|O. Dva Nemca obsojena. Dne 15. no- vembra t. 1. je kupil slikar Ferdinand Schichtner iz Dunaja v Mariboru tri vozno listke za sebe, svojo ženo in za svojega sina. Ko je carinski preglednik Vinko Bucik. njegovega sina malo na- tancneje preiskoval, je Ferd. Schichtner zavpil: »Ich wundere mich, dass man in diesem Zigeunerstaat nicht die Hosen herunterzieht.« Radi tega je bil Schicht- ner takoj aretiran ter odveden v zapor. I Žena in sin pa sta se sama peljala na Dunaj. On je bil obtožen in je pri raz- pravi dne 7. tm. pri okrožnem sodišču zanikal, da bi bil izrekel gori navedene besede, toda, ker so tri price in sicer pre..;lednik Bucik, carinski uradnik Kogej in železniSki uradnik Sila ped prisego potrdili, da jih je on izgovoril | tako kakor jih navaja obtožnica, so sodniki spoznali Ferdinand Schichtnerja lerivim ter ga obsodili na rnesec dni zapora. Obsojenec je bil pa takoj iz- puščen, ker je že odsedel svojo kazen. — Pcsestnik Karl Scholl, ki je rojen v Würtembergu, pristojen pa v Cirknico pri Maräboru, je sedel dne 7. t. m. pri okrožnem sodiSču na obtožni klopi, ker je 17. septembra t. l. žalil carinskega podpreglednika Andreja Rejci 0 oriliki, ko ga je ta vpraSal na cesti pri st Ilju, kam da gte in če :171a legitimaeijo, na kar je Scholl odgovoril Rejcu: »Das geht sie nichts an, glauben sie, dass wir Deutsche in Jugoslavien keine Rechte haben, ich werde mich schon bei unserem Abgeordneten beschwüren«. (To vas nič ne briga, kaj mislite, da mi Nemci nimamo v Jugoslaviji no- benih pravic, jaz se born že pritožil pri naSem poslancu). — Ker je Scholl pri razpravi priznal in zagotovil, da ni imel nikakoršnega namena razžaliti carinika, ga je sodišče obsodilo na izvanredno nizko denarno kazen od 50 dinarjev. Beograjski univerzalni i inform a- cljski biro »Argus«, kateri poleg čisto inforrnaeijske strani, katera popolnoma odgovarja sedanjim potrebam, ima tudi oddelek za pregiedovanje celokupnega jugoslovanskega tiska (časopisov) iz katerega jemlje poedine napise tvr jih pcšilja onirn, na koga se oni nanaSajo, prosi vsa urcdniStva, da mu redno po- Siljajo po dva izvoda od vsake Ste- vilke svojega »üasopisa, a on bode v zr;menjavo dostavljal uredništvom vse ono, kar se bode pisalo 0 njih v vseh drugih časopisih. Priporočamo tudi z na Je strani to »Argus-ovo« proSnjo našim kolegom, ker smo se prepričali o koristnosti in uslugah, katere dt:ia »Argus^ novinarsrvu s svojim tako- zvanim »Argus-ovim tiskem«. Naslov: I »Argus«, Beograd. Kollko poj^ mož v Slvljenju. Mož poje v ;!ivljen;u 250 stotov kruha, 18.000 kg mesa, 150.000 ja je, 6000 kg rib. Poleg tega popije skupno nad 85.000 Iitrov tekočine. üstan.«u.u im. Hranilnica mestne občine Celje »«^"^ m- 52-43 V Isfcstrsl palači ppi kolodvoini, Sfamje hranilniii vlojs K 42rÖ©0a0©0. i Vrednosf rczeirvne^a v&klmän K 9,000.000. HRANILNE vloge, kl se sprejemiijo od usako- Ljar, užiuajo najj>opo!nejšo uarnosf in ugodno übresiouanje. Pošlne položnice sirnnkam brez- plaüno na razpolago. Renrnlno plačufe zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u wamo shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, ülozne knjf- žice 1.1] d. Daje v najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, tako, äö obdrži ključ stranka saina. OSKRBUJE suojim uloznikom prodajo In na* kup u&t'h urst orednosJnih papirjev itd. Izur- Šuje zö nje tudi inkeso in druga denarna öpra- üila nsijkclanlneje. IZPLAČ1LA u inozemstuj> iiredno ugodno in promptno. PosoJiSa v«eh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna {pejasnif« !n strokounjaški nssueti u useh denarnih prašanjih. - E «3 o o JS "5. I c Celje in otolica pozorHI Podpisano stavhe.no podje- tje prevz&me vsakovratno stav- beno delo v Celju in okolici: nove hlše, vile, tovarnei mo- ste, vodne zgradbe, adap- cije, ter vsa druga posiopja. Arhltektnidna naprava vseh stavbenlh mčrtov. NaroČnlki katerl naročljo načrte in pro- račune, se bodo Čudlli niz- klrncenam in strokovnfm na- črtom, na podlagf katerJh bo- do lahko prihraiiill ogromne stavbene stroäke, na poziv ; obišče arhitekt vsako stranko. Združena podjetja: Brünier & Korošec i arhitekt In stavben! podjetnik 4—4 Rečiča ob Paki. | Brivnica Ko&tamaj tazproda 30. razaih damsH^ Hit po znižanih ccnah. Sprejme se pridna natakarica Naslov v upravi. 