★
m
DNEVNIK
CLN,VIDALI IN GEPPI
v isti reakcionarni [ronli
LiTv—:-------GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO
6t0 X- '_StevT236 (2855)
OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovim Spedlzione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 5. oktobra 1954
Cena 20 lir
BO PODPISAN DANES OB 13. URI V LONDONU
^j^ZUM O TRSTU
jjesedilo sporazuma bo oblavlieno «anesob17.iirl v Beogradu bi Hum
^P0fQ7|iM*	,
v korist Jifrec!vid*va; izročitev uprave cone A Italiji, popravke meje Pravic Ja ^°iS °V.iie' iamstva Pravic nacionalnim manjšinam in jamstva 1,0 govor ? QVi*e V tržaškem svobodnem pristanišču - Maršal Tito 1 o sooraziimn «	na	seji	zveznega izvršnega sveta
sporazumu v četrtek
EnlDn.ai63“ d°Pisnika)
. Pograd;'" " i !!br.,0bvescenih krogov
?o vesteh
»em *	13‘	uri	P° krajev-
»u soor	POtlpisan v Londo-
!, vDra	® ° rešitvi ‘fžaške-
tbjavijelan3a Tak°j zatem bo Besedii° Uradno Poročilo.
"‘Priln.0 Sporazuma z vse-, Prilogami, ki
očjavlje
so za objavo,
J'u«im2Um Predvideva med A v ro!redaj0 uprave oone iteje v * ItaI*Je’ Popravke iiastva k°nSt JuS°slavije, Pravic nacionalnim
Istofac
** bosta° 2 0b^avo sPorazu-like nrif Vladi ZDA in Ve-je °bJavili sporo-
ie ** nji/81!41'110 pomeni- <*a Hnčno U„t.rŽaSko vPrasanje
•tali
‘Janški
rešeno.
vlada bo v smi-
6os|avilea^a.na predl°S Ju’ Hrenco ri j sklieala kon-
<itSko Zai n^aV> k' S° g05P°-Ptve eresirane v Trstu.
'l!^u B adne i2jave 0 spo-h šele v Jej0 v Beogra-s*stal J Cetrtek. ko se bo ., Km ‘zvršni svet.
°bvešč
bnrt"'Ceni krogi sodi-° na seji zveznega \h SVeta govorili o
\ u Predsednik N?*81 Tito Clk Ugoslovanski držav
in
repu-
drugi
an§leškega zu-t^°’ da k lnstrslVa zagotavlja °Sta Jugoslavija in , u s'* PodPisaU v Lon-S "U»' W »] M Hm. g°letni
er» javlja,
Me,
spor
s "H n
ija AfJPa ‘‘alijanska a-
St0rarum Javlja, da bo
INod^^kom
Sis
p0<iPiSa„ '.““°Kem vPraša-* lotri ob 13. uri.
ga Bosta italijan-
Br0
‘mir Velebit
AlJSA' da°br0°Si0- Dal* Pravi
> Sejj U°, iUtri zJolraj iz-,et 'Ja b0 ’ allJanske vlade lk itai-- PoP°ldr llat>ske
‘tali
‘lansk,
Sne predsed-vlade Scelba
°eai 1 rež‘tvi
Hi 2SŠkega vprašanja. nciJa «France
emu senatu
Presses potrjuje vest «Anse» ter dodaja, da bo seja italijanske vlade jutri ob 9.30, na kateri bo predsednik Scelba obvestil ministrski svet o rešitvi tržaškega vprašanja.
Danes je sporočila ameriška agencija «Associated Press», da je podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj ob svojem prihodu v Oslo izjavil dopisniku lista «Arbeiter Bladet», da je med Italijo in Jugoslavijo dosežen sporazum o tržaškem vprašanju. Ista
agencija javlja tudi, da sporazum predvideva jamstvo pravic Jugoslavije v tržaškem pristanišču.
Dobro obveščeni britanski krogi pričakujejo, da bosta ameriška in britanska vlada objavili skupno deklaracijo, v kateri bosta izrazili svoje soglasje glede sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter izjavili, da ne nameravata sodelovati pri nikakršni spremembi določil tega sporazuma. Ti krogi izjavljajo tudi, da se bo v skladu s sporazu-
mom ameriški garnizon v Trstu lahko evakuiral v približno treh tednih.
Danes dopoldne je italijanski zunanji minister Martino sprejel jugoslovanskega poslanika v Rimu dr. Pavla Gregoriča. Po dodatnih vesteh je Martino na daljšem razgovoru seznanil jugoslovanskega poslanika o sklepih, do katerih je prišlo med njegovim bivanjem na konferenci devetih v Londonu v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja.
B. B.
GOVOR MARŠALA TITA NA PROSLAVI V TREBINJU
Odnosi Jugoslavije z državami Azije, Afrike in Amerike
Maršal Tito je poudaril velik pomen potovanja v Indijo in Burmo ter obravnaval nekatera važna notranjepolitična vprašanja
TREBINJE, 4. — Včeraj je maršal Tito ob navzočnosti 70.000 ljudi iz vseh krajev Hercegovine prisostvoval velikemu zborovanju v Trebi-nju, na katerem so prosljav-ljali desetletnico osvoboditve Trebinja ter južnih in vzhodnih krajev Hercegovine.
Na zborovanju je maršal Tito imel govor, v katerem je najprej čestital ljudstvu Vzhodne Hercegovine ob tem prazniku, nato je na kratico govoril o osvobodilni borbi na hercegovskem in črnogorskem Krasu.
V prvem delu svojega govora je maršal Tito govoril o notranji izgradnji, industrializaciji in poljedelstvu ter o demokratizaciji v notranjem življenju.
V drugem delu svojega govora pa je govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih. Dotaknil se je svojega bodočega
PODPISANA »DEKLARACIJA 0 NAMENIH” ob zabljučku londonske konference
^ ru^evi suverenosti Zahodni Nemčiji ter njen sprejem v bruseljski pakt in NAIO - Anglija bo vdrževala svoje čete na evropski celini - Men-des-l ranče bo v četrtek poročal v narodni skupščini « JPrvi komentarji
wnst
LONDON. 4. — Londonska konferenca, posvečena nemškemu vprašanju in evropski obrambi je včeraj premagala še zadnje težave, ki so v zadnjem trenutku nastale, in se je zaključila kmalu po 14. uri. Predstavniki devetih držav so kmalu nato podpisali dokončno «deklaracijo o namenih«, ki se nanaša na suverenost Nemčije, ter besedilo navodil izvedencem glede izvedbe sklepov. Ustanovili so tri komisije izvedencev, ki bodo nadaljevali delo do prihodnjega sestanka devetih, ki bo 20. oktobra v Parizu. Te komisije so: štiristranska komisija v zvezi z vzpostavitvijo nemške suverenosti, ki se bo sestala v Bonnu; komisija devetih, ki bo razpravljala o sprejemu Nemčije v NATO in se bo sestala v Parizu, ter komisija sedmih, ki bo razpravljala o sprejemu Nemčije in Italije v bruseljski pakt in ki se bo sestala v Londonu.
Londonska izjava^ ima 14 strani in navaja točke, o katerih so se sporazumeli, ter temeljna načela, na podlagi katerih bodo izvedenci dalje razpravljali.
Po določilih sporazuma bo prispevala Zahodna Nemčija k skupni zahodni obrambi približno pol milijona vojakov.
Sklepi konference so naslednji:
1. Zahodni Nemčiji bo čim-prej vrnjena suverenost. V tem pogledu Združene države, Vel. Britanija in Francija kot zasedbene sile potrjujejo, da je njihov cilj popolnoma svobodna in združena Nemčija. Priznavajo, da je vlada Nem-
FRANCE 0 POSLEDICAH v_a o vojaških tajnostih
H a * ,v uradih “•»c/os
;tZ’ 4. - y
' zvezi
bo	na-
?	da
funkcio-
„Hr° v 'Svt.T.ezi z v°-1 Dides«.
Usta n Liberation " pozvan na zaslišanje
bbra,v-ti4r,včeraj	Javljajo
;> za*i: - hcij ski
^!i\Vsc/'Sl7taa «Libtiranega N£! sveta ° Sejah dr'
^ oh^oma* 36
“bla^mD
dajal
vi^sin Ztaado ; ’ zat° da Skoplje je - l3sk; i v * ranceovo
k»t3* na Umekt0r D> ha pmce' k0 * Jtanv plačeva?atraadesa’ l“hes „ kov na- 1 do
vp°J‘cija izvrši-
hiesec.
V
ka Vi O p°slat,l~.nJegovem
j a °ia5ki e•
4 PopaUnPereizkovain-
2^ 555Vt?.
^ e‘sio. Srečo ,a ‘n Bar-tajni-
c9u ihfo* glaVni, pozval
C,e FSa L,^ističn»ga taJni-H^.UDuVCHaX franke
Mf;:s‘ahC;ig“rie in
4» .“Jitte. H,*.0 za> aB<J
‘JJer3®., “otri
Poslan-
druga
,>o zaHr <dji i m»‘i-i).. Wa0#»isa«g*kriii *,av‘l.
saga. gs-
des>lti v^al depopolne
le,
are-ki
. )li Ba so
hi
Minister je sporočil, da bo o vsej zadevi imel priliko govoriti tudi v narodni skupščini,
Mendes-Franct pa je na tiskovni konferenci izjavil da so se posledice izmikanja’tajnih dokumentov o francoski varnosti »čutila med nedavnimi mednarodnimi konferencami« v Ženevi, Bruslju in Londonu. Mendes-France pa m dal drugih informacij.
Po vesteh, ki so se razširile v soboto v Parizu, so kommformističnim delegacijam na ženevski konferenci za Daljni vzhod bili znani francoski tajni vojaški načrti prav v najkočljivejši fazi razgovorov za premirje v Tn-dokini.
ške ^zvezne republike «edina nemška vlada, ki je upravičena zastopati Nemčijo«, Obvezale so se tudi, da bodo obdržale svoje oborožene sile v Berlinu tako dolgo, dokier bo potrebno, in «da bodo smatrale vsakršen napad na Berlin od koder koli kot napad na svoje sile in nase«.
2. Zahodna Nemčija in Italija se bosta pridružili preurejeni organizaciji bruseljske pogodbe, ki bo dovajala največje prispevke svojih članic k. severnoatlantski o-brambni organizaciji.
3. Države bruseljske pogodbe so se sporazumele, da do-do ustanovile »organizacijo za .nadzorstvo nad oboroževanjem na celinski Evropi, to je nad njenimi članicami na celini. V tej zvezi je Zahodna Nemčija izjavila, da ne bo izdelovala atomskega in biološkega orožja.
4. Devet držav na konferenci se je sporazumelo, da bodo na prihodnjem sestanku atlantskega sveta, ki se bo sestal 22. oktobra, priporočile pristop Zahodne Nemčije v severnoatlantsko zvezo. Nemški prispevek k severnoatlantski zvezi bo enak. kot je bil predviden za evropsko o-brambno skupnost — 12 divizij.
5. Od severnoatlantske zve-je bodo zantevali, naj da vr-novnemu zavezniškemu poveljniku oblast nad vsemi silami atlantskega pakta na evropski celini, razen nad tistimi, za katere bi določili, «da lahko ostanejo pod državnim poveljstvom«.
Dokončni dogovor pa vsebuje tudi nekaj skupnih obveznosti in obveznosti posameznih držav, med katerimi so najvažnejše te-le:
1. Velika Britanija se je obvezala, da bo vzdrževala na evropski celini 4 divizije m taktične letalsko silo.
2. Ameriški zunanji minister Dulles je vključil v dogovor izjavo, da je pripravljen priporočiti, naj Združene države obnovijo svoje jamstvo, da bodo obdržale svoje sile v Evropi, če bo ta novi obrambni okvir še dalje vzbujal upanie na evropsko združitev.
3. Zahodna Nemčija obljublja,’ da «se ne bo nikoli po-služila sile. da bi dosegla združitev Nemčije ali izpremembo sedanjih mej nemške republike«.
Ameriški državni tajnik Dulles je kmalu po podpisu Odpotoval v Washington, kamor je prispel danes. Ob prihodu je Dulles ponovil, da je zelo zadovoljen z izidom konference, ki jo je označil »eno najvažnejših« in «velik korak naprej k ustanovitvi združe-
Spopadi v Tuniziji
TUN1Z, 4. — V soboto je puslo v bližini alžirske meje do večjega spopada med no-‘uuiskimi silami in skunina m. Mahov. Pri tem je^bifo *#. felahov ubitih, med poli-'■»kimi silami pa je bil Pde„ trii i Pa ranJena- Po nepo-
es “uh.v"''h * bll“ ubillh
IJe ‘n Kanade so se danes sestali na tridnevne razgovo-z<?. Razpravljal, bodo o ukt d-tvi nekaterih omejitev gle-je _ 'nformacij na atomskem
-L«	■" »r- »as*
*a£ere j Lnr ^danT1110^3 Pri2ade-
ne Evrope« O delu konference bo Dulles poročal £i-senhowerju in bo o tem verjetno podal tudi posebno javno izjavo.
Dulles je tudi izjavil, da bodo trije zahodni visoki komisarji od danes dalje prenehali z izvajanjem večine svojih pravic, ki izhajajo iz okupacijskega statuta. Poudaril je tudi, da si je Velika Britanija prevzela zelo važno dolgoročno obveznost, ko je obljubila, da bo vzdrževala svoje oborožene sile na evropski celini. Pripomnil je se, da bodo morale ostale države in njihovi parlamenti odobriti večino sklepov, ki so bili sprejeti v Londonu.
Mendes-France, ki se je vrnil v Pariz, je danes zahteval posebno zasedanje narodne skupščine za četrtek popoldne. V skupščini predvidevajo ostro borbo, toda opazovalci so mnenja, da bo Mendes-France dobil zaupnico. V sredo bo o konferenci poročal v zunanjepolitični komisiji skupščine.
Kancler Adenauer je ob po. vratku v Bonn izjavil, da je zadovoljen z rezultatom konference. V torek bo poročal na seji ministrskega sveta, po. poldne pa bo s tem v zvezi podal izjavo v Bundestagu.
Belgijski zunanji minister Spaak je v Bruslju izrazil zadovoljstvo nad sporazumom, pripomnil pa je, da bi bila EOS po mnenju belgijske vlade boljša rešitev. Dodal je, da je bila angleška odločitev, da bo vzdrževala svoje čete na evropski celini za prihodnjih 44 let, glavna spodbuda za uspeh konference.
Spaak je tudi dejal, da je nemška odločitev, da se odpove izdelovanju atomskega, biološkega in kemijskega orožja, vredna posnemanja, in da namerava on začeti posvetovanja z ostalimi ministri belgijske vlade, zato da bi podobno izjavo podale tudi države Beneluksa.
Britanski zunanji minister Eden pa bo o delu konference poročal na seji vlade, ki jo je Churchill sklical za jutri zjutraj. Churchill bo v soboto govoril v Blackpoolu ob priliki zaključka kongresa konservativne stranke.
Ameriški, britanski in francoski tisk izražajo v glavnem zadovoljstvo nad sporazumom. «New York Times« hvali Edenovo akcijo in pravi: »Proglasil je konec tristoletne izolacije Velike Britanije in je nudil tisto, ki se bo lahko izkazalo kot trajna spodbuda za ideal evropske
enotnosti«. List dodaja, da je za Edenom stal Churchill.
Londonski «Times» pa k vsemu pripominja, da je prezgodaj, da bi lahko rekli, da je vse jasno in urejeno, in da nesporazum, ki je nastal med Mendes-Franceom in o-stalimi ministri glede nadzorstva nad oboroževanjem, ni bii še premagan. List omenja tudi vprašanje Posarja in izraža upanje, da bo sporazum o tem dosežen v enem mesecu. »Daily Telegraph« pravi, da je uspeh konference bolj začetek upanja kakor dokončna rešitev. Laburistični «Dai-ly Herald« pravi: «Podpreti moramo zahtevo Mendes-Fran-cea za dejansko nadzorstvo nad obrambnimi silami Nem-čije_ in nad njeno proizvodnjo orožja. Evropa ima pravico^ spričo zgodovine te države, vztrajati na tem.«
Pariški «Le Figaro« piše, da je prednost sedanje rešitve v tem, da tesneje veže Veliko Britanijo na kontinent. «Franc Tireur« pa pravi, da je »francosko - nemška sprava morda manj trdna, kakor bi bila v okviru EOS, toda novi sistem bolj približuje Veliko Britanijo Franciji. «Humanite» pravi,_ da so bili sedaj sprejeli načelni sklepi, praktično pa da ni bilo nič napravljenega in da ni prepozno za opozicijo. ki mora preprečiti, da se «deklaracija o namenih« spremeni v «nov stroj za izdelovanje divizij nove nemške Wehrmacht».
Zahodnonemški tisk tudi pravi, da pomeni londonska konferenca »pravi uspeh za Evropo«, medtem ko je vzhodnonemški radio danes poudaril, da izvajanje sklepov londonske konference predstavlja nevarnost za mir, ter da londonska izjava odraža resna nasprotja med udeleženci konference.
potovanja v Indijo in Burmo ter poudaril, da terjajo to potovanje interessi jugoslovanske miroljubne politike. Govoril je o Indiji in Burmi ter o njunih težavah in uspehih v izgradnji. «Fotrebno ie, da skupno delamo na mednarodnem področju, je rekel maršal Tito, za ohranitev miru v svetu, kar je najvažnejše tako za naše ljudi kakor za človeštvo sploh. Ponekod v inozemstvu se govori v zvezi s tem potovanjem o ustvarjanju neke tretje sile. Ne u-stvarjamo nobene tretje sile v svetu, je poudaril maršal Tito, hočemo samo, da bo vse tisto, kar je proti vojni in proti napadu in za pravilne mednarodne odnose, bolj e-notno poudarjeno, hočemo, čeprav smo po prostoru oddaljeni, da bi naše težnje bile enotne ter da bi mogle še več pomeniti tudi na mednarodnem področju. Jugoslavija si je pridobila ogromen ugled v svetu«.
Zatem je maršal Tito omenil prisrčne odnose z Etiopijo, z južnoameriškimi državami,
Izraelom, Egiptom in drugimi državami, zlasti pa z Indijo in Burmo, s katerima se bodo vezi še bolj okrepile z napovedanim potovanjem.
»Naši državi, je poudaril maršal Tito, je uspelo vzpostaviti take odnose, ker vodi dosledno zunanjo politiko ohranitve miru, ker ne koleba iz ene skrajnosti v druge ter ima svoje jasno in načelno stališče«.
Danes opoldne je maršal Tito v spremstvu predsednika ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djura Pucara, državnega tajnika za narodno obrambo Ivana Gošnika in drugih visokih funkcionarjev prispel v Jablanico, da bi -si ogledal dela na največji jugoslovanski vodni elektrarni.
Na gradbišču jablaniške elektrarne se je predsednik repu- tožencev.
blike zanimal za rezultate dela in za roke dovršitve zadnjih objektov.
