OSREDNJA knjižnica Leto XIV številka 1 cena 1,46 EUR 25. januar 2012 Leto XIV številka 1 cena 1,46 EUR 25. januar 2012 V znanju ni velikih in majhnih...........................................str. 8 S tolkali od Mozarta do Karibov..........................................str. 9 Celje - sKiaaisce Per smičAfsice čmu HIwINTEX . High Quality Drešinja vas 18 Peti III 266/2012 Smučarske čelade,ščitniki, očala M galerija stili caffè na Šlandrovem trgu v Žalcu CAFFE Vabljeni na pokušino v našo vinoteko! Še dva razvojna projekta Župani so podpisali pogodbo o dveh projektih Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline, povezanih v območno razvojno partnerstvo, so v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja potrdili dva razvojna projek- ta, ki ju bo območje prednostno umestilo v Izvedbeni načrt Savinjske regije za obdobje 2012-2014. Gre za projekt Odvajanje in čiščenje komunalnih voda v Spodnji Savinjski dolini, ki predstavlja nadaljevanje oziroma nadgradnjo skupnega kohezijskega projekta prenove starega mestnega jedra v Žalcu. Več na str. 7. T, T, Slovesno ob kulturnem prazniku Pred nami je praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki ga obeležujemo 8. februarja, na dan, ko je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Tudi po naši dolini bomo ob prazniku pripravili številne prireditve. Osrednja proslava Občine Žalec s podelitvijo Savino- vih priznanj bo 6. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec, na kateri bo slavnostni govornik minister dr. Boštjan Žekš. V Občini Žalec bodo proslave ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili tudi 3. februarja v Petrovčah (v Hmeljarskemu domu Petrovče), 7. februarja v Šempetru (v Hmeljarskem domu KZ Šempeter) in na Ponikvi (v Zadružnem domu Ponikva) ter 11. februarja v Libojah (v Kulturnem domu Svoboda Liboje). V Občini Polzela bodo osrednjo proslavo pripravili 6. februarja v Kulturnem domu Polzela, že dan prej pa v Domu krajanov Andraž in 7. februarja na OŠ Polzela. Osrednja proslava Občine Prebold bo 7. februarja v Občinski knjižnici Prebold, že 5. februarja pa bodo pripravili proslavo tudi v planinskem domu pod Reško planino. Občina Braslovče se bo kulturnemu prazniku priklonila vsaj dvakrat, na osrednji prireditvi v Domu krajanov Gomilsko 7. februarja zvečer, popoldne pa v telovadnici POŠ Trnava. Tudi osrednja proslava Občine Vransko bo 7. februarja zvečer .v dvorani Kulturnega doma Vransko. Tabor pa se bo kulturi poklonil prav 8. februarja s proslavo v Domu krajanov Tabor. L. K. HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. mcitjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.maljaz.si * info@matjaz.si 888€, 950 € NELSKAMP Iz gline. Iz betona. Iz izkušenj. ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Iz prve sezone televizijske oddaje Slovenija ima talent sem si zapomnila eno najbolj nenavadnih udeleženk, odeto v opravo divjakinje v stilu bojevniške princese Xene. Zapomnila sem si jo po njeni prepričanosti v lastne sposobnosti, v lasten pevski talent, zaradi katerega je menda celo prodala stanovanje in si nabavila učiteljico I petja, ker daje to to, v kar verjame, in bo to dosegla tudi »preko trupel«. Ob tem, daje bilo tudi manj veščemu poslušalcu in gledalcu jasno, da bolj »fušati« je že skoraj težko, pa je presenetila njena samozavest, zaradi katere nas je zmedla, da nismo vedeli, ali se dela norca iz sebe ali iz nas. Očitno popolnoma zgrešena predstava o sebi jo je gnala v to, da je tudi nas prepričevala v nekaj, kar že na prvi pogled ni bilo res. Vprašala sem se že, če ni gospodična zrela že za kakšno strokovno pomoč, za kakšnega precej veščega psihiatra ...Aste dobili kakšno asociacijo? Morda se vam bo zdela ta karikatura prehuda primerjava s političnimi akterji, ki se poigravajo s sestavljanjem takšnih in drugačnih koalicij, ki bi tvorile našo novo vlado, pa vendarle, če se malo poglobimo, se ne delajo norca iz nas nič manj kot razglašena divja princesa na talentih. Še več, gotovo je divjakinja vesoljni Sloveniji naredila manj škode kot lahko naredi politika. Ne vem, če se spomnite Fructalove