2—2 Oklic. Pü predlogu Franca in Antonije Novak, po dr. Lazniku v Celju. se bo dne 11. januarja 1924, ob 9/uri dop. prodajalo zemljišče vl. Št. 548 k. o. Sp. Kudinja, obstoječe \z hiše 5t. 67 ter dveh njivic, za vzklicno ceno po 32 600 Din, proti položitvi varščine 3260 Din in sicer v pisjaa^Ki g. no- tar ja J. DetšČ4»ka v CeBju., Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 6. decembra 1923. 2 ~~~ « lače se priden, trezen za razvaSanje soda vode in pokalic. Vstop v siužbo z novim letom. Prosto stanovanje s hrano in perüorn. Plača in 2aradi obleke po dogovoru. Pred- nost imajo z dolgoletnimi spričevali. 2 Prodam po zrtižani ceni eleganlni, črni, dwo- wgsrezirsi pa*'uc( novc saa>te® s 6. sedeži ter večjo množino dobro oh- ranjenih »inskih ssidow oci 280 do 100 litrov. Naslov in pogoji se zvedo pri upravniätvu tega lista. 3—3 V VBlihi izblri f Najboljše! Najcenejše! Voeilliiizbiri! Ceik«i in angfe&ko snikno za mo5ke obleke, povfšnike, veloure za damske plaSče, volneno modno blago- barhente, šifone, cefirje, zimsko in letno perilo, pletene jopice, dež-ne plašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blzgo kupite po zelo znižani. konkurenčni ceni v manufskutrni in niodni trgovlnl Nliios Pšenicnik Rrolja h\n cssta S Celje Hraljo Petra cesfa S Blago pi'COErstno! Im nlzlss! Post A ssüdna* 20-7 registrovainia Mreoii- Jtra ifitsfavt»®siazadrK8- ga z omejeKo zavezo Spretema tiro it. vloffe tw JSh »tor. po 6 V/o to ie 6$0 öär «j«S «jo. profi odpovedS do 8 Dia od &io. Pel veCjm naložbah po dogovoru Ustanov. seta 1899. v (NflRODNI DON) Ogromna zalo^a usakourslnih up, zlafnioe» sre» brnine, briljanfov, opiike, očal ifd. NajDižje kon- kupenčne cene. Poprauila fočno in zanesljiuo. Kupujem sfaro zlafo in srebro. Celje Kralja Pet a ces^a IS 24-19 pnporoča cenjenim cdjemalcem svojo veJiko zalcgo čeSkega jn angle§- kega blaga. Debelo sukno za povrSnilf vaakovrsthega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, beio r ;,fe5O in vse krojaSke potrebSCine. Veüka zaloga gotovih povrfinikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), gumi plašce, lepe. moderne obleke za gorpode in dečke po zelo nizkih cenah. libjawa in poziY k subskripciji novih delnic XIV. emisije. Na podiagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. od 14. avgusta t. 1., štev. 3399 je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 371/2 milijonov dinarjev brez vsakega vplačila delničarjev potom zviSanja nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od Din 100'— na Din 150"—. Od občnega zbora dne 15. decembra tl. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne bsnke provaja na podlagi iste?;a odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnjo zvišanje delniške glavnice od 37 72 na 50 milijonov dinarjev z izdajo 83.333 novih delnic po Din 150*— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjern se ponudi 41.666 delnic v no- minalnem ixnosu 6,249.900'— Din tako, da smejo optirati na vsakih šest starih delnic eno novo po tečaju Din 175'— tel quel. V izvrSevanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekole- kovanju. lnozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem izmed subskripciiskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove Številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prukolekovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic se ne upoštevajo. 2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva na- enkrat takoj ob subskripciji. 3. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 4. Subskripcija traja od 20. decembra do 31. decembra 1923. 5. Kot subskripcijska mesta so določena: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju, Gorici, Kranju, Mariboru, Aletkovicu, Novem Sadu, Ptu)uT Sarajevu, Splitu in Trstu; Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotckarna backa v Zagrebu; Živnostcnska banka, filiallca Wien; Živnostenska banka v Pragi. 6. Ostale dolnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki garantuje uspeh nove emisije. 7. Vse nove delnice so delečne doblčka za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924. 8. Nove delnice se izrcLe subslcribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za 1. 1923., pri mestih, pri katerih so delnice upisali. V Ljubljani, dne 15. decembra 1923. Upravni svet.