Po podpisu trg. sporazuma med FLRJ in ZSSR
BEOGRAD, 4. — V zvezi s trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki je bila pretekli teden podpisana v Beogradu, menijo jugoslovanski gospodarski krogi, da struktura predvidenih artiklov omogoča Jugoslaviji izvoz tradicionalnih jugoslovanskih proizvodov in uvoz tistega blaga, ki je potrebno jugoslovanskemu gospodarstvu. Pri ocenitvi tega sporazuma poudarjajo isti krogi, da obstajajo pogoji za še nadaljnjo razširitev zamenjave blaga med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Prvi razgovor Menderes-Adenauer
BOiy4, 4. — Turški ministrski predsednik Menderes in zunanji minister Keprulu sta danes prišla v Bonn, kjer bosta ostala en teden. Danes zjutraj sta imela Menderes in Adenauer svoj prvi razgovor, kateremu je prisostvoval podtajnik v nemškem zunanjem ministrstvu Hallstein.
Proces v Teheranu
TEHERAN. 4. — Denes je pred vojaškim sodiščem sedelo na zatožni klopi dvanajst oseb, ki so obtožene »komunistične zarote«, ki je imela namen polastiti se nadzorstva nad iransko vojsko. Gre za 10 častnikov in 2 civilista, ki so obtoženi izdajstva in vohunstva.
Vojaški tožilec je zahteval smrtno kazen za vseh 12 ob-
Ko se je včeraj pozno popoldne zvedelo, da bo v Londonu podpisan kompromis o Trstu že danes ob 13. uri, je rimska agentura vladnih strank storila vse, da bi izzvala prvo enaodušenjes nad Tržačani[ Zato je «Gior-nale di Trieste del lunedin uporabil največje črke, kar jih je našel v tiskarni, da bi izzval čim večjo senzacijo, ki naj bi jo bilo še povečalo kričanje raznašalcev časopisa. Toda indij er entnost in poparjenost Tržačanov je bila tolika, da se niso za vse to niti zmenili. Prav tako se niso zmenili niti za kričečo izjavo Vidalijevega centralnega komiteja, ki je sestati! jena v znanem strupenem protijugoslovanskem slogu in ki ji manjka samo še podpis fašističnih leaderjev Colognattija, De Marsanicha in Gefter Wondricka.
Ze leader italijanske vladne republikanske stranke Geppi je predvčerajšnjim izjavil, da bodo italijanske čete v Trstu samo na tranzitu in da morajo korakati naprej. V istem smislu je govoril tudi CLN-ovski vodja. Tako se tudi bistvo Vidalijevega proglasa prav nič ne razlikuje od teh nacionalističnih in šovinističnih iz-j av predstavnikov italijanskega imperialističnega režima. Lahko tudi rečemo, da je prav tako kot doslej Vi-dali tudi s svojim proglasom in s svojim govorom ce. lo prednjačil pred omenjenimi iredentističnimi izjavami. Predvsem mu je seveda žal za vsak kvadratni meter o-zemlja cone A, ki bo priključen k Jugoslaviji. Kot n. pr. poroča «l’Unita», je Vidali
Volitve v Braziliji
RIO DE JANEIRO, 4. - Včeraj so bile v Braziliji splošne volitve, ki so se zaključile ob 17. uri. Nad 15 milijonov volivcev je vodilo člane nove zvezne poslanske zbornice in dve tretjini članov senata, dalje guvernerje 11 držav in člane za parlament v 21 državah. Štetje glasov se je začelo danes popoldne, toda izidi bodo znani verjetno komaj čez deset dni. Konec tedna pa bo mogoče imeti vsaj približno sliko. Kakor poročajo, sg je veliko število volivcev vzdržalo glasovanja.
0
Socialni demokrati Zahodne Nemčije londonski konferenci
BONN, 4. — Tiskovni urad socialnodemokratske stranke javlja, da je rezultat londonske konference napredek v primeri z evropsko obrambno skupnostjo. Izjava nato opozarja Adenauerja, naj ne preveč valorizira še nedo-končnih sklepov, ker londonski sklepi niso nič drugega nego to. Izjava pripominja tudi, da ti sklepi niso nobena zasluga Adenauerja^ pač pa rezultat »velikodušnosti in gibčnosti britanske politike«.
Od leve proti desni: kancler Adenauer, Foster Dulles, italijanski zunanji minister Martino in Antbony Eden, ki odhajajo iz Lancaster House po končani seji konference,
SPLOŠNA RAZPRAVA V GLAVNI SKUPSCINI OZN
Britansko in francosko stališče
do sovjetskega predloga o razorožitvi
Selwyn Lloyd je izjavil, da pomeni ta predlog < veliko možnost napredka», francoski delegat pa je poudaril, da je predlog «vreden vse pozornostb
NEW YORK, 4.	— Med
splošno razpravo v glavni skupščini OZN je danes govoril britanski delegat Sel-wyn Lloyd. Izjavil je, da predlogi o razorožitvi, ki jih je stavil sovjetski delegat Višinski, «pomenijo veliko možnost napredka«, če je Sovjetska zveza sprejela načela
francosko-britanskega načrta, toda možno je tudi, da so bili ti predlogi stavljeni »samo zato, da se ustvari zmeda v državah, ki hočejo zopetno oborožitev Nemčije«.
Britanski delegat je pozval Sovjetsko zvezo, naj pojasni, ali hoče, da bi organizmi za nadzorstvo nad razorožitvijo, ki jih predvideva sovjetski predlog, bili podvrženi vetu Varnostnega sveta. Izrazil je nato upanje, da bo razprava v glavni skupščini prepričala Sovjetsko zvezo, da se bo udeležila dela za ustanovitev mednarodne ustanove za izkoriščanje atomske sile v mirne namene. Govoril je nato o uspehih ženevske konference in je dodal: «Mi pa nimamo še nobenega dokaza, da je mir v pravem pomenu besede smoter Sovjetske zve-ze»
Zatem je Selwyn Lloyd polemiziral s sovjetsko propagando o «mirnem sožitju« in je izrazil dvom, da misli pri tem Sovjetska zveza resno. Glede nemške oborožitve pa je izjavil, da je sovjetsko stališče «komično».
V zvezi z Indokino je britanski delegat izrazil željo, da bi bile pridružene države sprejete v OZN kot suverene države. Pri tem pa je izrazil zaskrbljenost nad napetostjo, ki vlada na južnih mejah Kitajske, nad položajem v Laosu ter nad odborom, ki se je ustanovil v Pekingu, zato da vodi propagando ne samo na neavtonomnih ozemljih. pač pa tudj v Indiji, Indoneziji in Burmi. «Ce Moskva in Peking želita prispevati k popustitvi mednarodne napetosti — je izjavil Lloyd — bi bilo lahko zanju menjati svojo politiko.« Dodal je, da vidi nevarnost v sedanjem položaju ob kitajskih obalah ter je poudaril, da bo sporazum o Jugovzhodni Aziji lahko samo prispeval k pomiritvi na tem področju.
Končno je Lloyd izjavil, da je med najbolj pozitivnimi elementi v preteklem letu bil Eisenhowerjev predlog o uporabi atomske sile v mirne namene, ter je izrazil upanje, da bo po razpravi v , glavni skupščini tudi Sovjet-
ska zveza pristala na sodelovanje.
Na koncu je Lloyd sporočil, da bo zunanji minister Eden morda prišel v New York med sedanjim zasedanjem skupščine, ter je dodal, da je glavna dolžnost skupščine izpolniti željo do miru, ki jo goji svetovna javnost, ter s potrpežljivostjo iti po težavni poti, ki vodi do miru.
Govoril je tudi francoski delegat De Beaumont, ki je izrazil zadovoljstvo francoske vlade nad predlogi o razorožitvi, ki jih je 30. septembra stavil v skupščini Višinski.
«Ti predlogi — je pripomnil De Beaumont — so vredni vse naše pozornosti. Prvikrat je sovjetska delegacija napravila velik korak naprej. Želeti je, da bi se to prizadevanje za razumevanje in sodelovanje nadaljevalo brez skritih namenov ali računov.«
Francoski delegat je nato omenil Eisenhowerjev predlog o atomski sili ter je zatem načel vprašanje Tunizije in Maroka. Izjavil je med drugim; «Francija namerava nadaljevati z uresničevanjem svojih obljub tuniškemu in maroškemu prebivalstvu. Obljubili smo jim, da jim bomo pripomogli do samovlade in bomo obljubo držali.«
Omenil je še korejsko in indonezijsko vprašanje ter je na koncu govoril še o Avstriji.
Poljski delegat pa je ostro obsodil londonski sporazum o Nemčiji in je izjavil, da ton Adenauerja in njegovih sodelavcev dokazuje da «njihove želje mnogo prekašajo tiste, ki jih označujejo za nemške zahteve proti Vzhodu, in da ne prikrivajo, da so usmerjene že na nekatere dele Francije, Belgije in Nizozemske«.
Argentinski delegat je obsodil, ker Varnostni svet ni hotel poslušati guatemalske-ga predstavnika, ko se je Guatemala pritožila.
Zadnji je govoril še beloruski delegat jn seja je bila odložena na jutri.
Jutri popoldne se bo sestal tudi glavni odbor skupščine, da prouči sovjetsko zahteyo o sprejemu dveh novih točk na dnevni red: sovjetski načrt o razorožitvi in prepovedi atomskega orožja ter vprašanje «ogrožanja svobodne plovbe v kitajskih vodah«.
Prva dva tedna zasedanja Generalne skupščine OZN so opravičila pričakovanje, da se bo občutno zmanjšanje mednarodne napetosti odrazilo tudi na delu ždruienih naro-
dov. Ton in ozračje govorov v splošni debati sta bila u-merjena. Velika večina delegacij je izrazila prepričanje, da se bodo mednarodni odnosi še naprej zboljševali. ‘Iz teh besed je odsevala poglavitna misel, da sta potrebna mirno sožitje in sodelovanje v korist miru.
Glavno merilo mednarodne temperature sta bili stališči ZDA in ZSSR — dveh glavnih nasprotnikov v hladni vojni. Prva kot druga sta že povedali svoje poglede o reševanju glavnih problemov pred svetovno organizacijo. Prva in druga sta dali stvarne predloge: ZDA predlog o ustanovitvi mednarodne agencije za mirnodobno izkoriščanje atomske energije. ZSSR pa predlog o razorožitvi, ki se je precej približal francosko - britanskemu načrtu, s katerim so se prej strinjale tudi ZDA.
Med debato in ob začetku dela posameznih odborov so govorili tudi o drugih problemih. Mnoge delegacije so izjavile, da je treba neogibno povečati gospodarsko dejavnost OZN v nezadostno razvitih področjih in so grajale države, ki imajo velike možnosti, pa nočejo pomagati pri tej dejavnosti.	Zastopniki
Burme in Indonezije so razlagali svoje politiko nevtralnosti med antagonističnima blokoma, pričakujejo pa, da bo tudi Indija zavzela podobno stališče.	Delegacije
Urugvaja in Cila, pa tudi nekatere druge delegacije iz Latinske Amerike so podčrtale, naj Latinski Ameriki ne bi dajali nasvetov pač pa gospodarsko pomoč za zgraditev domače industrije.
Urugvajski in	argentinski
zastopnik sta grajala stališče Varnostnega sveta, ki se je napravil gluhega, ko je bila Guatemala napadena. Tudi kolonialni problemi so dobili važen prostor v razpravljanju.
Problem razorožitve pa je vendarle ostal na prvem mestu, saj se reševanje le-tega dotika tudi vseh ostalih oblik medsebojnih odnosov, vštevši gospodarsko dejavnost OZN, borbo proti kolonializmu in druge. V tem pogledu je mogoče razpoloženje v skupščini imenovati razumni optimizem. Dejstvo je da mednarodni položaj narekuje in obeta nadaljnje zboljšanje odnošajev. Koliko bodo to dosegli na tem zasedanju, je odvisno od tega, s koliko iskrenosti se bodo velesile lotile problemov pred skupščino, kar bodo pokazali prihodnji tedni.
zlasti poudarjal, da je prav zaradi popravka meje med obema conama v korist Jugoslavije kompromis, ki bo podpisan, slabši od osmo oktobrskega diktata. Piccionija je označil kot lažnivca, hujskajoč s tem najhujše italijanske šoviniste in fašiste, češ da je dejal, da ne bo pristal na sporazum, ki bi bil slabši od osmooktobrske note.
Očitno Vidaliju ni prav in po volji, da bo sporazum vseboval peseben statut, ki bo tržaškim Slovencem jamčil njihove nacionalne pravice, kajti tudi v tem vidi on slabost sporazuma.
On pravi v svojem proglasu, da je «kljub vsemu vesel... da odhajajo angloame-riške čet e«, prav gotovo zaradi tega, ker prihajajo italijanske, za katere obljublja, da bo imel z njimi boljše odnose ko z Angloameričani. In ko protestira proti priključitvi ene tretjine milj-ske občine k jugoslovanski coni, pač ne najde niti besedice protesta proti prihodu italijanske uprave in italijan, skih čet. Prav tako ne najde niti besede v svojem pozimi za borbo proti italijanskemu klerikalnemu in imperialističnemu režimu, medtem ko se zaganja v jugoslovansko vlado. Kaj po vsem tem pomenijo njegove obljube, da se bo še nadalje boril za uzdružitev obeh con, izvedbo mirovne pogodbe in za plebiscit»? Iz vsega njegovega govora in proglasa jasno izhaja, da je njegovo stališče enako iredentističnemu, fašističnemu in monarhističnemu stališču,- rimska vlada je s svojim izsiljevanjem dobila pre malo.
Hkrati pa Vidalijevi bersti-Ijerski pajdaši v uredništvu «Dela» ubirajo povsem druge strune. Medtem ko Vidali zmerja v italijanskem delu svojega tiska Scclbo kot izdajalca italijanskih interesov, zmerja «Delo» jugoslovansko vlado in njenega predsedniku prav tako za izdajstvo in ka-pitulantstvo. Za «Delo» so tisti, ki triumfirajo, v Rimu, medtem ko «l'Unita» pravi, da je Scelba tišti, ki je kapituliral in se moral ukloniti Titovi volji. Kot smo že večkrat zapisali, gre za politiko dvojne mere, ki je pač naj-nemoralnejša, V resnici pa so ravno Vidali, še bolj pa njegovi trabanti v uredništvu «Dela» tisti, ki so služili rimskim in angloameriškim imperialistom kot najboljše pomagalo za dosego ponovnega vračanja italijanske uprave o Trst in cono A. Prav Vidali in njegovi trabanti pri »Delu« so storili vse, da bi zlomili borbeno enotnost tržaškega delavstva zlasti njegovega slovenskega dela, proti
imperialističnemu izsiljevanju.
Sicer pa je v zadnjih šestih letih Vidali neštetokrat dokazal, da se hoče za vsako ceno povezati z borbo rimske reakcionarne vlade pri dosegi njenih ciljev. Uredniki «Dela» pa so za vsako svojo besedo, ki so jo zapisali, že tisočkrat potrdili, da so poslušni izvrševalci Vidalijeve volje ter da mislijo in delajo tako, kot izjavlja Vidali v «t’Unitd» in «bavoratore», ne pa tako, kot pišejo v «Delu». Zato tudi članki, ki so objavljeni v uDelun ne smejo iziti v italijanskem kominformistič-nem tisku, ker so z njegovim pisanjem v najhujšem nasprotju. Zato tudi Vidali na naš poziv v nedeljo ni odgovoril in je le nekaj jecljal o razliki med sovjetsko državno politiko in njegovo tržaško ideološko borbo. Pri tem pa je zašel celo v protislovje z onim, kar je napisala njegova namestnica Marina Bernetičeva v »Delu«.
Raznim Bartolijem, Santi-nom, Geppijem, Colognatti-jem in De Marsanichem je torej Vidali s svojimi trabanti pri «Delu» napravil največjo uslugo pri njihovem nenehnem izsiljevanju in s tem tudi uslugo angloameriškim imperialistom, ki so že pred desetimi leti dovolj odločno pokazali, da hočejo izročiti Trst Italiji, pri čemer se niso izognili niti grožnjam niti vojaški intervenciji.
Zato je tržaškemu delovnemu ljudstvu, v prvi vrsti pa Slovencem jasno, da morajo storiti vse, da se obnovi enotnost tržaškega delavstva in vseh naprednih prebivalcev, predvsem pa, da se ustvari resnično široko in dosledno socialistično gibanje, ki bo onemogočilo nadaljnja rovarjenja rimskega reakcionarnega režima, ki bo nadaljevalo odločno borbo proti novemu fašizmu in proti poli tiki kominfor-movskeaa vodstva.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
5. oktobra
1954
KI-OMINMKI dnevi
Na današnji dan je bil leta 1840 rojen Krap Gerbič, prvi slovenski poklicni glasbenik, ki je deloval doma.
		p!
1		
pii		n
Danes, TOREK 5. oktoW
Piacid, Damnuka
Sonce vzide ob 6,07 ,t\iZ33 L®J 17.40. Dolžina dnev'a llJ4 0, vzide Ob 13.55 m zatone no
jutri, SREDA 6. <>k‘obrJ Bruno, Brunoslav _
RESNIČNO OZADJE GON JE PROTI DR. TOALDU
Pod plaščem obrambe delavcev
skriva Delavska zbornica svoj šovinizem
(ilasilo HZ lini:n prikazati dr. Tnalda kot prntidcIni/Kknga elnmnnta samo zato ker je dal postaviti v mladinskem hotelu tudi slovenske napise
V našem listu smo že večkrat pisali o bivšemu ravnatelju tržaškega sedeža 1NAM (bivše Bolniške blagajne), ki si je kot vodja tržaškega hotela za potujočo mladino upal postaviti v prostorih tega hotela napise tudi v slovenščini. Omeniti moramo, da je bila slovenščina postavljena zraven italijanščine, angleščine, francoščine in nemščine. Toda ni bilo to nika-ko načelo dvojezičnosti, kar bi moralo veljati za Trst, ampak se je slovenščina znašla med jeziki, ki imajo svojo domovino na tisoče in tisoče kilometrov daleč od Trsta. Toda vključitev slovenščine med glavne evropske jezike je dr. Toalda stala mesto ravnatelja	tržaške	po-
družnice JNAM. Citateljem je že znano, kako so potekali dogodki, kako so dr. Toalda odpoklicali v Rim na zahtevo skrajnih fašističnih elementov v Trstu, ki so dr. Toalda obtožili	«zločina	zo-
per italijanstvo Trsta«. To je bilo dovolj, da je dr. Toaldo že dva meseca	v Rimu	na
razpoloženju in da je tržaški sedež INAM brez ravnatelja.