reklame, kije pred leti zvenela v ušesih, slogan pa seje glasil nekako takole: Poln sam sebe kot Fructalov sok. No, tudi polnih samih sebe je te dni med politiki največ. Že kar občudujem jih, kako z lahkoto kupčkajo z glasovi volivcev, z ministrskimi resorji, mimo obljub, ki sojih zadali pred volitvami, da bodo ne glede na zmago ali poraz složni v za Slovenijo kriznih časih. Pa kakšna samozavest serijsko? Eni so sposobni prevzeti katero koli funkcijo v državi, kateri koli resor v vladi. Denimo Karl Erjavec, ki smo mu Spodnjesavinjčani namenili (in Desusu) največji odstotek točk v državi. Sposoben je početi kar koli, s komer koli, očitno bolj kot kdo drug. Dobro se znajde na desni, na levi, v kateri koli stroki, enkrat bi bil pravosodni, drugič obrambni, tretjič okoljski minister, kaj šele zunanji, da o vodenju parlamenta sploh ne govorimo. Pogajal seje že z Jankovičem, zdaj lahkotno z Janšo in je dosegel »vse, kar je pogojeval«. Sploh se ne »sekira« zase, samo za upokojence. Še kandidiral je na našem področju samo zato, ker nas ima rad bolj kot druge Slovence. Če verjamete! In po sposobnostih, če jih pogledamo takole, ko se pojavljajo v medijih, sploh ni edini! Se mi zdi, da spet trčimo ob vrednote, za katere v teh časih ravno politiki najbolj poudarjajo, da jih ni več, pa jih najbolj pomagajo rušiti. Ali nista včasih že »beseda moža« in stisk roke veljala za potrditev dogovora, kaj šele paragraf na pogodbi?! Zdaj ne velja nič več, nihče ne more verjeti nikomur, laž ali vsaj polresnica je postala redna praksa, sprenevedanje, preračunavanje, čredni nagon pa deklarirani način komuniciranja. Velja samo, kdo da več, v materialnem in posredno materialnem smislu. Minister Gregor pa nič, še preračunava. Pravzaprav negre za to, kdo bi bil boljši, levi, desni, sredinski, levosredinski, desnosredinski, Jankovič, Janša, Virant, kdo tretji, gre za to, da so izgubili stik z realnostjo, da se obnašajo proti volji volivcev, da so poteptali vse normalne vrednote. Tiste, ki smo jim včasih rekli poštenje, zdrava kmečka logika, iskrenost. No, nekateri vsaj ne bodo imeli težav z idejo za bližajoče se pustovanje, gotovo pa bodo imeli težavo s kulturo v najširšem smislu ob bližajočem se slovenskem prazniku kulture. Še sreča, da si večina ne more privoščiti, da bi živela le v oblakih. A politiki, če imate še tisto trohico dostojnosti, vendarle pomislite enkrat še na kaj drugega kot le nase. Tokrat iskreno, prosim. Čim več iskrene kulture vam želim, spoštovani bralci, in čim manj pokvarjenih mask. Lucjja Kolar * PUSTNI KARNEVAL IN PUSTOVANJE V ŽALCU 21. februarja 2012 od 16. ure 1 na Šlandrovem trgu in ulicah Žalca ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM januar 2012 V Juteksu dva člana uprave Jure Zupin Nadzorni svet žalskega Ju-teksa d. d. je na svoji zadnji seji 23. decembra imenoval drugega člana uprave Juteksa. To je postal Jure Zupin, sicer direktor Juteksovega ruskega podjetja Juteks RU. Nadzorni svet je med drugim obravnaval tudi načrt poslovanja za leto 2012. Kot je znano, je bil z upokojitvijo nekdanjega predsednika uprave Milivoja Dolarja 1. julija lani na mesto predsednika upra- ve imenovan Dušan Štiherl, prej član uprave. Izpraznjeno mesto drugega člana uprave je zdaj z novim letom zasedel Jure Zupin, ki ob novi funkciji še vedno ostaja direktor Juteksa RU. Jure Zupin zdaj pokriva področje trženja, logistike, dizajn studia in marketinga za celotno skupino Juteks. V Skupini Juteks za letos načrtujejo prodajo 21 milijonov m2 talnih oblog oz. dobrih 65,6 milijonov evrov ali približno 23 % več, kot je znašala prodaja lani. Poslovni izid iz poslovanja Skupine Juteks naj bi dosegel dobrih 4,6 milijonov evrov, čisti poslovni izid pa nekaj več kot 2,1 milijona evrov. Skupina Juteks, ki bo natančne rezultate poslovanja v minulem letu v skladu s pravili, ki veljajo za delniške družbe, objavila marca, naj bi lani dosegla prodajo v višini dobrih Dušan Štiherl 53 milijonov evrov, kar pomeni slabih 29 % več kot leto poprej. Poslovni izid iz poslovanja skupine Juteks za lansko leto bo po oceni uprave znašal nekaj več kot 0,9 milijona evrov. