GOSPODARSTVO OB POLLETJU
Naloge uresničene
Pregled uresnidevanja resotucije o družbenoekonomskern razvoju Bežigrada v prvih petlh mesecih letofinjega leta. ki ga za področje gospodarstva bežigrajski iivrtni svet spremlja mesečno. za ostala področja pa kvartalno. kaie, da kljufine naloge gospodarstva potekajo po načrtih. O tem smo se pogovarjall s predsedni-kom bežlgrajskega izvrSnega sveta Ale-tem čerlnom.
Rast industrijske proizvodnje je bila ze-lo ugodna. Po prvih lelošnjih petih mese-cih je beiigjajsko gospodarstvo izdelalo za 5.4 odstotkov voč kot v enakem ob-dobju lanfc V resofuciji pa je predvidena 3 odstotna rast proizvodnje Res pa je. da so tl rezultati predvsem posledica dobre-ga dela v začetku leta. Proizvodnja je bila maja namreč za 2 odstotka manjSa kot aprila letos. poleg tega pa približno polo-vlca organizacij industrije do zdaj 5e ne dosega svojth načrtov -Izhajajoft iz ocen In planov organizacij združenega dela. na podlagi katerih bi se morala proizvodnja povečati v vsem letu med 8 do 10 odstot-ki, gi obetamo. da bomo taksen trend ra~ sti zdrlall,- je dejal Aleš čerin
Na podrofiju izvoza )e zabeležllo beži-grajsko gospodarstvo v prvih treh mese-cih lelos precejSen izpad, apnla rn maja pa se je položaj bislveno izboijžal. Kljjb temu pa dosega po pelih mesecih le 83.2 Odatotka Izvoza v primenavi s prvimi peti-
mi meseci iani. na konvertibllni trg pa le 61.3 odatotka lansega izvoza v enakem obdobju. Poleg že znanih razlogov v Sirši družbem skupnosti, zaradi katerih se je vse združeno delo znašlo v podobnem polozaju. so. po besedah Aleša Čerina, tudi nastednji: izvoznr rezuftati zadnjih dveh let so v luči izredno dbbrega izvoza v letih 1982 in 1983. predvsem storitev na Bllžnji vzhod. zbledeli. ZmanjSevanje tu-jih naročil, ki se je zafielo te lani, so na-daljuje ludi letos. Predvsem trgovinske delovne organizacije pa tožijo ludi nad cenovno nekonkurenfinostjo svojih izdel-kov na tujlh trgih, ki jo povzroča preiira-no višanje cen v domačih reproverigah. Poleg tega se med razloge za. manjšt iz-voz uvrSčajo tudi retalivno nizke izvozne stimulacije in omejena sredstva za kredi-liranje izvoza, posojilne obresti pa se pri-bllzujejo realnim obrestnim meram. In Se beseda o uresničevanju plana izvoza v okviru samoupravne interesne skupnosli za ekonomske odnose s tujino (SISEOT). Do zdaj je bežigrajsko združeno deio uresniCilo 31 odstotkov celoletnega letoS-njega načrta izvoza na konvertibiine trge. moralo pa bi-ga 41 odstotkov Seveda je treba omeniti, da ni uresničen niti načrt uvoza. Žaf fzhajajo ti podatki predvsem iz zmanjšanja uvoza opreme. Struktura iz-voza je ugodna. saj gre še vedno več kot 80 odstotkov na kcnvertibilne trqe. uqod-
no pa )e tudf pokritje deviznih prlllvov # odlivi. V prvih pelih mesecih letos so se v prlmerjavl z snakim obdobjem iani kon-veriibllnl prilivi povefiali za 37,5 odstotka, devizni odlivl pa so dosegli komaj 41,2 indeksnih tofik glede na enako obdobje lani. Večina bežigrajskih izvoznikov, s ka-terimi vzdrtuje bežigrajski izvršni svet stalne stike, ocenjuje, da bodo do konca leta izvozne naCrto izpolnili.
Po oceni bo ob poltelju manj izgub fcol smo jih zabelezili ob četrtletju. Še vedno pa bo. po besedah AieSa Čenna, najbofj pered položaj v Gostinskem podjetju Lju-bljana, tozd Gostinstvo Bežigrad in v DDU Unlverzum, tozd Zalozba. V Elmi. ABC Pomurka - Delikatesa - tozd Lagu-na in v IMP - tozd Dvigalo. ki jim je bežigrajski izvrSnni svet zadnje iase po-svetil največ pO2ornosti. pa se položaj iz-boljSuje,
Osebni dohodki so realno še vedno pa-dali- PovpreČni Čisti OD v gospodarstvu za Bežigradom je aprila tetos znašal 53-279 dinarjev v negospodarstvu pa 57.982 dinarjev. Povprečni čisli OD v go-spodarstvu in negospodarstvu pa je v pr-vih stirih mesecih veljal 46-388 dinarjev, kar Je za 67 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob upoštevanju rasti ži-vfjenjskih stroSkov so bili v prvih treh me-secih realno osebni dohodki za 0,5 od-stotkov mzji kot v enakem obdobju lani. Pogovor smo stmili z oceno, da se ugod-na gospodarska gibanja tz lanskega leta nadaljuje-jD tudi letos.
VIDA PETROVČIČ