Tržaški fašistično-šovinistič-ni kliki ni bilo dovolj, da so bivšega ravnatelja obsodili «zločina zoper italijanstvo Trsta« Sedaj ga hočejo še prikazati kot protidelavskega elementa, kot tistega, ki je v enem letu službovanja v Trstu povzročil	vrsto proti-
delavskih ukrepov. Za to kampanjo se poslužujejo de-mokrščanske Delavske zbornice, ki je vedno v prvi vrsti katerekoli politične fašistič-no-šovinistične akcije, namesto da bi bolj skrbela za delavske interese. Tako so dr. Toalda obtožili, da je lani septembra na svojo roko ukinil plačevanje draginjske doklade uradnikom, ki so na bolniškem dopustu, da je o-sebno ukinil zdravniške usluge staršem zavarovancev, ki ne živijo skupno s sinovi, ki pa so v breme zavarovanih sinov, da je zahteval, da se ukine zdravstvena pomoč in oskrba posvojenim otrokom, da je dr. Toaldo povzročil znižanje zdravstvene oskrbnine za zavarovance od 180 na
nov delavcev in njihovih svojcev, Ce je prišlo v Trstu do ukrepov, ki jih navaja Delavska zbornica, potem za te ukrepe gotovo ni kriv dr. Toaldo, ki je bil v Trstu samo kot izvrševalec rimskih direktiv, ampak so te ukrepe naročili iz Rima in ravnatelj tržaške podružnice jih je moral tudi izvesti.
To pa ni še vse. Nekateri ukrepi, ki jih Delavska zbornica imenuje protidelavske, so v resnici ukrepi proti delodajalcem. Predvsem velja to za plačevanje draginjske doklade uradnika za časa zdravljenja- Delodajalci so 1947 podpisali sporazum s tedanjem ravnateljem INAM, da bodo plačevali zavarovalnemu zavodu 0,5 odstotkov več na vsakega zavarovanega uradnika in da bo zato INAM skrbela za plačevanje draginjske doklade bolnim u-radnikom. Ugotovili so. da gre ta sporazum v korist delodajalcev. Zato so tudi ta sporazum, ki je imel krajeven značaj, za časa dr, Toalda ukinili, ker je bil protizakonit. Za vse druge ukrepe, ki so res protisocialnega značaja, pa je dr. Toaldo do-
bil ukaz iz Rima, da jih mora izvesti, To je dobro znano Delavski zbornici. Kljub temu netočno obvešča o dogodkih- Poleg tega bi se še vprašali: zakaj se je Delavska zbornica oglasila šele sedaj, ko so dr. Toalda premestili zaradi znanih fašističnih zahtev? Ali Delavska zbornica res ni vedela ničesar do sedaj? Ne! Voditelji Delavske zbornice ne predstavljajo nobenih delavskih interesov. Oni so slepo orodje klero-fašizma, ki si hoče v Trstu zagotoviti ključne položaje na vseh področjih javnega življenja. Ce pa je na kakršnem koli mestu demokratično usmerjena oseba, se je tedaj hočejo na en ali drugi način otresti. To velja še posebno za primer Toalda.
Hkrati pa ne moremo mimo zahteve, da bi bil čas, da bi vrnili tržaškim delavcem Bolniško blagajno, ki je toliko let pošteno delovala v sodelovanju z vsemi zavarovanci ter so vsa vprašanja reševali skupno z delavci. Naj dajo Trstu vsaj tisto, kar so priznali Južnim Tirolcem, ki imajo svojo neodvisno Bolniško blagajno.
Sestanek gen. Wmtertona z qen. De Renzijem
Urad za obveščanje javnosti pri ZVU sporoča:
General Winterton je povabil gen. De Renzija, naj se sestane z njim jutri', to je v sredo popoldne v devinskem gradu, da bosta skupaj razpravljala o ukrepih, ki so potrebni za prenos uprave v coni A -Svobodnega tržaškega ozemlja.
SVOJ PRISPEVEK ZA DIJAŠKO MATICO lahko oddaste najbližjemu poverjeniku, ki je v vsaki vasi, v predmestjih in v posameznih mestnih okrajih. Ce pa Vam to ni mogoče, oddajte svoj prispevek tajništvu Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11. na uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Mon-tecchi štev. 6 ali
v upravi Primorskega dnevnika v Ul. sv. Frančiška 20/ III.
Na Vašo željo pa Vas obišče poverjenik na domu ali v Vašem uradu. Treba je le, da nas obvestite na telefonsko številko 31119 ali 93167. Tako mislimo, da ne more biti zavednega Slovenca. ki bi ne mogel oddati v nTednu za našega dijaka« svojega prispevka.
Odbor Dijaške Matice
ZNAfjILNO PRIZNANJE MILANSKEGA GOSPODARSKEGA LISTA
v v
KONKURENCO SEVERNIH PRISTANIŠČ lahko nblaži le sodelovanje na Jadranu
jadranska pristanišča bi se morala povezati med seboj v obrambo skupnih interesov
men namesto skozi jadranska i garetni vžigalnik, ki je bil pristanišča. Stroški prevoza ukraden nekemu uradniku in so namreč v prv' relaciji	i ženska je kmalu zatem pri-
mnogo nižji*, kot če bi blago	j znala, da je ukradene pred-
ski	promet.«	Članek	je	bil	šlo po sicer geografsko dokaj	i mete darovala svojemu zaro-
napisan	kot	protest	zaradi	te-1 krajši, a zaradi tega kljub	, čencu 24-letnemu brezposelne-
ga kei so odpovedali napo- temu dražji poti. «24 Ore» j mu trgovcu Oscarreju Degras.
Milanski list «24 Ore» prinaša zanimiv članek pod naslovom »konkurenca pristanišč severne Evrope za jadran-
co jadranskih pristanišč. Na tej konferenc! bi namreč morali razpravljati predvsem o pomorskih vprašanjih Benetk in. Trsta in o razdelitvi najvažnejših prog, ter od te raz-150 dni in da je celo v zad-, delitve odvisne ladijske tona-
njih mesecih zagrozil 10 u-radnikom na tržaškem sedežu INAM, da bodo odpuščeni iz službe. Za vse to Delavska zbornica dolži dr. Toalda in ga imenuje protidelavske-ga elementa, ki je izkoriščal svoj položaj ravnatelja za protisocialne ukrepe na škodo zavarovancev.
Toda vsa stvar ni takšna, kot jo hočejo prikazati tržaški klerofašisti. Najprej je treba poudarjati, da so vsi pokrajinski sedeži INAM v Italiji (razen v Gornjem po-adižju, kjer je Bolniška blagajna avtonomna) vezani na rimsko centralo in da ne more nihče ničesar ukrepati brez ukazov jn navodil iz Rima. Znano pa je, da predvsem na glavnem sedežu v Rimu sedijo sami bivši fašisti, ki se niso ničesar naučili v vseh povojnih letih. Nasprotno; INAM je postala leglo fašizma, ki nadzoruje in vodi največjo italijansko ustanovo zdravstvenega zavarovanja milijonov in milijo-
vedano pristaniško konferen-1 pravi v tej zvezi naslednje:
»Rešitev vprašanja, ki nastaja tako zaradi konkurence po železnicah kr*, zaradi konkurence po morju, je v uvedbi ustreznih mer, ki naj bi pomagale pri povečanju trgovskega prometa iz Sred-
že, med Tirenskim in Jadranskim morjem. Po pisanju lista kaže. da so se konferenci uprl; predstavniki Genove ter da je zaradi tega konferenca odpadla.
S tem pa so seveda ostala nerešena vsa številna vprašanja, ki zanimajo tako Trst kot Benetke. Tako so ladijske tovornine iz Hamburga in Bremna še vedno mnogo nižje kot iz Jadranskega morja. Zelo zanimiv je primer blaga poslanega iz Pireja v Muenchen skozi Bre-
Deseti »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA« ne sme biti slabši, temveč uspešnejši od vseh dosedanjih.
To pa je odvisno od “vseh nas. Nikogar naj ne bo, ki bi v tem tednu ne dal svojega prispevka za Dijaško Matico.
UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST PRISTANIŠKIH DELAVCEV
Stalnn padanji! p nimata skozi tržaška pristanišča
Promet je v prvih osmih mesecih padel v primerjavi z istim obdobjem lani za 40.000 ton
Ze večkrat smo objavili podatke o stalnem padanju tržaškega pomorskega in železniškega prometa. Zlasti so zanimivi zadnji podatki o prometu prvih osmih mesecev tekočega leta, ko so po morju prepeljali skozi pristanišče 2.326 175 ton raznega blaga. Letos so tako prepeljali nad
40.000 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta. Ta padec ni ravno katastrofalen, vendar pa se nanaša na lansko leto, ko je promet že zabeležil izredno močan padec in so letos tako prepeljali skozi tržaško pristanišče kar
619.000 ton manj kot leta 1952.
Predvsem je padel obseg v
nje Evrope proti Sredozemskemu morju.
Gre torej za rešitev dveh vprašanj. Predvsem je treba korenito spremeniti odnos
siju iz Ul. dei Leo 9. Njemu je podarila za približno 100.000 lir vrednosti v denarju in v blagu.
Njen zaročenec je vse priznal in izjavil, da je dobil od uradnice približno 300.000 lir v gotovini in več predmetov. Končno je nepoštena uradnica priznala, da je ukradla približno 50 parov čevljev in jih nato prodala. Policija Jo po končani preiskavi prijavila
POROČILU TRGOVINSKE ZBORNICE ZA AVGUST
Nadaljnje padanje števila zaposlenih oseb v Trstu
V avgustu je bilo zaposlenih samo 87.051 ljudi Prodaje na drobno so se tudi v avgustu skrčile
Poročilo Trgovske zbornice o gospodarskem položaju Trsta za mesec avgust vnovič prinaša vrsto negativnih podatkov. Število zaposlenih se je tako ponovno znižalo za 221 oseb v primerjavi z julijem 1954, tako znaša skupno število zaposlenih le 87.051 oseb. Število zaposlenih se tako stalno znižuje tudi v poletnih mesecih, ko običajno zaposlitev narašča, saj je v ugodnejši letni sezoni vedno več dela kot pozimi.
Trgovci na veliko in na drobno se še vedno pritožujejo zaradi krize, v kateri je že dalj časa vsa tržaška trgovina. Tako so se ponovno znižale prodaje skoro vseh sektorjev trgovine in se je poslabšalo celo stanje trgovine z živili.
Trgovina na drobno prav tako ni zabeležila nikakih izboljšanj in so napravili le malo število kupčij z živili, znižal se je promet s sladkorjem in kavo, cene lesa pa rastejo, ker primanjkuje blaga primernega za prodajo.
predvsem znižali odhodi blaga iz tržaškega pristanišča v Avstrijo, Madžarsko, Češko,
Jugoslavijo in druge zaledne dežele. Tako so iz Trsta poslali v omenjene dežele letos 873.569 ton. medtem ko so 1953. leta 874203 ton in 1952. leta 1.485.893 ton. Padec je v primerjavi s 1952. letom izredno občuten saj presega 600.000 ton.
Deloma so se znižali tudi
železniški prihodi, ki so dosegli
letos 540.974 tor, lani 536.232	 _
in 1952. leta 574 851 ton ter so j konkurenčno' bitko med tre-
rednih pomorskih prog med I oba sodišču; prvo pod obtož-Tirenskim in Jadranskim, bo tatvine, drugega pa zaradi morjem v korist Jadrana, kar posesti ukradenega) blaga, pomeni, da je treba znatno povečati tako število rednih pomorskih prog jadranskih pristanišč, kot je treba istočasno tudi okrepiti že obstoječe proge z novimi modernimi ladjami ustrezajoče to-naže in prirejenimi za posamezne proge. Istočasno pa je treba ugodno rešiti vprašanje železniškega prometa med jadranskimi pristanišči in srednjeevropskim zaledjem.«
O obeh vprašanjih smo v našem listu že mnogo pisali ter z zadovoljstvom ugotavljamo da postavlja ta vprašanja na vidno mesto tudi glasilo severnoitalijanskih gospodarskih krogov.
Vendar pa obstaja poleg konkurence jadranskih pristanišč s severnimi tudi dokaj ogorčena konkurenca med jadranskimi pristanišči samimi. V našem listu smo tako že poročali o zadnjih ukrepih reškega pristanišča za pritegnitev avstrijskega in nemškega prometa, kar bi šlo seveda na škodo Trsta.
Hkrati pa se tudi Benetke trudijo za pritegnitev tako avstrijskega kot nemškega prometa. 1953. leta so tako pripeljali v beneško pristanišče 11.795 ton, medtem ko so odhodi dosegli kar 208.73 ton.
To povečanje je precejšnje in gre izključno na račun Trsta, kljub temu da bi hoteli razni gospodarski krogi prikazati kot da Benetke ne pritegujejo tržaškega prometa, temveč samo vrše »vzporedno funkcijo pri tranzitnem prometu z Avstrijo.
Na eni strani je torej treba rešiti pomorska in druga prometna vprašanja, ki zadevajo vsa jadranska pristanišča, na drugi pa je treba istočasno odstraniti in če to ne gre, vsaj skušati omejiti
se tako znižali za več kot 30.000 ton.
Padec tržaškega prometa je torej zlasti občuten, če si
pristanišče pripeljanega bla-! ogledamo letošnji promet ne ga- V prvih osmih mesecih so samo v primerjavi z lanskim, letos tako pripeljali 1.869.359 temveč predvsem s 1952. le-ton, kar je za okrag 11.000 tom. ton manj kot v istem obdobju lanskega leta in za 613 tisoč manj kot v prvih osmih mpsecih 1952, leta. Nekaj manj a vendar občutno pa se je letos znižal tudi promet blaga, katerega v tržaškgm pristanišču vkrcajo na ladje. Letos so tako poslali skozi Trst 656.816 ton, medtem ko so lani v prvih osmih mesecih 693.362 ton in 1952. leta 683.302 ton. Odhodi so se torej od letos v primerjavi z lanskimi prvimi osmimi meseci znižali za približno 38.000 ton.
Slično sliko nam kaže tudi železniški promet tržaškega pristanišča. Od januarja do avgusta so letos prepeljali sicer 1.414.543 ton, kar je za okrog 4.000 ton več kot v istem obdobju 1953. leta, a je istočasno za kar 640.000 ton manj kot >d mnuarja do avgusta 1952 Po železnici so se
Zaključek razstave
„Amerika nekdanjih časov"
V nedeljo 3. okt. ob 21. uri so zaprli razstavo »Amerika nekdanjih časov«, ki jo prireja v pokritem kopališču CONI Višja uprava za sporne, nike, galerija in starine v sodelovanju z Ameriško poročevalsko službo v Trstu. Kako veliko je zanimanje za razstavo, je razvidno iz tega, da si jo je v dveh tednih ogledalo kakih 20.000 obiskovalcev.
Razstavo, ki obsega 138 a-meriških tiskov. izdelanih mul leti 1722 in 1875 in katere so za razstavo posodili največji ameriški muzeji in zasebne zbirke, bodo oktobra prenesli v Milan in nato v Florenco, Rim ter Neapelj.
mi zainteresiranimi jadranskimi pristanišči. Brez ureditve odnosov med jadranskimi pristanišči se bo še nadalje dogajalo, da bodo Bremen, Hamburg in Rotterdam pritegovali dobršen del avstrijskega prometa, ki po gospodarskih zakonih pripada Trstu. Reki in deloma tudi Benetkam.
Tatinska uradnica v podjetju „Lucky Stioes"
Popoldne 27. preteklega meseca je upravnik tovarne čevljev »Luckv Shoes« s sedežem v skladišču št. 26 starega pristanišča, prijavil policiji, da so 21-letno uradnico podjetja Ido Lambertini Turchi iz Ul. dei Fabbri odkrili, medtem ko je sumljivo stala pri miznici, v kateri so bile plače. Upravnik je dodal, da se že 2 leti dogajajo tatvine bodisi na škodo podjetja bodisi uslužbencev.
Policija je takoj po prijavi zaslišala uradnico in obenem odredila pregled i jene-ga stanovanja. Tu so našli ci-
Tri žrtve vespe
10 je
Tecla Cantoni iz Ul. G a 1 i 1 c i hotela prekoračiti Ul. F. >Se-vero, je vanjo priletela vespa, s katero sta se 17-letni Sergio Di Bert z Vrdelce S. Cilina in 52-letni j'rahcesca Carpani lz Ul. Marconi vozila v smeri kamnoloma Faccano-ni. Vse trije so se zvrnili na tla in medtem ko so žensko odpeljali z rešilnim avtom, sta se vespista zatekla v bolnišnico z lastnim vozilom.
K sreči poškodbe treh ponesrečencev niso hude in ta ko	so	vsi trije	zapustili	bol-
nišnic
Ženska se je zaletela v	stranico	filobusa
Medtem ko je 33-letni Francesco Poldrugovaz iz Ul. Baiamonti št. 1 šofiral filo-bus št. 11 po Ul. Ginnastica v smeri Goldonijevega trga, je	v	višini Ul.	Nordio začu-
til, kot da bi se kdo zaletel v stranski del vozila. Mož je takoj ustavil filobus, še posebno ker so potniki v notranjosti	zakričali,	in tako	ugo-
tovil, da je 75-letna Erminia del Mastro s Trga S. Silvestre zaletela v vozilo in se skupno s košaro grozdja, ki jo je imela v rokah, zvrnila na tla.
Zensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji samo izprali lažje poškodbe in jo nato s priporočilom 6-dnevnega počitka odslovili.
Vrata šole so se zopet odprla
Včeraj se je s šolsko mašo formalno pričel pouk v vseh osnovnih šolah, danes pa se odprejo šolska vrata prvič za številne malčke, medtem ko mnogi drugi ponovno prestopijo šolski prag. potem ko so se v počitnicah dobro oddahnili.
Zato je danes še posebno važen dan v življenju o-trok. ki gredo prvič v šolo, kakor je tudi važen za starše, ki izročajo svoje otroke v varstvo in vzgojo učiteljem, ki nosijo posebno v teh časih veliko odgovornost, sai je prav šola tista, ki mora ohraniti otroke lastnemu rodu in skupno s starši vzgajati v njih ljubezen do materinega jezika.
Ob tej priliki voščimo vsem šolarčkom. ki so nastopili trdo pot »učenosti«, pa tudi tistim, ki jim šolske klopi niso nove. v novem šolskem letu prav obilo uspehov.
Začetek pouka na srednjih šolah
Za državno višje učiteljišče in trgovsko akademijo bo otvoritvena služba bpžja v cerkvi Sv. Ivana v soboto 9. t. m. ob 9. uri. Učenci in učenke se zberejo neposredno v cerkvi. Po cerkvenem opravilu gredo v svoje razrede, kjer dobijo nadaljnja navodila. Redni pouk se začne v ponedeljek 11. oktobra.
V avgustu so tržaške čistilnice mineralnih olj proizvedle nekaj več kot v juliju. Skupno so tako prečistili 67.458 ton surovih mineralnih olj medtem ko so v juliju le 58.204 ton. Vendar pa je proizvodnja čistilnic mineralnih olj v Trstu letos mnogo nižja, kot je bila lani. da že ne govorimo o zaposlitvi prejšnjih let. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so tako prečistili skupno 425.726 ton mineralnih olj, medtem ko so lani 475.648 ton.
Normalno se je razvijalo plačevanje taks in davkov, ki je doseglo približno isti obseg kot lansko leto. V avgustu so tako pobrali 633 milijonov lir davkov na poslovni promet. V prvih osmih mesecih pa je znašala skupna vsota tega davka 5.190 milijonov, medtem ko je lani v istem obdobju dosegla 5.188 milijonov.
Število meničnih protestov pa se je v obravnavanem mesecu nekoliko znižalo. Skupno so tako zabeležili 2.015 meničnih protestov v vrednosti 56 milijonov lir. kar je glede števila za 7,2 odst. manj kot v juliju, medtem ko se je vrednost meničnih protestov znižala kar za 25 odst.
V znampnju pomirjanja ?
Za dnnes je napovedan podpis sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi tržaškega vprašanje. Glavni namen tega sporazuma je p o-mirjenje in pričetek boljših odnosov med obema državama, da se na tem odseku, Evrope okrepi mir. Pogoj za to so pa vsaj znosni odnosi v Trstu samem in spoštovanje slovenskega ljudstva.
Na tržaški pošti pa niso takega mnenja. Tam marsikak fašistični	«nostalgico» noče
razumeti duha novih časov. Tak'o je to dni delega-iia Jugoslovanske izvozne in kreditne banke v Trstu z dopisnico obvestila nekega Tržačana. da je zanj na razpolago določena vsota in naj jo pride dvignit. V naslovu je bilo pisano Trst - Trieste. Nestrpni poštni uradnik je besedo Trst prečrtal, napisal zraven Italia, narisal v kotu barve italijanske zastave in vrnil dopisnico pošiljatelju, tako da 'Je naslovljenec sploh ni dobil v roke.
Mislimo, da taka dejanja n c morejo prispevati k potnirje-nju in dobremu sožitju obeh tu živečih narodov. Zato bi bilo prav, da poštno ravnateljstvo stopi takim nestrpnežem na prste.
Spor v Tržaški konopljarni včeraj na uradu za de*o
Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki ravnateljstva Tržaške konopljar-ne in sindikatov in razpravljali o znanem sporu v Tržaški konopljarni. Urad za delo je preložil obema strankama kompromisno rešitev. Predstavniki podjetja in delavcev bodo predloge urada za delo proučili in nanje odgovorili.
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Uspešna predsfava Seviljskega brivca
Tudi druga predstava operne sezone v gledališču Ros-setti, to je opera «Se viljski brivec« je doživela v nedeljo velik uspeh in je močno navdušila občinstvo. Tako se je zgodilo, česar še v »boljših« gledališčih ne vidimo, da sta morala »Don Basilio« (Ettore Geri) in «Rozina» (Sandra Baruffi) na zahtevo občinstva po eno arijo ponoviti in je zavladalo v gledališču zelo prisrčno vzdušje, ki je še stopnjevalo navdušenje.
Poslušalce je takoj osvojil s svojim mehkim glasom Mario Peluso, ki je pel v vlogi grofa Almavive. Tržačan basist Ettore Geri pa je bil s svojo mogočno postavo in polnim basom za mnoge Tržačane pravo odkritje. Tudi bariton Mino Capelli se je s svojo interpretacijo «Figara» dobro odrezal. Mnogo aplavzov je žel tudi orkester. Edini ugovor k tej »ljudski« predstavi bi bil. da sta «Bar-tolo« in »Don Basilio« tu pa tam, zanesena po občinstvu, preveč karikirala nekatere ko. mične momente.
ŠBiA mmi MATICE
TELESNO - VZGOJNA SOLA za otroke od 3.
do 12. leta. PRIČETEK 15. X. 1954.
PROSVETNO DRUŠTVO V KRržU
OTVORITEV PROSVETNEGA DOMA »VESNA«
V soboto 9. oktobra 1954
ob 20. uri
Krajnski
komedijanti
Spisal: Bratko Kreft Režiser: Jože Babič
izvaja SNG.
V nedeljo 10. oktobra 1954
ob 15.30 uri
SLAVNOSTNA OTVORITEV Z AKADEMIJO.
Sodelujejo:	domače	pro-
svetno društvo z dramskim odsekom, pevskim zborom in orkestrom, orkester šole Glasbene Matice iz Trsta, mladinska folklorna skupina z Brega ter pevski zbori iz Barkovelj. Nabrežine, s Proseka - Kontovela, iz Repna, Šempolaja in pro-seško - kontovelski oktet.
V torek 12. oktobra 1954
ob 20. uri ponovitev
Bj-atko Kreft :
Krajnski
komedijanti
izvaja SNG.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Naedaljuje se prodaja vstopnic za predstavo afriških baletov Kelte 'Fodebe, ki bo danes ob 21. uri.
Vpisovanje vsak dan dopoldne od 9.—12. ure v prostorih šole Glasbene Matice v Ul. R. Manna štev. 29/1.
Z motorjem podrl pešca
Med vožnjo z motorjem »Macchi« po Ul. Giulia je 42-letni Silvij Stoka iz Ul- So-litro trčil in podrl na tla 56-letnega Gaetana Ardita iz Ul. del Bosco. ki je tedaj hotel prekoračiti cesto. Tudi Stoka je padel skupno z mo-torje.jp^. rta tla. vendar se je rešil brez poškodb, Ardito pa se je moral zateči po pomoč v bolnišnico, kjer so mu nu-« dili potrebno zdravniško pomoč in ga nato odslovili. Ce ne bo hujšega in komplikacij, bo Ardito ozdravel že v 10 dneh. Ves ta čas pa bo moral počivati.
	
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA	
Obsodba božjas zaradi izmišl	Snega mladeniča jenih obtožb
Med drugim je mladenič trdil, da zna samega sebe obtoževal - Potem pa j	za razna skladišča orožja ter je tudi e izjavil, da se ničesar ne spominja
23-letni Fulvio Arzon iz Ul. medtem ko je bilo skritih za
Madonnina je res bolan in po božjastnih napadih se spušča v debate, katerih se
knjigami v sejni dvorani ka. kih 20 brzostrelk in 250 ali 300 gumijastih tolkačev. Sled.
kasneje sploh ne zaveda in nje so izdelali y ladjedelnici ne ve, kaj se je dogajalo z Sv. Marka, kjer je bil svoje-njim. Fantu se po končanem { časno tudi on zaposlen. Vse
Smrt vdove slovenskega šolnika
V visoki starosti 85 let je umrla na Reki Jožefa Godina-Fonda, vdova po pok. Franjem Fondi, ki je bil zadnji vodja slovenske šole v Rojanu pod Italijo.
napadu zdi. kot da je bil v nezavesti in se na pretekle dni sploh ne spominja.
Sredi takega napada se je Arzon oktobra predlanskim približal nekemu policijskemu naredniku in mu sporočil, da pozna več tajnih skladišč orožja. Narednik ga je povabil na poveljstvo in tam je mladenič ponovil isto v prisotnosti nar. Armana in izrazil željo, da bi govoril s poveljnikom kriminalističnega preiskovalnega oddelka. Te želje pa mu niso izpolnili in so ga natančno zaslišali njegove izjave pa so zapisali. Tako je tudi mladenič izjavil, da je šef mladinskih akcijskih škvader kominformistične partije in da pozna vsa skladišča orožja in da ima tudi tajne sezname članov in simpatizerjev. Skladišča so po njegovem bila v Ul. Vidali, in sicer v srednji sobi je bilo skritih kakih 50 samokresov,
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. In 4. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 6 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: agent carine Sergio Troiano in gospodinja Elda Jurinčič, uradnik Claudio Chiappetta in uradnica Ivetta Mattatia, mehanik Mario Kučič in gospodinja Angelina Bonata.
UMRLI SO: 64-letni Giuseppe
Galllni, 60-letna Regina Sunič, 60-letna Frančiška Ferluga vd. Taučer, 65-letni Giovanni Cata-lan, 63-lctni Alberto Severi. 67-
letni Ernvanno Tedeschini.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Ravenne s 7 potniki ital ladja »Mantova«, iz Benetk s’ 1.900 t raznega blaga Ital. ladja «U. Vivaldi«, iz Benetk prazna lta1. ladja »Barbara M,», z Reke s 174 l raznega bla-I ga amer. ladja »Green Harbour«,
iz Plytrasa s 404 t raznega blaga grška ladja »P. Blesoasn, Iz Benetk z 204 t raznega blaga in 13 potniki holandska ladja «Dra-coa, iz Sdobbe z 20 t peska in 4 potniki Ital. motor. jad. »Li-setta«.
ODHODI: proti Poreču z 28 potniki Jug. ladja »A Santlč«,
proti Piranu s 4 potniki ital. motor. jad. #Devin».
VREME VČERAJ
Najvljja temperatura 21.6, najnižja 14.3, ob 17. uri 20.1, zračni tlak 1019.4, veter 6 km zahodnik, vlaga 64 odst,, nebo 8 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 20.4
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davauzo, Ul. Bernlnl 4: Mlllo, Ul. Uuonarroti 11; Mizzan. Trg Venezia 2; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7; Haiabaglia v Barkov-ljah in Nicoli y Skednju.
orožje je bilo pripeljeno z rdečim avtom lista «Unita» iz. Doma pristaniških delavcev. Drugo skladišče naj bi bilo v Ul. Venezian, in sicer v nekem kletnem prostoru last B'raneesca Katalana ter končno na Opčinah. Na Opčinah je mladenič sicer pokazal na kup kamenja in dodal, da se pod kamenjem skriva vhod v votlino, kjer bi moralo biti okoli 300 karabink in 200 ali 300 ruskih granat. Podobno orožje bi moralo biti tudi v kletnih prostorih hiše v Ul. Venezian. Vse to pa naj bi pripeljala v Trst ruska in češkoslovaška ladja in da so o-rožje vtihotapili v mesto s pomočjo podjetja SIET. Tudi on, je omenil mladenič, je po nalogu Počekaja dvignil tak zaboj v starem pristanišču.
Arzon je nadalje povedal da je večkrat prihajal v Trst »neki francoski komunist, Paolo Sema po imenu, ki je poučeval mlade komuniste«.
Končno je dodal, da obstaja neko tajno skladišče v notranjosti dimnika v nekem hangarju Splošnih skladišč v bližini Lloydovega stolpa. Mladenič je končno zaprosil preiskovalne organe, da bi preiskavo odložili do 19. oktobra. ker bi moral on 14. ali 15. istega meseca odpotovati po «partijskem naročilu na Češko«. S tem bi sum odvrnili od njega.
Novice so bile naravnost senzacionalne in policija je šla takoj na delo ter povabila Arzona na Opčine. Tu jim je mladenič pokazal kup kamenja, pod katerim bi moral biti skrit vhod v jamo, vendar kljub kopanju agenti nisi našli drugega kot zemljo. Tedaj se jim je zdela stvar sumljiva in agenti so zahtevali od mladeniča dokaze za njegove trditve. Ker je mladenič izjavil, da ima ključe skritih skladišč on v rokah, jim jih je prinesel. Tako so se nekega večera domenili za pregled kom-
informističnega krožka v Ul. Vidali.. Povabili so mladeniča s seboj in ko so hoteli stopiti v akcijo, jih je mladenič ustavil in naprosil, da bi počakali, dokler ne bi vsi zapustili prostore. Ugodili so mu in čakali vse do 2. ure po polnoči, ko so se naveličali in hoteli naprej. Ker jih je mladenič skušal še zadržava-ti, mu je inšp. ukazal, da sam odpre vrata. Tedaj pa je Arzon hotel zbežati, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Policija je kasneje vse omenjene prostore pregledala, vendar o orožju ni bilo sluha.
Arzona so nato ponovno zaslišali, vendar je ta v njihovo presenečenje tedaj odgovoril, da ne ve ničesar o tem in da se ne spominja, da bi kdaj sploh govoril o kakem orožju in še posebno, da bi bil kak šef škvader. On ni marveč vpisan v nobeno stranko in se ne zanima :3 politiko.
Tedaj so agenti spoznali, da jih je mladenič pošteno potegnil in so ga prijavili sodišču pod obtožbo klevetanja 5 oseb. ki naj bi vedeli za orožje. Toda med preiskavo so ugotovili, da mladenič ni pri pravi pameti, zaradi česar so ga poslali na psihiatrični pregled, ki je ugotovil, da je duševno bolan in da je njegovo duševno stanje zmanjšalo možnost hotenja in mišljenja.
Pred sodiščem je mladenič ponovil svoje zadnje izjave, to je, da se ne spominja ničesar in da je treba morebitne izjave pripisati njegovi bolezni, ki je nastopila po napadu dveh mladeničev, ki sta ga hotela okrasti.
Sodišče ga je seveda moralo spoznati za krivega obtoženih dejanj, vendar mu je priznalo delno slaboumnost in ga obsodilo za prvo točko obtožnice na 1Q mesecev in 10 dni, za drugo pa na 5 mesecev in 10 dni zapora.
Kazen, ki mu je ne bodo vpisali v kazenski list, so mu na podlagi zadnje amnestije ' odpustili.
Preds. Fabrio, tož, De Franco, zapisn. Petrocelli, obramba odv. Carlini.
IZLETI SPD
V nedeljo 10. okt t. 1. izlet v Opatijo, na Reko In v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan.
Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure,
Motoklub »Mladost« Nabrežina. V nedeljo 17. t. m. organizira klub družabni izlet za člane v Postojno. V Postojni bo skupno kosilo. Vpisovanje na običajnih mestih in se zaključi jutri 6. t. m.
Osvobodilna fronta
OF za dolinski in miljski okraj
priredi v nedeljo 17. oktobra izlet z avtobusom v Crnikal v Istri ob priliki kulturne prireditve, Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini in v ostalih vaseh okrajev na običajnih mestih do 7. oktobra. Za miljski okraj vpisovanje pri Lazarju Veljaku.
Ljudska prosveta
SHPZ
Prihodnjo nedeljo 10. t. m. bo ob 8.30 dopoldne seja glavnega odbora SHPZ v običajnih prostorih.
Odbor Glasbene Matice v Trstu
bo imel svojo redno sejo v sredo, 6. okt. ob 20.30 uri na svojem sedežu.
Vabljeni so tud-i člani nadzornega odbora.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča vse pevce, da današnja vaja odpade. O prihodnji bodo pevej pravočasno obveščeni.
Ideale. 16.00: #Gola ostroga*.
Bor,W**,V'
Italia. S16.30: ^i.-^Seli!*» jata: Nel«, Ele[ia Tognazzj	,	v	črni	>
Viale. 16.00:	«Pošast v
gutii*. Richard ,
Kino ob morju. 16.15-
patrulja«.	enimlia
M?ssimo. 16.30: «!*>
Van Heflin 'n JUW f7, W* Moderno. 16.00: »Statas liam Holden. , ...	»o«
Secolo. 16.00: »Nev . jM yt,-čakati«, G mo Cerv«, lobrigtda	-ijorehoč*,	VS
“SIS »"«. « »■ »vriu-s.sisf
Vittorio Veneto 16. ■ gM,
Loretta Voung, KW w jt), Azzurro. 16.00. (!LaA|lly VU>* Hossano Br«z‘,
Beivedere. 16.00. «»
V Johnson.	®
Marconi. 16.00: «Presn*
BiUi 12 moo- «Kal'l°f
Novo cine. l^0-	*
Deanaic^n <Mi kanit^Vi. Odeon. 16.00. «1Y1‘. pajco ^
dano.	/(Bratje
Venezia 16.00.
poletni kino- vv0#,
Paradiso. 1930: _•.Ojgjg> Ponziana.	_
TOREK, 5.
J lgohlovav*?:*
c O * A _ * • KC
254.6 man 1«»^ ,A
13.3“° 19.00 Vin3l°23:30	^	0
,src1, „s
30 in 33.00.	6.50 n;
J.50 .Jutranja *latran’ji K^f. '^niki kotiček; “sV,*
„ZerSrečaninov: t® *
7.30 zenski	»fll
Chopin - Gre|anWagner: K fr des, balet; R. par3i(al; '3,vter>l 2 dej. opere Par^ M £
bavna glastla-havne >ne?Belt!' do danes«, zabavm l4.i5»^
vaja Borut Les)* j45	^
ke o medicinh ^KeniL^jr življenje na.,„^sta VI. " $16 Koncert bariton ondm< jg, ka in sopranistke D"*, pri klavirjuL Jakega Vj 17.00 Iz JuSos (Mirko nega albuma
Stevan Hrlstič,	daim ^i.
pa do . ime ,_B0 „arodn?;„i. l).
i „	t—	ITY1A F .S
ipranistke	pe^
.......	p
pa do Upe B0 narobne i- li 9
in primorske ,rvašč' y rp
18.00 Poročila Y.apSodija V
G. Gershwin. R P^r Bab**
drem, izvaja o	P	.. i)!
greb, dirigira	^	,
pri klavirju Bran V veselem ko, Fra^jjjfe polk igra kvar 0 po Šport; 20 00ntP oper.a
Hči regimenta, ^ijsti 'bjjtC
dejanjih,	radi3,	jjffš’
ster italijanskega ple5.„a
Mario Rossi;
rl«*'1 'V?
11.30 Lahki °r^ v^koSjj! itjj davanje; 12.10	^	?e	J
kai- n oo Giast>* r j4.2p
Kulturni	$
ameriški odm Hač»titrl f. 1
glasba; 17.55 „rke ^riK cert za v10^ ?toriista‘ 0ja; fe Koncert bari jf] vzs , t Kosa; 19 00 ff^o.oO SJ? i9t Pestra -glasba, , nanta},.^*
Cl/nrionr' 1. u
Pestra glasba: • 'KantajjLA Škerjanc: 1. prilAjf' ni venec«; 20.» po	(r
ke. melodije, ,/nbinSk •-toč: »Zadeva	-rni
3 dej.; 22.50 Vecc ^
ni venec«. — oi.uu tike melodije, Luoinsk'i
toč- »Zadeva KU , pK»
3 dei.: 22.50 V«	y
T K *
11.00 Za vs»k<«» ,5.2»^ P
/?/a
ADEX IZLETI
16., 17., in 18. oktobra 1954 POREČ — ROVINJ.
16. in 17. oktobra 1954 REKA - OPATIJA.
17. oktobra 1954 ŠTORJE, SENOŽEČE, • POSTOJNA.
Vpisovanje do 7. oktobra.
23. in 24. oktobra 1954 (dvodnevni) ŠTANJEL — BRANIK — ZALI HRIB — ILIRSKA BISTRICA — KNEŽAK — PIVKA
23. in 24. oktobra 1954 (enoinpoldnevni) KOZINA-HERPELJE — SKOCIJAN — DIVAČA — LOKEV
Vpisovanje do 14. okt. pri lADRI A-EXPRES» Ul. Cicerone št. 4. priti. Telefon 29243
Rossetti. 21.00:	Operna sezona:
Danes zaprto
Exceisior. Zaprto zaradi obnove.
Penice. 16.00: «Dekle stoletja«, J. Holliday, Peter Lavvford.
Nazionale. 16.30: «Pandora», Ava Gardner in James Mason.
Filodrammatico, 16.30; »Hondo«, John Wayne.’
Arcobaleno, 16.00:	((Pogumni
princ«, James Mason.
Ajtra Rojan. 16.00: »Otok na nebu«, Johp’ Wayne.
Auditorlum. 16.00: ((Otroci ljubezni«, Jean Claude Pascal, Lise Bourdin.
Cristallo. 16.00: ((Potovanje angleške kraljice okoli sveta«.
Grattacielo. 16.00: »Trije novci v vodometu«, D. McGuire, J. Pet-ters,
Alabarda. 16.00:	((Latinski lju-
bimci«, Lana Turner, R. Mont-alban.
Arlston. 16.00:	»Družina Passa-
guai«. De FHippo
Armonta. 15.00: ((Nedolžni plačajo«, M Lotti, O Toso.
Aurora 16.00: «19. jata bombnikov«, R Scott, Pat 0’Brien.
Garibaldi. 15 30: «Operacija Koreja«, J. Leslie.
11.00 za v»--'. ni&ie
Simfonična U,a yečsr v melodije; 21.00 race Samatt. ^	,i „
12^0^° 15.00, °17.°0, >%r:0fe
st ral ni	20	£
n asvet i: 12.10 ^ Z* j/
hmi godm,’, l0 Za. ]?• lUJOi"?
znanosti:	1,2- nion-KJS jišj
kaj; 14.00 Za F SeSf-KJ ‘f wig Beethot - ^ ^ (g «Pastoralna»; , »fif ,5.<5 plr ba; 15.30 'lekcija-;
venske" nirodpc	^
ninski oktet, h T&el|J* 5j£ terature -	30
na progi, 1(J Al^pvk 5id)Lj:
jabini Koncčrt
kester, PrgJ KuJJjf poPjrfjj!
meha;,, l8JS, peflb .30
'A
P»' Vor^v„a -odoru; 21->U g last«
ZA PRlDftf/ilfn^.50.
Hšča m . -a f i 48
li5ta telefoni
17 <*t0l,|et < 16. 10 ‘ evni izl
dv0 »kio
LJUBLJAN° bled	)jj*
,7 oKt°Br.ziet ‘
‘no.,n><>0
VpisovenJeJ^- _ ^
23' ‘n anevn' dvodnev
CRN1
24-	V
, l5-°
V^sovan^--^. P' ŠTORJE
POSTOJNO r0Vl$jt
TOMAJ *%0STA
KOSS' ^
MOTOVt^^
Vpiso'
7. "°veM 0 eV* rrfP
enodn^V HERPELJP MATEBlJO osnovo PODGBAD p
Vpisu
vahje
primorski dnevnik
0. oktobra 19M
Im 20.iet° l*vl3ai° v Ljub-'Ikitkel prve številke
'*a v p?'amce,,‘ ki ie bila
K z°k«i Po-
K* PrlvT\er ^ TaZl°' ljudske ’*	36	nastanek
'totzan ,	najtesneje
Ni no -i pozneko borbo
C nk‘: ru in
H0VARSTV0 IN LJUBEZEN V KROGIH BIVŠIH VLADARJEV
siTou-miDJOEirač
^iitvam )u in s tem
JJZ% socialistične kiinainoLlt:U0*'ker *
hi'nainZ\o	ru°ia’ fcer ie
m ZžTkT"* PT"
tc "eločlii,, j , sloven-“ ‘ te borbe in
Pada / rn ',k^idske pravičen
!Um°vansken,ie' ■ k° 50 se u iie»ju 2„/ , 3“P«em žit>-
^ staokn “ poiavliati «ve-
Politične	prue
ji n'2yn/?stacije’vseveč-
Hcami m h meck,mi tirno-lojjje	eežimske	ideo.
‘>’iiiacij3ea0Vlh P°Htičnih or-l^kVlCel0 priietek ko-aParatu» ^e^overn državnem t,ri Karrfoi •Prl1’i tovariš Ed-J%, pet i 2' Io je t0 !eta
'»jajfce A* po vzpostavitvi UTe v Kara-* ,fcuia[aUl2 Ju°oslavin, ki ^bleme i, ... Sll3em rešiti !ern°kratirnl	*e dotedanja
la na rf * praksa postav-
-	‘ Tl«* «
lie - ,i„ . Teo- -a nosi-i«’ ‘ dar »re za p0-
-m i«	<0. po.
,e nujnl°C'alna vpvašanja, etne0a ž, , poraiajo iz kon-
* ^0 2nja ~ je ved' ***»«» javnre Slcer vzpo-
>*«e ne TK a k°lesa Pfetefcn , ore zaustaviti. °maj peUk tet «efa!a **‘oj«»u«r,fej rešim
►k .	.	.
i ra^a Pp»-o. A- *	ge-
:rha,i, ker lvk°viča začel zaA° ?e ” njegovem Irt,i',sem 6 kazati razpoke, Iprotje. 0 auna razpoka:
„v, ri	a;	na-
M Srbi j« ,,Ceio sovraštvo 'ioiean	Posledica
i ,-Jdujo2	'ua»/ posledica
>ezije	Položaja srbske
•in.	takn i__________
**%» fci ,l“«° imenovane ([al)euin. [e z nastankom yncev Srbov, Hroatoi
I -»lig
r. ence0 n’“uu' «rPatou in
/ Elitne nU,Zeia v državi
> n* autn	ln	p”“-
0,talib n °nornistične tež-
' T“ Brdr°v0V’ Zlasti Hr-
t0*POciarLer ni ‘2Pa3ai r'šču	«» poiitie-
> torruars^m i l£	“mpa,t	3e s ea-
i« b**c«Ba S‘r®‘ obse° pe'
,fCeoa « °oseg ue-«4>ai n acionalizma, ki
C Sto - naietel! ,la „ ungoslovanskih
»'«j,S>onaii!!iC.lb velikosrb-
'^Son2r2i t6mem
^Cer J ,ars«:i rezini je
iti0i h, a ,n nacistično S„0<loljnbno® m°ral spričo
,%hklh nara, duha jngo-
%'Vno dni	~	prav
«„,!> 27.	‘ notranji
l£oSn^o-ere Ja4J Je ^
"‘ttii^ožni 3Udstuo izreklo ke .n' tol;,,, el kolabornrin-
l$tin .	^Tli ^	'_w »^/c/vio
k -ni	kolaboracio-
Sli!1 5e je °Orajske kli-
Sosi	*ateči ”‘0r“la u Use3
tij,: 5lilio s„	inozemstvo.
na-
Jo m fn. u pre ;* t0rf /as>sti, fc,
Ji>nj 0 fcos	50	mislili,
,ar0(i *®°r6i	enaravni)> dr-
Sd„ tUo,bi •	   u,-
1‘ s- ■<	, luPoslovanskih
6 U^* ^
^od^^orjn. 38 bil račun ,0ie ,#0 dokn- ijngoslovanski
* l-^ovatT ^ je mo'
t0ae fc!
ffl „ l..
ti '•«10	1
j!,roii0„ irna
;<A emeiJi »! skuPnost Ps6na ,, , osnovnih
<0rj
'‘“a51,1!? B*eea de,"a osnovnil,
N« na do sle, e0u l1’ld-
*0polne lem spošto-V ““^ojti. nar°dnostne
»il,
vo k
^ b
'i.-
Nm3e Prsr17“St,eno Jnyo-
e2 n ° naln PTedm tisk
*»-	fci	bi ■
!°cialistir	UltVa'
Vršu ,	JuVO-
si
D. ‘ Ul, ,
«vit. JC težfco ,
V .Ia,CIiuce,‘a""sllii zrnati .!U90slovansk°ihVOb0dilne SKlh narodov.
l!1" U^V11 de.r'2 . ’B
/j„i ^	«:oi
lS0,Uf' osvoh Je le odvi-
in ^ borba
f 'w"Cr *n	^07-ba
' .j.-11 tutij hn ,	1	Sloven-
S*	je i1;.
} .a «J“prd"‘ tisfc,
\ 1 vZor v Prav,-nJa načelna trnu tisku,
y,S 'se]Zn‘ na kat^th
) i* ‘Udi ST° z“'>pal,ti, •' » 1 borb. ”as ust”—-
l«nc!ri,p0r8re !na
Te dni so vse italijanske ilustracije prinašale lotogra-t;je dveh mladih oseb, ki se imata v kratkem poročiti. Ona je še mlado dekle, povprečne zunanjosti, v obraz bolj debelušasta, pri njem pa bi se starost težko ugotovila, ker je že precej plešast, dasi tudi on ne more biti, sodeč PO potezah obraza, mnogo nad trideset. Iz mastnih naslovov je bilo takoj jasno, da gre za poroko hčere bivšega italijanskega kralja Umberta, menda ji je ime Maria Pia, s »principe Alessandro di Jugo-siavia«, t. j. s sinom bivšega regenta Pavla Karadjordjevi-ča. Sicer sta zaenkrat samo zaročena, toda v kratkem bo prišlo nedvomno tudi do poroke. Zraven ljubezni, če je sploh kaj je, so prejkone še drugj razlogi, ki jo narekujejo, in ti so takšni, da do nje mora priti.
Maria JPia je, kot znano, hči Umberta in Marije Jose, sestre bivšega belgijskega kralja Leopolda. Umberto živi danes v pregnanstvu na Portugalskem, Marija Jose pa v Švici, živita torej ločeno, ker med njima menda nekaj ni v redu. Srečata se le bolj redko, in še to samo za kratek Čas, kar daje slutiti, da je to bolj za italijansko'notranjo rabo. Pred kratkim pa sta se udeležila potovanja z ladjo »Agamemnon«, s katero je cela jata bivših »veličanstev«, raznih princev in princezinj križarila po Sredozemlju. *
Na tej ladji, se je nahajal tudi omenjeni »Alessandro principe di Jugoslavia«, starejši sin Pavla Karadjordje-viča in njegove žene Olge. Njegov mlajši brat Nikola, se je pred nekaj meseci v Londonu ponesrečil z avtomobi-lim. Cilj omenjenega krožnega potovanja po Sredozemskem morju pa je bil, da bi se mlajši princi in princezi-nje med seboj spoznali, kar je nujen pogoj, ko se hoče skleniti kak zakon. Prav zaradi tega, se ga je udeležila tudi Umbertova dvajsetletna hči, ki je že zrela za kaj takega.
Po končanem križarjenju, se je italijanska družina odpravila v Švico, seveda ne po, temveč mimo Italije, ki vanjo Umberto ne sme stopiti. V Merlinge pri Ženevi, kjer ima Marija Josč svojo rezidenco, se je zbrala precejšnja družba najvišje evropske aristokracije, zakaj Umberto je slavil svoj petdeseti rojstni dan, ki ga je bilo treba dostojno proslaviti. Hkrati pa se je imelo proslaviti še nekaj drugega.
Tiste dn; so razni novinarji videli Mario Pio, kako se je sprehajala po ženevskih ulicah z nekim mlajšim, dasi že plešastim človekom. Bil je to Aleksander Karadjordje-vič. Zraven pa so z njima opazili še nekega drobnega, suhljatega človečka, ki ni bil nihče drugi kot Pavle Kara-djordjevič, njegov oče. Oblegani od novinarjev, so Um-bertovi ljudje najprej demantirali govorico o zaroki obeh mladih ljudi, kasneje pa so popustili in priznali, da govorica drži m da je Pavle Ka-radjordjevič dopotoval prav zaradi tega, da se v zvezi tem urede tudi nekatere poslovne zadeve. Znano je, da te stvari, tudi če je kralj v pregnanstvu, ne gredo tako kot pri navadnih smrtnikih. Tu se morajo podpisati razni protokoli in pogodbe, urediti vprašanje financ, dediščine itd., vse, kar je potrebno, da se ve, kdo ka; dobi in kdo kaj da.
Pavle Karadjordjevič živi v Angliji, takisto sin Aleksander. s čim se tu ukvarjata, kaj delata, ni povsem jasno, italijanski časopisi so med drugim,ko so javili vest o zaro-
‘C^fce m t e. - rn tržaške
Slo-!a o-
da ,	-	'•‘■aske
v^nskiL poveza-
os,Spe*ho h3C *e2"fc°
°b°diln °rb° in
V^itne
• k]er ,
ital
Istvom,
zami-
zma-
l. Ullne0a	zma-
. Jer 7p 7 gibanja v
^a^a 2
b„ržo -‘“»Janška /a-ineja *a?ihnila
C'*- b 22 h«lHani1:a!*°
Liljan,
K Sl«pen, J n‘
azdi , "Panju
oh-. ‘enn ..
'n Slo. da ji
S|n° ZT telTT’d« j'
1«. Mož ,ni‘i sv, S0VTaštva n0n tudi J ,a°spodu V,. tel0. i nad innj;..
itSa ^rte ^vom. %°d‘ln2atf0i a Prekr‘2ala tki	PibaL^Oa	o-
«!>Un„ načrte t 3udstvom.
'Dn .-ju
Mo UsPešn 0 Ur‘ja i "w“
C n*fcim ° 5fcunri’ k' ie r°-
•S*S£*te.
wirk r 'n itnl Pnos‘
%l\d2<ynsktm
‘stvom
ln„
He «ad
de-
jo po-»fcupnim
iS** ill^oviten
MiJ' “»k Udi Pril 0lbanju bNl« ^din-j. '
MiJ »sk ** Pri«, “‘°anju n’ I "°-Prit° 'n vV°10 ZP0-
m. bnri	nemnnu
\ 7‘ »Z00 in v10 ipo-%kn°tbene val k ”'tntt3'1-0(1 „>Pju , en°*Posf
1 š8.‘b«hin 1'stea,, ,n k
c'i t,
ki, objavili tudi Aleksandrovo biografijo. Iz nje je razvidno, da se je rodil v dvorcu White Lodge na Angleškem. Študiral je v Etonu, toda študijev ni dovršil. Zaposlil se je v industriji strojev za pranje perila, zatem pa je postal civilni pilot. Ali je pilot še danes, se ne ve, verjetno mu je oče še »pravočasno« naložil v raznih bankah zadostne količine zlata, da mu m treba služiti kruh na ta način. Toliko manj zdaj, ko se bo bogato poročil. Umberto je namreč zelo bogat, dasi se r.ahaja v pregnanstvu, in z njim, se razume, je bogata tudi njegova hči.
O tej poroki, bi pravzaprav ne bilo vredno govoriti, če bi ne šlo pri tem za nekaj, kar je zelo značilno. In o tem treba nekaj povedati.
Pavle Karadjordjevič, ki je postal po smrti Aleksandra Karadjordjevič prvi regent, bo ostal v zgodovini zapisan kot velik občudovalec fašistične Italije m nacistične Nemčije. Znano je, kako se je klanjal in prilizoval Hitlerju in Mussoliniju, kakor je znana tudi njegova politika, s katero je hotel Jugoslavijo priključiti trojnemu paktu. To politiko je doletel polom 27. marca 1941, ko so se ji jugoslovanski narodi postavili po robu, on sam pa je moral zbežati v inozemstvo, v Afriko. Dasi vodijo njegove so-rodniške vezi v samo angleško kraljevsko palačo, so ga Angleži navzlic temu smatrali za kolaboracionista. Morala so preteči leta, preden so mu to pozabili ter mu dovolili, da se je naselil v Londonu, kjer pa nima nobene vidne vloge.
Toliko glede Pavla. Kar zadeva Umberta pa je prav tako znano, da je moral zapustiti Italijo, ker je bil fašist, nosil črno srajco in javno solidariziral z Mussolinijem. Nič čudnega torej, če se še tesneje, kakor sta že, krvno povežeta družini, ki imata zraven drugega tudi tako odlične politične tradicije.
Ko piše milanski «Corriere della Sera« o Pavlu Karadjor^ djeviču, pravi sledeče: «Z najbolj pristnim prijateljstvom povezan z Umbertom še ko je bil ta prestolonaslednik, je Pavle ljubil Italijo, kakor je tudi vselej favoriziral dobre odnose med obema deželama.«
Seveda pri tem «Corriere della Sera« ne omenja, kakšni so bili ti odnosi, in kakšna je tačas bila Italija.
»Giornale di Trieste« pa kakor da si ne more zamisliti poroke pripadnice savojske dinastije- z Jugoslovanom, da-
Zaradi tega govori o Aleksandru Karadjordjeviču kot o Angležu, poudarjajoč, da je rojen v istem dvorcu kot vale-ški princ (bivši kralj Edvard), da ima angleško državljanstvo, da goyori zelo slabo srbsko, ali pa sploh ne, da je z eno besedo pravi gentle-man...
Za poroko je potrebno samo še papeževo dovoljenje, ki ga gotovo ne bo odrekel, ko pa mu je Umberto tako globoko vdan.
Gotovo gre tu tudi za neko špekulacijo, ki o njej ne bomo govorili, povedali bi samo, da so Karadjordjeviči svoje odigrali in da Jugoslavije bržkone ne bodo videli več.
Po prvem delu koncerta v soboto zvečer je v imenu Glasbene Matice in navzočega občinstva pozdravil zbor Slovenske filharmonije in dirigenta Rada Simonitija, predsednik GM prot. Fran - Rado Rauber, ki je gostom tudi poklonil venec.
Honcert zbora
Slovenske filharmonije
V soboto 2. oktobra 1954 smo ponovno slišali zbor Slovenske filharmonije. Zbor in njegovega dirigenta Rada Simonitija poznajo Tržačani že dobro. Kako visoko ju cenijo, nam je izpričalo ploskanje, ki je veljajo zboru in dirigentu, čim so se ti pojavili, pa zadovoljstvo občinstva po posameznih točkah sporeda. Leta je bil izredno pester in zanimiv, kajti so se več ali manj znane pesmi iz južnoslovanskega repertoarja vrstile z redko izvajanimi zbor-slcimi skladbami iz literatur drugih narodov; posebna pozornost je veljala tržaškim
HIGHLANDS
severni del Škotske
Sir Walter Scott je bil tisti, ki je seznanil sodobni svet z visoko planoto severne Škotske, ki jo splošno imenujejo «Highlands». Ko se je Scottov genij sproščal v opisovanju pastirskega življenja High-landerjev, je Evropa dihala dim industrij, dobe. Povesti o ponosnem in fevdalnem življenju je zato svet ugodno sprejemal, ker ss dale nekoliko barvitosti življenju v mestih in tovarnah; škotski High-landsi so tako postali za mnoge podoba dežele slikovite preteklosti in fevdalnega življenja. In v letu 1954 uživajo še vedno ta sloves-V prvi dobi zgodovine, o kateri imamo poročila, so prebivali v teh hribih tisti keltski rodovi, ki so pustili vidne siedove svojega potovanja skozi Evropo proti zahodu. Ko so prišli Rimljani, so bili ti Kelti že nekaj časa stalno naseljeni, ponovno so odbili rimske vdore, dokler niso rimske legije dokončno zapustile te kraje za vedno. V velikih vojnah za neodvisnost proti Angliji so se Highlan-derji pridružili ravninskim Škotom, kadar pa ni bilo vojn, so živeli ločeno od juž-
Narod večnih popotnikov
nega dela škotskega kralje-si je ta kraljevskega rodu. stva.
Zemljepisna lega, ki je o-mogočala v tistih časih ločitev, jo omogoča tudi še zdaj. Črta Highlandov, ki poteka skozi deželo od neke točke severno Glasgowa do južno od Aberdeena, je mogoče najbolj jasna in izrazita pokrajinska meja Evrope. Severno in zahodno od te črte, ki zapira približno dve tretjini vse Škotske, se začnejo dvigati pravi hribi — ali hihg lands.
To je dežela klanov, v kateri imajo priimki pokrajinski pomen; še danes pove že priimek posamezne osebe iz katerega kraja je. To je dežela pestrega blaga in slik, dud, velikih glasnih zborov, highlandskih polkov in drugih vedrih stvari, kj jih ni zlepa najti drugje na svetu.
Mogoče se prebivalec Highlandov že po svoji naravi rad potika naokoli po svetu. Njegov temperament ga ne obdrži doma, v druge kraje ga žene tudi dejstvo, da njegova domovina, kakor tudi je lepa, ni niti bogata niti želo obljudena; v modernem času ni šla s časom naprej, ni sodelovala z industrijskimi in trgovskim napredkom ravninske Škotske. Uboga hribovita severna Škotska je odrivala svoje ljudi v industrijska mesta in v prekomorske posesti
Pokrajina škotskih »Highlandsn
Velike Britanije, kjer živi zdaj več Škotov kot doma v vsej Škotski
Danes poskušajo na vse načine, s podporo vseh strank in vseh prizadetih, da bi omogočili Highlandom napredek in življenje. Turizem, ki je vedno cvetel odkar je dal prvo pobudo Scott, se razvija kot sodobna gospodarska veja, Z raznimi načrti modernizirajo starodavno domače kmetijstvo, črede živine in ovac rastejo. Važno ribiško industrijo podpirajo s posojili, z raznimi olajšavami, z moderniziranjem tržišč in znantve-nimi raziskavanji. Lepo skrbijo tudi za gozdove, med katerimi ležijo slikovite vasice.
Z regulacijo gorskih potokov in rek nastajajo širokopotezno zasnovane hidroelektrarne, ki naj dobavljajo električni tok vsej pokrajini. Obnova se skratka vrši približno tako kot pri drugih severnih kmetijskih področjih, ki so sposobna za samostojno gospodarstvo. Za do sedaj zanemarjene škotske Highalands vlada zdaj tako zanimanje, da lahko upravičeno upajo na boljše čase.
Revščina in bogastvo
Zmotno bi pa bilo misliti, da so Highlands povsod ubož-ni. V območju Highandov leži na primer mesto Aberdeen, krasen in bogat kraj, katerega zaledje predstavljajo najboljši kmetijski kraji sveta. Na plodovitih travnikih gojijo čudovito živino — rase Aberdeen-Angus in Shorthon — od katere prodajajo posamezne glave po več tisoč funtov šterlingov; iz morja pa prinaša celo ribiško brodovje vsak teden cela bogastva v Aberdeen.
Ob ustju Moraya leži cela vrsta ribiških mest, ki živijo od lova na slanike. Tu je prebivalstvo bolj skandinavskega kot keltskega porekla, kajti na tej obali so vladali dolgo časa možje iz severa.
V najbolj notranjem kotu ustja Moraya ležj Inverness, prestolnica Highlandov; proti zahodu ležijo Highlandi, z njihovimi malo obljudenimi kraji in krasnimi pokrajinskimi pogledi. Cest in železnic je malo, ker ni mest in tržišč, katerim bi služile. Tudi obalne pomorske zveze so redke, čeprav uživajo močno podporo; nikakor pa ne zadoščajo m jih je treba izboljšati, Vse to zdaj proučujejo.
Vendar imamo ne glede na vse te čudovite kraje primere zasebne pobude; naj omenimo donosno industrijo twee-da Harris, ki uživa svetoven sloves; začetek te industrije sega na Hebridske otoke, kjer so z domačim tkalstvom preganjali dolge zimske večere, danes je pa to industrija, ki trguje z vseh svetom. Na Higlandih je tudi glavni del škotske industrije wisky-ja, ki čudovito dokazuje, kako lahko krajevna posebnost združena s pravim trgovskim duhom postane izdelek svetovnega obsega.
Ljubezen do rodne grude
Na zahodu dežele govorijo še mnogi ljudje stari galski jezik, čeprav uporabljajo seveda tudi angleščino. High-lander je izobražen človek, ki zna misliti in diskutirati. Rad se pogovarja s tujci in popotniki. Večina prebivalcev Highandov je delala v tujini, bodisi da so služili kot mornarji na trgovskih ladjah, bodisi da so obiskali po vsem svetu razpršene rojake in skupaj delali z njimi. Vsaka
družina ima sorodnike v najoddaljenejših krajih sveta. Od skoraj vsake družine pa študira vsaj en član ob podpori vseh ostalih na kaki škotski univerzi.
Highander je silno navezan na svoj dom in svojo domovino. Cesto jo sicer zapusti, vendar vedno zelo nerad. Potuje po svetu, kjer dosega uspehe. Problem je v tem, da se najdejo sredstva, da bi mu bilo mogoče to tudi doma.
Razstava fotografij o Jugoslovanski armadi v Indiji in Burmi
BEOGRAD, 4. (Tanjug). — Razstava fotografij, ki so jo priredili pred nekaj meseci v Grčiji in Turčiji, bodo te dni poslali v Indijo in Burmo. Novembra bo razstava odprta v Bombayu, nato pa v Delhiju in Kalkuti. V glavnem mestu Burme Rangunu bo razstava odprta decembra. Pozneje bodo razstavo poslali tudi v Adis Abebo, Kairo in morda Aleksandrijo.
. 'r ' ‘
r>
Ob Doberdobskem jezeru
POT SKOZI TEMO
C odlomek
tiste- » in fc 'tj “Me 'ki bo naprzdne-«*‘al tudi ‘S tTiaiklneOa p°.redni eBtt n„PH*ad'-
napNdne0;
«■ h.
Poročila se je tistikrat, ko je on odhajal na morje, zdaj pa je bila že blizu petdesetih spomnil se je še, ko jo je zagledal, kako ga je držala za roko: bila je izredno zala le-Pe rasti, hči z Vangdala, 'a je" ni maral nihče, nihče izmed »stih, ki so prišli v poštev, kratko in malo je niso hoteli' Gospodična Dina, jo je imenoval eden izmed njih. Konč-n° jo je nekdo le vzel; bil je u »V,eC'. sP°*e‘ka je hodil po e2eli i„ kupčeval s telečjimi kozami, zdaj pa je napravila njega trgovca, pravega tr-S°vca a prodajalno.
Bila je še zmerom tako dostojanstvena kot poprej. Ko )e prosila, naj se usede, je unel občutek, kakor da ima odgovarjati pred oblastjo. Celo njene roke, ki jih je polo-~ križem, so bile slovesne, toda za vso to dostojanstve-nost ni imel dosti časa, saj n' zato prišel k njej Vprašal je
naravnost, kaj
meni, ali je oče morilec ali ni. Sedela je tiho in ga nekaj časa gledala. Res, bila je dostojanstvena, videl pa je, kako je v zadregi.
«Saj veste, kako je pri nas doma,# reče.
»Da, uboga Arna,« je vzdihnila. «Ne govori mi o tem. Hudi časi so prišli na nas. Tu so, in kaj moremo? Za nas imajo svoj nauk. Da bi jih le potrpežljivo prenašali. Storimo to, Brynjar. Naj On vidi, da potrpežljivo in hvaležno prenašamo breme, ki nam ga je naložil.«
Nenadoma ni več mogla dalje. Tako se je zjezila, da ji je šlo na smeh:
«Da, to je zares čedna idila na Vangdalu! išdaj se lahko ponašamo z Bjdrholtsko domačijo! Lepa reč zate, ki si prišel domov in doživel vse to. Človek bi si raje želel, da hi mu izkopali grob in bi sam legel vanj; da bi mu ne bilo treba nič več vedeti o družini in časti. Kdo bi si to mi-
slil? Hm! Hm! Pravijo: kakor si človek postelje, tako leži — v to ne verjamem več! Vsaj jaz ne vem, kaj smo se pregrešili na Vangdalu, kaj je bilo napak, da nas je moralo to zadeti.
Toda Brynjar, zaradi tega se nikar ne razburjaj, bodi pameten. Tako smo delali ves čas. Ne pozabi, starše moraš spoštovati in jih ceniti. Tudi tega ne pozabi: Blagor mu, kdor po nedolžnem trpi!«
»Prav zaradi tega sem tu in hočem od vas izvedeti, ali oče po krivem trpi.«
«Kako moreš kaj takega vprašati? Kako moreš kaj takega vprašati! Mislila sem, da bi ti moral to vedeti, da kaj takega sploh ni mogoče misliti o njem. Brynjar, tvoj lastni oče! In takšen oče! Bila sem tako ponosna, da je moj brat; spominjam se še, kako sem se zahvaljevala bogu, ko sem bila še mlajša, da sem ga imela in da je bil tak, kakršen je bil. Da, hvalila sem
boga. In prav tako on mislil o meni.
Rekel mi boš: to je bilo takrat! Cas je isti, otrofc moj, in mi tudi. In poleg tega je bil oproščen. Zato hočem, da pustiš vso to zadevo pri miru. Kljub temu sem vesela, da si prišel k meni, aa nisi šel k drugim in poizvedoval pri drugih. Kajti jaz ga poznam. In če ga jaz oprostim krivde, ga moraš tudi ti. Nihče ni bil Torbergu bliže kakor jaz.
Tvoja mati? Da, njena smrt nas vse boli. Toda ona je zdaj mrtva, ne govorimo o njej. Ona ima svoj mir tam, kjer leži. Pusti, naj v miru počiva. Ni naša stvar govoriti o mrtvih, ne pozabi tega. Tvoja mati je bila resnično prava mati. Nihče ne govori drugače. Nisem rekla o njej niti ene same zle besede. Morebiti imam svoje napake m morebiti jih je imela tudi ona. Jaz jih nisem poznala. Ver-jemiva, da jih je poznal tvoj oče.«
»Toda vi in mati sta si bili dobri prijateljici.«
»Praviš ti to? Ali to ljudje govore? Da, da. To je bilo nekaj časa, da. Tega ie že davno. Medve sva bili zelo različni. Vendar sem Arno imela resnično rada in imela sem o njej najboljše mnenje;
tudi da, res je tako, čeprav mi je vzela brata. To je stvar, ki je ti še nisi skusil. Življenje nas uči marsikaj, to si zapomni, Brynjar
Ne, v tvoji materi je bilo mnogo dobrega, sicer bi se Torberg nikoli ne oženil z njo. Saj vendar veš, da se je njej na ljubo odrekel morju <in trgovini z lesom, čeprav je imel tako srečo na morju in v kupčijah. On je Bjorholtovo domačijo spet postavil na noge. In odkar se je oženil, ni več pokusil alkohola, tudi to je žrtvoval zanjo. Ali je znala vse to ceniti?
včasih težilo. Nekoč je zalu- držal. Vprašal jo je, če je
čal kovaško nakovalo, ki mu je bilo ravno pri roki, ob
steno; bilo je menda na neki tovo stvar.
bila v mestu in če je poslušala, ko so obravnavali oče-
dražbi in ravno leto dni po njegovi poroki. Kot sem že
rekla, pil ni nikoli. Verjetno se je spomnil česa neprijetnega in se zato raztogotil. Ah da, so pač tudi take stvari!
Misliš, da se tega nismo spomnili, ko je bil pred sodiščem? Ne boj se, načeli so to in še druge malenkosti. Ljudje v občini so nam bili zmerom nekoliko nevoščljivi. Posebno Torberg se jim je zdel vedno nekoliko preveč veliko-
«Gregorčičeva založba« bo tudi letos izdala Koledar. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe«. Odlomek, ki ga objavljamo smo vzeli iz zanimive povesti «Pot skozi temo« norveškega pisatelja Olava Duuna.
Tak je bil, in za človeka, na katerega se je navezal, je hotel vse žrtvovati. Taki smo vsi Bjbrholtovi.
In takega človeka bi ti mogel sumničiti? Ne, ko bi storil kaj hudega, kakršno koli nepremišljeno dejanje, bi ga preveč mučilo, to vem, in bi s tem gotovo prišel k meni.
Ves ta čas mu ni šlo zmerom dobro; ni pa o tem nikoli govoril. Kdo ve, kaj ga je
potezen. Veš, to so majhni ljudje. Ne morejo nič za to, če so takšni. S tem se moraš sprijazniti. Da, sprijazniti se moraš. Nikoli ni bila naša navada, da bi v občini vzbujali pozornost, Brynjar, ne pozabi tega, In prav tako ne pozabi zahvaliti boga, da je vse to minilo. Zdaj pa moraš pozdraviti Hansena, mojega moža, doli v prodajalni je.»
Hotela je vstati, a jo je za-
»Da, bila sem tam. Drugi iz naše družine so ostali doma. Bojim se, da jih je bilo sram. Mene ni bilo sram. Vedela sem, da bo naposled zmagala pravica. Nikoli pa ne bi verjela, da mu je toliko ljudi privoščilo smrtno kazen. Spravili so se nanj kakor mravlje, kakor muhe. Eden je vedel to, drugi ono. Nisem verjela svojim ušesom. Zdelo se mi je, da morajo ljudje samj slišati, da lažejo. Beda je kar gledala iz njih.
Torberg je tedaj molčal. Jaz bi tudi.
Ne, le kaj novega o tvoji materi bi moglo priti na dan?
Seveda, služila je pri Torri-su, preden se je poročila. No, ne more se ravno reči, d« je služila; bila je tako rekoč rejenka na posestvu. Ne, ne, o njej niso dosti govorili. Tor berg je bil tisti, katereipu bi radi prišli do živega. In res je moral priti še ejjen naših ljudi, Haldor, in je tudi hotel pričati; šlo je za to, kaj je Torberg menda rekel nedavno pred Arnino smrtjo; da je zakon svet, ne pa žena; izpovedal je, da so mu te besede dale misliti.
(Nadaljevanje sledi)
skladateljem. Med temi so bili zastopani Kogoj, Mirk, Švara, Venturini in Vrabec.
Serpej Ivanovič Tanjejev je bil učenec Čajkovskega. V njegovi pesmi Sončni vzhod je čutiti vpliv poznoroman-tične šole. Njegovo ime sicer redko zasledimo na koncert-nih sporedih in nam je zato avtor sploh- malo znan, vendar se nam je izvajana pesem takoj prikupila zaradi prepričevalne motivike, resne ter temeljite obdelave in zanimivih učinkov, ki niso prosti zahtevnosti: zato tako pesem lahko izvajajo le kvalitetni in temeljito pripravljeni zbori.
Aleksander Grečaninov spada med one ruske skladatelje, katerih dela so kmalu prodrla v svet; posebno njegovi samospevi in njegove klavirske skladbe se pogostoma izvajajo. Kakor druge znane njegove skladbe, tako se tudi pesem Jesen odlikuje po lahkem svežem občutju.
Tri pesmi Mauricea Ravela so edino delo velikega franr coskega skladatelja za zbor brez vsakršne spremljave in ne zaostajajo za njegovimi najboljšimi deli. Preprostost glasbene koncepcije in genialni postopki narede iz njih čiste bisere.
Izmed skladb slovenskih avtorjev je bila nedvomno najzahtevnejša po tehničnih problemih, a najgenialnejša po bistveni muzikalnosti, ki je vodila skladatelja pri zasnovi celotne pesmi in prt izpeljavi posameznih glasov, Barčica Tržačana Marija Kogoj a. Zelo zanimiva in učinkovita je pesem Sirota Jerica ricmanj-skega rojaka dr. Danila Švare. Močna dramatičnost te naše prelepe narodne pesmi je v nji odlično zadeta. Ubald Vrabec se nam je predstavil z dvema novima pesmima. Rdeča tulpa, napisana v lan* ski jeseni, je doživela prvo tržaško izvedbo, pesem Prihod pa, ki je nastala v letošnji pomladi, svojo krstno izvedbo. Z obema nam je naš Vrabec ponovno dokazal, da spada med najbolj originalne in zmožne južnoslovanske skladatelje zborovske literature. Vasilija Mirka pesem Na trgu je preprosta občutena popevka, mnogo zanimivejša je njegov Pogreb na morju. Ventu-rinijeva Nocoj pa, oh nocoj spada med obvezne pesmi v tržaških sporedih in je tako priljubljena, da je menda vsaka beseda o nji odveč.
■ Med primorske rojake spadata Rado Simoniti in mladi Postojnčan A. Srebotnjak. S pesmimi Dopolnil dan je bolečino, Mrzli veter in Jesenska smo imeli priliko spoznati nekai odlično izdelanih skladb dirigenta Simonitija. Njegove zborovske pesmi in njegovi samospevi so poosod zelo priljubljeni. Po dobri izdelavi se odlikuje tudi Sre-botnjakova Pesem.
Ostala imena srečujemo skoraj na vsakem sporedu, spadajo med zlata imena slovenske in južnoslovanske zborovske literature: Emil Adamič, Anton Hajdrih, Anton Lajovic, Franc Marolt in Sle-van ivlokranjac. Izmed oseh. njihovih pesmi, kar smo jih slišali pri tem koncertu, bi rad omenil le Hajdrihovo Hercegovsko. Kljub temu, da spada med tako imenovane čitalnične pesmi in uporablja v nji avtor zelo omejena in skromna sredstva, la pesem učinkuje zaradi zadete glasbene zasnove.
Zbor Slovenske filharmonije sestavljajo izbrani izšolani pevci. Njihova muzikalnost in ljubezen do glasbe sta pogoj, da lahko doseže občutljiv in energičen dirigent, kot je Rado Simoniti, tako presenetljive uspehe.
Z zborom je pri sobotnem koncertu sodelovala solistka ljubljanske Upere, sopranistka Sonja Hočevar. Njen nesen in prozen glas se je odlično prilegel Ravelovim trem pesmim in Adamičevim Pastirskim; pri Svarovi Siroti Jerici pa je s stopnjevano močjo dosegel prepričljivo dramatičnost.
Med zborovskimi solisti moramo posebej omeniti Toneta Kozlevčarja zaradi njegove duhovite interpretacije Maroltovega Ribničana pa še Toneta in Romana Petrovčiča.
—it
Nova ’ '
upoffloa hMm
nazis.vovalci ameriškega poljedelskega ministrstva so odkrili nove možnosti uporabe živalskih maščob, katerih produkcija presega v Združenih državah potrošnjo. Po novem postopku lahko predelajo te maščobe v plastične sestavine za vinilove kloridne smole. Vinilne plastike rabijo zdaj na leto okoli 90,720.000 kg te« kih sestavin. Predelane živalske maščobe so tudi zelo u-porabljive pri pocinjenju Jeklene pločevine.
k.
TRST, torek 5. oktobra 1954
%•' fcij ||j,	Vremenska	napoved za danes:
Lepo vreme z delno oblačnostjo, ki bo polagoma Pojenjavala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21.6 stopinje; najnižja pa 14.3 stopinj.
PRIMORSKI DNEVNIK
KARI«
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00:	-	-ih
G. Donizetti: «Hči regimenta«, opera v .	, orW
Trst II.: 17.55: Hačaturjan: Koncert za violino i ster. — Trst I.: 11.30: Simfonična glasba. —	.
16.10: Utrinki iz literature - E. Thomas: Nekje n ^
IZENAČENJE — Z ROKOMETOM
2:2 (1:2)
V kratkem času trije uspešni nastopi jugoslovanskih nogometašev v inozemstvu
Menda ni nikomur prav lahko hoditi na Dunaj, namreč nogometašem iz katerekoli države. Jugoslovani imajo med spomini z Dunaja ((krasen« 7:2, najhujši poraz, ki so ga doživeli po vojni. Se celo v Beogradu so pred zmago 4:2 doživeli poraz 5:2. Torej povoda dovolj za spoštovanje do Avstrijcev, ki bi lahko prehajalo že nekoliko v strah.
Za nedeljsko tekmo je Nausch sestavil nekoliko pomlajeno moštvo. Tudi Jugoslovani počasi mladijo svojo reprezentanco. Vsi igralci v nedeljo niso zadovoljili in 60.000 gledalcev ni moglo občudovati posebno lepe igre, ki je tudi domači niso nudili. i Vsekakor pa bi lahko nedeljska tekma služila za primer. Kako se lahko zmaga — če ne gre drugače — tudi z rokometom; seveda, če sodnik tako ((dobroti vidi, kot je v nedeljo videl Holandec Horn, ki je bil celo užaljen zaradi »nešportnih)) izjav, ki so jih dali celo sami Avstrijci: da so namreč drugi gol dosegli z roko. Ta drugi gol pa je pomenil izenačenje, oziroma celo odvzem zmage Jugoslaviji.
Mogoče se Jugoslavija spet povrača v dobo nepremagljivosti, to se pravi v dobo, ko njena reprezentanca leta ne izgubi nobene tekme, dokler se potem kaj skromno ne odreže takrat, ko gre za res. (Spomnimo se n. pr. po dveh tekem z Izraelom in Grčijo — in še ene s Francijo — ki so se vse končale samo z 1:0).
Vsekakor je rezultat iz treh tekem, igranih v inozemstvu v zadnjem času in v zelo tesnem časovnem razmaku, zelo laskav: 10:4 za Jugoslavijo (z VValesom 3:1, s Posarjem 5:1, z Avstrijo 2:2).
Jugoslavija je na Dunaju nastopila v sledeči postavi: Beara; Stankovič, Zekovič; Ljubenovič, Horvat, Boškov; Petakovič (Mitič), Veselinovič, Vukas, Bobek, Herceg.
USPEH POLETA IN ODLOČNOSTI TRŽAŠKE ENAJST0RICE
Triestina-Sampdoria 3:1 (2:0)
Po treh tekmah so že vsa moštva razen Milana izgubila vsaj po eno točko
I
1 -r-tuiwri;-w
M N
'
-	itf.........
:: ::
  je_______________________________________________________________/	C___________J
REZULTATI: Bologna - Napoli	1-3
Catania • Udinese	5-0
Genoa - Spal	1-1
Lazio - Fiorentina	2-1
Milan - Atalanta	3-1
Novara - Juventus	2-2
Pro Patria - Roma	1-1
Torino - Inter	1-1
Triestina - Sampdoria 3-1
LESTVICA :
Milan	3	3	0	0	10	1	6
Inter	3	2	1	0	4	1	5
Napoli	3	2	1	0	7	3	5
Roma	3	2	1	0	5	3	5
Juventus	3	2	t	0	8	5	5
Fiorentina	3	2	0	1	4	3	4
Bologna	3	2	0	1	7	6	4
Triestina	3	2	0	1	4	S	4
Atalanta	3	1	1	1	3	3	3
Catania	3	I	0	2	8	6	2
Genoa	3	0	2	1	3	4	2
Lazio	3	1	0	2	5	8	2
Sampdoria	3	1	0	2	4	7	2
Spal	3	0	2	1	1	2	2
Novara	3	0	1	2	3	S	1
Pro Patria	3	0	t	2	2	4	1
Torino	3	1)	I	2	2	S	1
Udinese ,	3	0	0	3	1	10	0
Po porazni		igri		proti		Pro	
Patrii so bili izgledi Triestine na uspeh proti Sampdorii, ki je v prvem kolu presenetljivo porazila Lazio sredi Rima. kaj slabi. Največji optimisti so bili pripravljeni zadovoljiti se tudi z eno samo točko, toliko nezaupanja ■ je bilo v njih do Triestine.
In vendar, kot že tolikokrat v nogometu, so tudi tokrat vse črne prognoze propadle in Triestina je dala doslej svojo najboljšo igro. Res, da je tol rat prvič v letošnjem
mul, s poletom in odločnostjo. Le s tem, da je vseh enajst igralcev domačega moštva prevzelo iniciativo v roke od prvega žvižga dalje, je bilo namreč mogoče zmesti nasprotnika, ki se je sicer odlikoval z mnogo bolj izdelano igro, z neprimerno večjo in boljšo tehniko ter izredno živahnim napadom. Kako važno je bilo v tej tekmi imeti pobudo v lastnih rokah, se je videlo takoj v začetku drugega polčasa, ko so domači samo malo popustili, pa se je nasprotnik tako razživel, da je bilo vsak čas pričakovati živčnega in moralnega zloma domačih. V prvih dvajsetih minutah drugega polčasa so namreč Genovežani z odlično igro kratkih in preciznih pasov zlahka osvajali teren in le odlični igri obrambe domačih ter do neke mere tudi zaključni neodločnosti gostov se je zahvaliti, da niso ti nadoknadili dva gola pasive iz prvega polčasa.
Ko omenjamo obrambo domačih. moramo predvsem pohvaliti Bellonija, ki se od tekme do tekme popravlja. Tokrat je bil naravnost neprehoden, razen tega pa pripada tudi njemu zasluga, da je preprečil gotovo izenačenje
Stroga Sampdoria
GENOVA, 4. —• Danes zvečer se je v naglici sestalo predsedstvo Sampdorie ter sklenilo, da kaznuje igralce z veliko globo, ker so v nedelj-prvenstvu nastopila komplet- *ki tekmi s Triestino, in zlasti
na, se pravi s Sabbatello na levem krilu, toda to ni bil glavni razlog za izdatno zmago nad sicer odlično Sampdo-rio. K zmagi je v prvi vrsti pripomogla odločitev, da je trzba v hišo skozi vrata in ne skozi zid. Hočem reči, da se je Triestina oz. njen trener tokrat odpovedal tako-imenovanemu «M» sistemu in da je enajstorica rdečih he-lebardarjev zaigrala tako, kot so jo učili vsa ta leta: enostavno, brez zapletenih tor-
Na teniškem turnirju v Mariboru je zmagal Anglež Tony Mottram
Mednarodni turnir v Mariboru se je končal z zmago To-nyja Mottrama, ki je v finalu premagal Avstralca Arkinstal-la s 6:3, 7:5. V polfinalu je Mottram premagal mladega Američana Garretta s 6:4, 6:0, Arkinstall pa Jugoslovana Petroviča s 6:4. 6:4. Med ženskami si je priborila prvo mesto Svedinja Gulbrandsson z zmago nad Američanko Lewis s 6:1, 6:1.
* * o
Rezultat po prvem dnevu dvoboja med Mehiko in ZDA za Davisov pokal je bil 1:1. Mehikanec Palafox je tako igral, da se je zdelo, da počenja z Vicom Seixasom, kar hoče. Zmagal je s 6:4, 6:4 in 7:5. Trabert je premagal Lla-masa s 6:4, 6:3, 8:6.
Tekmo med Anglijo in Nemčijo v Wimbleyu 1. decembra bo sodil italijanski sodnik Or-
landini. Stranska sodnika bosta Griffith iz Walesa ter Skot Faultless.
Zmagal je Volpi
v prvem polčasu, pokazali zelo malo borbenega duha. Bal-dini pa bo za 15 dni suspendiran zaradi disciplinskih prekrškov.
gostov, ko je s same golove črte odbil žogo v polje, potem ko je bil vratar Soldan že izven igre. Za njim ni prav nič zaostajal Valenti. Nay pa je samo potrdil, da je soliden steber svojega moštva. Soldan je nekajkrat lepo interveniral, bil pa je pri svojih intervencijah na splošno manj siguren kot doslej.
Ostali del moštva je dobro opravil svojo nalogo glede na končni rezultat, ni pa mogoče reči, da je igral tudi lepo. Vsi napadi — in ni jih bilo malo — niso bili plod harmonično grajene in premišljene igre, temveč le rezultat večje vztrajnosti in učinkovitega izkoriščanja izredne prodornosti obeh kril, Lucen-tinija in Sabbatelle, posebno drugega. Zato ni čudno, če so se vsi trije goli rodili iz akcij preko kril, od katerih je dva tudi realiziral Sabbatella
V zadnji etapi dirke po Ev. ropi je zmagal Cerami, skup no pa si je priboril zmago I sam, enega pa Secchi po kom-Volpi, že star dirkač pri J9 letih, ki se je o njem že mar-
sikdaj slišalo in ki je že :udi dosegel lepe uspehe, vendar pa n nikoli silil preveč v ospredje Gotovo se je dovolj dobro poznal in presodil, da je razumel. kje mu je mesto. Dirka, na kateri je zmagal, mu ni prinesla posebne slave, saj ni b)io vei kih tekmovalcev, kakor mu tudi n> prinesla velikanskega zaslužka. (Ce bi bile možnosti za velik zaslužek, potem bi se je pač udeležili tudi razni asi, ki pa sedaj raje služijo večje vsote na dirkališčih in ne na dolgih cestah).
binaciji z Jensenom
Toda kot že rečeno, Triestina si je dve točki zaslužila, saj je v igro vložila več truda in volje kot nasprotniki, ki so le v drugem polčasu pokazali, da so močna enajstorica, ki prakticira odprto igro.
Njen boljši del je v napadu, obramba pa vsaj tokrat ni bila na višku.
Potek igre, kljub temu, da je bila vseskozi živahna, ni ravno bogat na dogodkih. V vodstvo so prišli domači v 13. minuti po Secchiju. rezultat pa so povišali v 31. minuti po
zaslugi Sabbatelle. Isti igralec je le nekaj minut prej dvignil stadion na noge, ko je krasno prodrl tik pred vratarja, a se mu je žoga v zadnjem trenutku izmuznila.
V drugem polčasu so gostje zmanjšali razliko v 11. minuti. Gol je dal Baldini na predložek Tortula. Nekaj minut prej ce je ostro streljana žoga Ronzona srečno odbila od droga v polje, nekaj minut pozneje pa je, kot smo že omenili, Belloni rešil svoje svetišče prav na gol - črti. Tretji in zadnji gol dvoboja je Triestina dosegla na sličen način kot drugi gol. Curti je lepo plasiral žogo v prazen prostor, kamor se je zakadil Sabbatella, ter prehitel vratarja gostov, ki je preveč okleval.
Sodnik Valsecchi ni bil dober. Občinstvo izredno številno in tudi izredno bučno. Igra je bila korektna.
Prvi dve nedelji italijanskega nogometnega prvenstva sta minili brez presenečen}. medtem ko za tretjo že ne moremo več govoriti, da je šlo vse tako gladko. Zmaga Napolija v Bologni je že rezultat, ki ni tako zelo normalen. Juventus bj v Novari še celo skoraj izgubila in Milan tudi na lastnem igrišču ni preveč prepričljivo zmagal — kljub navidez ugodnemu rezultatu. Tudi Inter ni uspel prinesti iz Torina obeh točk (kar se je n. pr. že posrečilo včeraj doma poraženi Bologni). Spal je gotovo zadovoljen s točko, ki jo je prinesel iz Genove, kakor ‘.udi Roma nima povoda da bi ne bila zadovoljna. Krasno se je predstavila v prvi tekmi pred lastnim občinstvom Catania.
In Totocalcio? 2e samo tekme serije A so vnesle veliko zmedo z eno dvojko in štirimi iksi. Za popoln poraz progno-stikov pa so še poskrbeli rezultati štirih tekem nižjih kategorij z nadaljnjima dvema iksoma in dvema dvojkama. Samo dva sta se rešila s 13, toda ta dva sta rekorderja — doslej namreč še nihče nikoli ni dobil na Totocalciu 108 milijonov. Sicer se je tudi v Trstu našel neki trinajstkar, toda stvar ž njim ni jasna. Mogoče, da je mož pogrešil: na odrezek, ki ga ima v roki, je menda res napravil 13, a v Padovi, kjer so spravljeni o-stali deli obrazcev, niso potrdili, da bi imeli kak 13. Tako bo najbrž kar ostalo pri tem, da bosta onadva pobrala vsak 108 milijonov. Ta teden pa bi se splačalo biti tudi dva-najstkar: za te bo 2 milijona za vsakega.
Lahko še povemo, kdo sta dva srečna možaka. Prvi je 42-letni Renzo Bisogni, krojač iz Colle Val d’Elsa (Toskana), poročen, z dvema otrokoma, drugi pa je 33-letni Giovanni Chico iz Rima. Ta je velikih denarnih vsot že vajen; v službi pri neki hranilnici je napredoval do nekakega kurirja, ki je prenašal večje vsote denarja iz enega urada v drugega. Njegova žena ima 23 let, otrok pa 17 mesecev. Oba nova milionarja sta prejela predujem po milijon lir.
Stolpec :
21X1 I X X X 1 X 2 2 X
BOJ PROTI SOCIALNI BOLEZNI TUBERKULOZI
Pregledali bodo oholi 20.000 šolskih otrok
Naša pokrajina med prvimi ita lianski-mi pokrajinami po številu bolnikov tbc
Pod predsedstvom prefekta de Zerbija je bil prejšnji teden sestanek, na katerem je bil prisoten tudi župan dr. Bernardis, pokrajinski zdravnik dr. Montagna, zdravstveni referent goriške občine dr. Mar.zini, ravnatelj Pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija dr. Del piero in prvi šolski nadzornik Naldini.
Razpravljali so o rentgenskih pregledih oseb naše pokrajine z namenom, da bi preprečili širjenje tuberkuloze. Ugotoviti hočejo predvsem
Montini, 56-letni upokojenec Primo Minizini, 47-letna gospodinja Olga Bizjak, por. Komel, 68-letni upokojenec Lui-gi Pinaussi, 66-letna gospodinja Kristina Lisjak, vd. Kodrič, 59-letni Arrigo Grossi, 66-letna gospodinja Maria Ordaz-zo, por. Vola. 69-letni upokojenec Giuseppe Riva, 62-letna zdravniška asistentka Marghe-rita Fabretto, 54-letni mesar Luigi Bobič, 58-letni Mario Solli, 52-letna gospodinja Maria Romanelli, por. La Mona-ca 77-letna gospodinja Lucia
osebe, ki bolehajo za TBC in	.	,	,	.
s pomočjo Pokrajinskega pro- Franovtch, por. Belli, 64-letm
tituberkuloznega konzorcija in Državnega inštituta za socialno skrbstvo preprečiti nadalj-
nje širjenje bolezni. S temi
j delavec August Bensa.
Oklici: trgovec Giacomo Pe-senti in šivilja Caterina Pe-tris, mehanik Secondiano Dri-
pregledi skušajo ugotoviti tu- §° m gospodinja Giuseppina
Crabero, delavec Bruno Guer-ra m gospodinja Bettina Slon-gero, brigadir javne varnosti Angelo Ponta in gospodinja Armida Tosolini, pleskar Luigi Miolla in gospodinja Tere-sa Abbrescia, delavec Arman-do Tesolin in delavka Anto-nietta Luin, marešal javne varnosti Gincr Sacilotto in gospodinja Annamaria Kovačič, trgovski potnik Sergio Rodel-la in gospodinja Teresa Bran-di, uradnik Francesco Penko in uradnica Desolina Perco, šofer Andrea Demori in gospodinja Maria Plessa, orožnik San-te Santoro in delavka Elvira Ugge, modelar Egidio Roldo in šivilja Rozalja Marinič, avto-podjetnik Antenore Ferro in gospodinja Loriana Cocco, delavec Gianfranco Gorini in dijakinja Vincenza Casavola, delavec Gabriele Peca in go-
I
di srčne bolezni.
Visoki komisariat za ljudsko zdravje pa je sklenil poslati v našo pokrajino posebno odpravo, ki je opremljena z rentgenskimi aparati na avtomobilih. Vodil jo bo dr. Francesco Paolo Scarangella. Z njo bodo pregledali osnovnošolske otroke, dijake nižjih in višjih srednjih šol, otroke otroških vrtcev, učitelje, osebje, ki ima zveze s šolo, kakor tudi trgovce s prehrambenimi predmeti. Pričeli bodo v tem mesecu, zaključili pa konec šolskega leta. Menijo, da bodo pregledali okoli 20.000 učencev, in sicer 9.700 iz osnovnih šol, 2.200 iz otroških vrtcev in 7.900 iz srednjih šol. Na tajj način bo edino lahko mogoče uspešno zatirati to nevarno bolezen, ki je pri nas zelo razširjena zlasti med mladino, poleg te-
ga pa predstavlja TBC v naši ! spodinja Emma Valle, želez-pokrajini tudi resno nevar- j ničar Lino Dal Pio Luogo in nost zaradi slabih socialnih j gospodinja Ada Scofet. prilik; statistike namreč kaže. Poroke:	bolničar	Riccardo
jo, da je po številu bolnikov i Russian in uradnica Mafalda na TBC med vsemi italijan- Rupil, uradnik Luigi Zaini in
skimi pokrajinami naša med prvimi.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini je bilo od 19. septembra do 2. oktobra: 30 rojstev, 21 primerov smrti, 10 oklicev in 10 porok.
Rojstva: Clara	Cosainz, Da-
rio Provedel, Laura Mozzolili, Emilio Carelli, Livio Lapini, Fedora Serroli, Luciano Brai-dotti, Bruno Podbersig, Maria-grazia Marcosig, Rita Gregori, Teresa Troian, Loredana To-gnon, Ronaldo Zucca, Gian-mario Stucchi, Rosanna An-driani, Nerina Hassek, Carlo Giovanella, Mario Gerin, Mi-chela Bergagnini, Emanuela Simone, Giorgio Cecot, Gianni Feresin, Manuela Negrioli, Fa-brizio Fulvio, Lanfranco Ros-sano, Nelly Olivi, Giacinto Giamei, Antonino Abate, Roberto Vettese, Luisa Petrini.
Smrti:	64-letni	upokojenec
Giovanni Clari, 77-letna gospodinja Jožefa	Sossol, vd.
Bensa, 75-letna	gospodinja
Giuseppina Feuce, vd. Kravos, 69-letni upokojenec Jožef Ter-pin, 79-letna gospodinja Caro-lina Anderlig, vd. Giaconi, 67-letni delavec Antonio Princi, 82-letna gospodinja Santa Pit-ton, vd. Comelli. 60-letna gospodinja Maria Dose, por.
uradnica Natalia Larise, agent javne varnosti Elio Burelll in delavka Giuseppina Nocchi, obrtnik Agostino Zuberti in učiteljica	Ivonne	Bonivento,
brigadir javne varnosti Raf-faele Granito in šivilja Bruna Gregori,	trgovski	pomočnik
Leone Comar in gospodinja Zora Trost, uradnik Francesco Gagliardi in frizerka Liliana Furlan,	carinski	uslužbenec
dr. Franco Gallarotti in gospodinja Lina Tavagnutti, o-rožnik Giovanni Launa in gospodinja	Maria	Zanandrea,
mizar Silvano Feresin in tkalka Norma Menegutti.
Z motociklom v avtomobil
V nedeljo je prišlo v Loč-niku do prometne nesreče. 37-letni uslužbenec javne varnosti v Ločniku Giuseppe Iacchipino se je peljal s svojim motociklom in se zaletel v nekiy avtomobil. Pri trčenju se je potolkel po čelu, no^j in si zvil desno stopalo. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Predvidoma bo ozdravel v enem tednu.
MLADINSKA SPEVOIGRA KRESNICEK
Se dve uspeli ponovitvi
Kakor sobotna in nedeljska prireditev Gobčeve spevoigre Kresniček v režiji prof- Severja, tako je tudi včerajšnja popoldanska prireditev zelo uspela. Dvoranica Dijaškega doma je bila včeraj v glavnem napolnjena s srednješolskimi dijaki in licenci osnovnih šol, vendar so bili prav tako zastopani tudi starši. Nedeljska ponovitev je prisotne zelo zadovoljila. Ni manjkalo aplavzov. Občinstvo jz z odkritim zadovoljstvom nagradilo nastopajoče dijakinje.
Kakor smo izvedeli nameravajo organizatorji prireditve z igro nastopiti tudi na drugih odrih, predvsem na podeželju. Želimo jim, da bi imeli veliko uspeha in da bi tako pripomogli k zbiranju prispevkov za Dijaško Matico, ki je tako važna ustanova za vzdrževanje naših dijakov v Dijaškem domu in v srednjih šolah.
Pokrajinsko tajništvo sindikata osnovnih šol obvešča, da ima svoj sedež v Ul- Roma 6. Uradne ure so v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
BBBfltMBaHgMaamMBngMMaBBBBaaflafimaMgMBBgMiaaBtti v. .
USPEH PRAZ1IKA
RAZDELITEV NAGRAD
za najlepšeizložbe
Pri otvoritvi v Ljudskem vrtu je bilo pri ljudi - V kioskih je bilo razstavljeno grozdje vse
cev za podelitev nagr ^ glasil ‘zid tekmovanj^ jalcem sadja, ki okrasili svoje lzloi ‘
Prvo nagrado je 0 rija Debenjak, P°t Ul. Carducci, s tem * ila srebrno ... diplomo	p
ljedelstvo m g°zc
V nedeljo ob 10. uri se je v ljudskem vrtu pričel praznik trgatve. Na otvoritvi je bilo prisotnih precejšnje število ljudi, med njimi tudi nekateri predstavniki oblasti. V
parku je bilo nekaj lično ure- ul. Carducci, »	*
jenih kioskov, na katerih so borila srebrno odh* l% p razstavili grozdje, kateremu pa diplomo miniSjrSrstvo. je bilo vse slavje tudi name- -	*n	eozda
njeno. Opaziti je bilo najrazličnejše vrste grozdja, ki ni bilo samo lepo in mično ampak tudi dobro. Videlo se je, da so organizatorji posvetili prazniku, še posebej pa razstavi, kar največ pozornosti. Ce upoštevamo, da je neposredna goriška okolica ena izmed zelo važnih dobaviteljev grozdja in dobrega vina, potem je popolnoma na mestu, da se temu sadežu posveti mesto, ki mu pripada.
Nastopili so tudi folkloristi iz Ločnika, katere so prisotni pozdravili s plosjcanjem.
Ob koncu ogleda kioskov je tajnik komisije Zveze trgov-
ZIMSKI VOZNI RED RIBIJEVIH AVTOBUSOV
S 1. oktobrom stopi v veljavo zimski avtobusni vozni red podjetja Ribi.
Gorica - Videm - Milan: odhod vsak dan iz Gorice ob 7.45, iz Milana ob 8. uri.
Gorica - Benetke • Bologna: odhod iz Gorice vsak dan ob 7.15, iz Bologne ob 8.30.
Gorica - Trst: med tednom odhod iz Gorice ob 7.15 in
13.30, iz Trsta pa ob 13. in J9. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 7.30 in ob 13. uri, iz Trsta ob 12.30 in ob 19.30.
Gorica - -Krmin - Videm: odhod iz Gorice med tednom ob 7.30, 12.30, 13.30 in 18.15, iz Vidma pa ob 7.30, 12.15, 14.30 ih 18. uri; ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi.
Gorica • Gradiška: med tednom odhod iz Gorice ob 6.45.
7.00, 7.15, 8.00, 11.30. 12.15, 12.45
13.30, 14.30, 16.00, 17.30, 18.30 in
19.10, iz Gradiške ob 7.25, 7,30, 7.35. 8.00, 9.20, 13.30, 13.40, 14.00, 14.20, 16.15, 17.40. 18.00, 18.40 in 20.05; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.00, 8.15,
12.30, 13.00, 18.19, 19.30; iz Gradiške ob 8.15, 9.20, 13.00, 13.25,
13.50, 18.45, 20.30.
Gorica - Gradež: med tednom odhod iz Gorice ob 7.15,
13.30, 18.30; iz Gradeža ob
6.50, 13.15, 17.15; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.15, 13.00, 19.30: iz Gradeža pa ob 7.30, 12.15 in 18.00
Gorica • Gradiška • Tržič: ob delavnikih odhod iz Gorice ob 6.45, 7.00, 11.30, 12.45, 16.00,
18.30, iz Tržiča pa ob 7.40,
9.00, 14.00, 17.20, 19.45; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.00, 12.30 in 19.00, iz Tržiča pa ob 9.00, 13.30 in
20.10.
Gorica - Doberdob • Tržič:
vozi samo ob delavnikih, in sicer iz Gorice ob 7. uri, iz Tržiča pa ob 17.20.
Gorica - Krmin • Čedad: ob delavnikih odhod iz Gorice ob 8. in ob 17. uri; ob sobotah pa tudi ob 12.30; iz Čedada ob 8.00, 13.45; ob sobotah pa
tudi ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 18.00, iz Čedada 12.45.
Gorica - Steverjan: ob delavnikih odhod iz Gorice ob 7.00, 12.30. 13.30, 18.00; iz Ste-verjana ob 7.30, 13.00,	14.15,
18.30; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 14.00 in 18.30, iz Steverjana ob 14.30 in 19. uri.
I
Na zadnji seji članov notranje komisije in predstavnikov ravnateljstva Združenih jadranskih ladjedelnic so razpravljali o zaposlenih delavcih. S tem v zvezi je ing. Verzegnassi glede delavcev, ki delajo po skrajšanem urniku, dejal, da bo skušal odpraviti sleherno obliko diskriminacije do teh delavcev, vendar pa da tega, kar predvideva sporazum, ne bo mogel spremeniti. S tem pa se stanje delavcev ne bo v ničemer iz-premenilo, saj se v sporazumu govori o zamenjavah, do katerih verjetno ne bo prišlo. Zato delavci zahtevajo, da ravnateljstvo enkrat zavedno pove, na kakšen način namerava skrajšati delovni čas in uvesti delo v izmenah.
brno odlikovanje - ve r
goriške pokrajinske V gruJj
dobil drugoplasir3 jj.
Abrami s Travnika ^ Tretjo nagrado *	p
odlikovanjem u> s0 podeh' riškega županstva	s	gor-
H Carmelu Firme*Ua as(0 £ za Italia štev. 9 ^^f likovanje m dip jeja A01, ske zbornice je P tdanst- 1
Lazzarini iz Giuseppina za Verdi je grado in s tem
Bensa
Preie‘!JnoV°ed"'
sre
ibrno
kovanje in
diplomo
polje
delstvo
iste
v ‘r
min'
ker
stva za .	.....
kot lastnica bar* okraSila tegoriji najleps ložbo. Drugo
-- j. s srr nagrado ^
t
.... pokrajinske	, p?
prejel Giuseppe 0 „3^  T*olia* 10. a	- n j®
brnim odlikovanje ^raVe^
za Italia;
srebrnim
diplomo
JU*
goriškega^*” jf
je* Prejel f^trto' >».K
Mazzini 15- ,k vanje lD p» bronasto odliko ^ r plomo Trgovinske ^tti
je prejel Lucia
Ul. Carducci l -	vracU J
Med lastnUt' »rado s.s[',s prejela, Prvo	jn	dip v#
nim odlikovanj poiie fr ministrstva za	TrfU
iržu
gostilna Brumat cacsi.	to	v!3® .
Med občinstvom avQ ^ zanimanje za . go f(1{! popoldne. L) grozdja pili	prod*'	-
dali zašinka	^
sadja in zelenJ trg0via lj včeraj svoje dan odprte^^^
dežurna
Danes posluJ nrba11!'^1 ponoči lekarna _ te ■ nese, Ul. Rossi^J.
o
K «
CORSO. 17: <<LiU^e S^sir vici stoletja®'	V
VERDI. 17: “J^ore- v> ljajev«. F- h	A
VITTORIA- ^aiiejs*0 mladost*, •
Flaska. moderno. i7- p. n šati*. B. Hope
DANES 5. in JUTRI 6. t. m. z začetkom film, ki je žel velik uspeh na
(Surovež in
d
Igralci: Lana Turner Kirk Douglas
iiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiliiliiliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiliiiilliiiiliiiiliiilliiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiilH	s-
r
[s. kemecyJ
's..
tem d '3’Cu'	'$Cla*iQ4n>	]
s
10
. Izpod križa, ki je bil vklesan v trdo skalo Kamnite planine (kako se ta planina nahaja v ravninski Georgiji, geologi doslej se niso megli dognati), sem videl na pol dokončane figure Ruberta E. Leeja na ■ nju in nekih drugih generalov. Temu delu znanega kiparja Butsona Borgluma. ki je izklesal ta spomenik, so leta 1930 botrovale Združene hčere konfederacije in Ku Klux Klan. Toda ne ena ne druga orgjani-zac ja ni mogla zbrati dovolj sredstev, da bi ga dokončala.
Ko smo se približali vznožju planine, smo srečali maskiranega klanovca, ki je stal na križišču in usmerjal promet. Ta je z neverjetno poklicno spretnostjo ustavljal in vodil promet in njegova kuta je plapolala kot pelerina francoskega zaudarja. Ustavil nas je in nam rekel, naj obrnemo proti umazani ulici, ki je šla ob robu planine Ko sem pogledal k njegovim nogam, sem opazil, da nosi hlače policijske uniforme, ki se je kazala izpod njegove klanovske kute.
«F)amp... Flamp... Flamp... Flarnp!* Taki čudni zvoki so izpolnjevali noč. Bilo je, kot bi udarjala krila neke velikanske ptice iz predzgodovinske dobe.
«Poslušajte zvok bencinskih vrčev, ki udarjajo ob skalo!* je zadovoljno rekel Nočni sokol.
Počasi smo vozili po slabi cesti mimo siromašnih kolib črnskih obiralcev bombaža. Prebivalci, in to možje, ženske in otroci so stali ob cesti, kot bi prisostvovali paradi. Videl sem
neikaj mladih ljudi v srajcah ameriške vojske, kar pomeni, da so bili odsluženi vojaki iz druge svetovne vojne. Obrazi teh opazovalcev so bili nepremični.
«Zares, s temi niggerji nekaj ni v redu,» se je razburjal Nočni sokol. Morali bi se skriti v gozdove ali vsaj pod svoje postelje. Ali ne vedo, da bi se morali prestrašiti? Poglejte njihove tope obraze! Vedno bolj razmišljam, kako bi bilo, če bi se na poti nazaj ustavil tukaj in jih naučil spoštovanja.* Cesta, po kateri smo se vozili, se je vzpenjala v hrib. Na obeh straneh so bili avtomobili, ki so tam parkirali. Poskušal sem storiti vse, da ne bi postal sumljiv. Oči sem Imel na široko odprte in se trudil, da bi si zapomnil številke avtomobilov ki niso bili iz te države. To je bila moja prva možnost vohuniti v Klanu ln zato sem poskušal zapomniti si čim več številk. Četudi je bila večina avtomobilov iz raznih krajev Georgije, sem opazil, da jih je bilo mnogo iz Floride, Alabame, Tennesseeja, iz Južne in Severne Karoline ter iz Ohia. Četudi sem si zapomnil številke nekaterih avtomobilov, sem večino pozabil še v tisti noči...
Končno smo prispeli na veliko polje, kjer te bilo več sto avtomobilov skupno s sedmimi avtobusi iz Atlante. Znak, da je bilo v planini več tisoč klanovcev.
VELIKA KLANOVA NOČNA SVEČANOST Sredi polja, kamor smo prispeli. Je bil ogenj. Okolij ognja so stali štirje zakrinkani klanovcl, ki niso bili oblečeni v
bele, ampak bleščeče satjnske kute škrlatne, zlate, zelene in rdeče barve z zmajevskimi ali podobnimi emblemi na prsih. Pomislil sem pri sebi: to so vrhunski psi Klana.
Ko se je naš avtomobil ustavil, je prihitel k nam klanovec v škrlatni kuti.
»Kateri vrag te je zadržal, Cliff?* je vprašal. «Dečki stoje že v vrstah na planini in to že dobro uro. Do smrti bodo ozebli!*
«Imeli smo majhen incident na poti. Vaše veličanstvo,* se je opravičil Nočni sokol. sToča vaša zamisel, naj organiziramo v mestu navidezno ugrabitev, je bila odlična. Bodite prepričani, da vse mesto govori o tem in da bodo jutri vsi časopisi polni vesti o tem dogoaku.*
«Zadovoljen sem, da gre vsaj nekaj tako, kot mora,* je rekel človek v škrlatni kuti, za katerega sem sedaj vedel, da je Cesarski čarovnik. «Toda v kolikor bi ne začeli takoj, bo v vrčih zmanjkalo goriva in znašli se bomo v mračni planini. Nočni sokol, sedaj pojdi ln ml ti bomo sledili,* je ukazal čarovnik, «Ne pozabi prinesti ognjenegu križal*
Nočni sokol se je vrnil k svojemu avtomobilu in odklenil prostor za prtljago. Iz njega je izvlekel križ, ki je b’l skrbno zavit v platno. Ko je odvil platno, se ,ie pokazal rdeč neonski križ, visok nekaj nad en meter.
Nočni sokol je počasi krenil proti vrhu planine. Sledili so mu čarovnik in klanovci v zlatih, zelenih in rdečih kutah. Jaz sem sel za njimi, trije klanovci v belih kutah pa so šli ob strani kot straža.
«Za vraga, Nočni sokol, ali veš, kam gremo?* je vprašal Čarovnik.
«Veličanstvo. ne skrbite. V temi vidim kot mačka.*
Slišal sem neke žvižge, za katere sem mislil, da so ptičji-Toda kmalu mi je postalo jasno, da so ti žvižgi dogovorjeni znalci in da je okoli nas 12 ali celo več oseb.
spremljevalci so na delu!* je PrlP.®mpe / ni varujejo planino, sovražne °w	v
anosti.*	 iv	H1	j»i	’
»Približujejo se nam!* je vzkliknil
«Moji «Dokler oni nase svečanosti.*
vem glasu je bilo opaziti strah. »Tepec,
p'
men je, takoj!*	'	zažvtf®	J
Čarovnik Je napel ustnice in poskušal razburjenja pa mu ni uspelo.	mmen	jV
Počil je strel in naboj je treščil ob k -	. f
kove glave in nato se preteče izgub'1 v	n in
Čarovnik je naglo odskočil na drugo	^gal--1
zaklon-	trošeno	*	t
«Poiščite zaklone!* je hripavo in Pre.f;J,,ptra	m
ml smo to že storili. Zaradi čarovnikove* naiH- nj* vsi streli iz pusk m samokresov usmerili P jaz ^ ij,« Naši zakloni niso bili varni. Čarovni K. drUgi ^ J zagledala Jamo ln se pognala vanjo. luundar v raznih jamah. «Ne streljajte! To smo v caro Cesarski čarovnik!* je na ves glas zak * nat° -j Skozi planino je odmeval nejgov K \ s0 ga tišina. Slišal se je le oni »flamp. flamp* * jK « i posode z gorivom na ognjenem križu-	c»X0	„<.»
»Mislim, da mi ne verujejo,* je rese
»Mislim, da mi ne verujejo,* je re*.«	^	J
skozi zareze v maski gledal name. . bo v . jjiJ* »Nočni sokol, prižgi svoj knž — to l	lA	r'
je kmalu spomnil Čarovnik.	segel Pl o> i
Nočni sokol, skrit v sosedni jami, je drcJ) visoko dvignil. Obrnil je stikalo in r Je bilo obsijano v rdeči luči.	stoP‘	K0)i p1
. Nekaj trenutkov pozneje je v_JanoVSOd n ^e v ,, crno masko in v kuti. Nato so se °d P klona pojavile tudi druge črno	S	5'	A
smo bili obkoljeni. Bilo je kakega P01
ouaovorni uiednik STANISLAV KENKU - UKEDNISTVO:	ULICA MONTECCHI »t. 6 III. nad - Telefon Jtevllka »3-808 In (4-638,	- Bojim
predal SOZ - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *t. 30 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In Od 15-18	- Tet
37-338 — Cene oglasov: Za vsak inm vljlne v Slrml 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mjr. iirine 1 stolpca /a vse vrste oglasov o*' 25.. din. - Tiska Tlska.ski zavod ZTT - Podniin Gorica Ul. S. Pelliro I U Tet 33-82	- Rokoolsl se rr vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesetna 350, 6etrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod	t*10..
Poštni tekoCI račun za STO ZVU ZaloZnlštvo tr2aškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agenc!|a demokratlineca Inozem.
litje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. raiuri pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375   Izdaja Zalb*nl*tvo
tiska.
tržaškeB3