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja pa dobre 3 milijone evrov izgube, kar je v primerjavi s poslovnim izidom leta 2010, ko je izguba znašala dobrih 8 milijonov evrov za skoraj 5 milijonov evrov bolje. L. K. Za vse mora veljati: kar nam pripada Morda se politikom zdi, da počasno sestavljanje vlade, neukrepanje ob krizi in nižanje bonitetnih ocen Slovenije ne povzroča kakšnih dodatnih težav gospodarstvu. To lahko sklepamo po dejanjih, seveda ne po njihovih besedah. Tudi zaradi bank, ki rešujejo sebe in ne gospodarstva, se nekatera nekoč zelo uspešna podjetja komaj držijo nad vodo, ponekod pa se je temu pridružilo še nezadovoljstvo delavcev, ki tako kot politiki in menedžerji zahtevajo »samo tisto, kar nam pripada«. Tako je tudi v delniški družbi Kovinska industrija Vransko (KIV). Zaposleni delavci v proizvodnji ne morejo razumeti, da ni denarja za drugi del regresa za lani, za jubilejne nagrade za zadnji dve leti in za dvig osnovnih plač. Tudi decembrska plača ni bila izplačana 18. januarja, ker naj ne bi bilo prilivov iz tujine. KIV namreč nastopa tudi na tujih trgih in na svoji spletni strani poroča o tem, da je bila v začetku lanskega decembra podpisana nova pogodba o dobavi parnega kotla na Škotsko, pred tem so uspešno zaključili tri vročevodne biomasne projekte v Veliki Britaniji, delajo na Slovaškem, Poljskem in tako rekoč po celotni Evropi. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je družba v letu 2010 poslovala z dobičkom, njena skupščina pa je aprila lani sprejela sklep o dokapitalizaciji. Lani je bilo matični družbi KIV pripojeno podjetje KIV Ingeniring. Nezadovoljstvo proizvodnih delavcev pa traja že kar nekaj časa. Predsednik sindikata SKEI v KIV Marjan Svet se je s sekretarjem regijske organizacije SKEI Mirkom Hircijem oktobra lani udeležil sestanka z izvršno direktorico Suzano Andrejč Vodovnik. Na njem so do 18. decembra lani zahtevali izplačilo drugega dela regresa za leto 2011, zahtevali pa so tudi izplačilo jubilejnih nagrad za leti 2010 in 2011 (približno 15 tisoč evrov za 17 zaposlenih). Prav tako so obravnavali po mnenju sindikata neupravičeno enostransko izplačilo za 10 % nižjih plač nekaterim delavcem v proizvodnji. Razlog za znižanje, za katerega po besedah Marjana Sveta pred tem ni bilo nobenih postopkov ali pojasnil s strani podjetja, naj bi bila gospodarska in finančna izguba, saj nekateri delavci avgusta naj ne bi podaljšali svojega delovnega časa za dokončanje izdelkov. Sindikat z dokumentacijo o izdelavi in odpravi dokazuje, da taka škoda ni nastala, in zahteva vračilo odvzetega dela osebnega dohodka. Na oktobrskem sestanku so direktorico opozorili tudi na izpolnjevanje zakonskih določb sporazumov oziroma dogovorov na državni ravni o vsakoletni eskalaciji oziroma dvigu osnovnih plač zaposlenih za 5 %. Vodstvo družbe ne daje komentarjev o zahtevah delavcev, češ da se pogovarjajo in dogovarjajo znotraj družbe. Marjan Svet pravi, da je čakanja na uresničitev dogovorov dovolj. K. R. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, o 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec o 713 30 83; trgovina Griže •B 713 30 80; slaščičarna Petrovče •B 713 30 84; trgovina Ostrožno o 428 20 60; trgovina Vrbje s 713 30 86; bar Vrbje 'S 713 30 87; slaščičarna Šempeter a 703 30 46; slaščičarna Polzela a 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi a 566 02 80, trgovina Kamnik a (01) 830 82 70; trgovina Laze a (01) 834 70 12; trgovina Tabor (a 703 43 70). Spoštovani! V našem podjetju se trudimo čim bolj zadovoljiti vaše želje in potrebe, pa naj bo to v naših trgovskih ali gostinskih lokalih oziroma slaščičarnah. Že vseskozi podpiramo tudi glasbeni abonma v Žalcu in na Vranskem, kjer ne manjka veselega petja in igranja priznanih slovenskih ansamblov pa tudi pevcev in pevskih skupin tako iz domačega kot tudi širšega okolja in tudi iz tujine. Tokrat vas vabimo na praznovanje 15-letnlce humorista Klobasekovega Pepija (Mira Klinca), ki bo svoj jubilej praznoval V SOBOTO, 4. FEBRUARJA, OB 19. URI V ŠPORTNI DVORANI VRANA VRANSKO. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ CLX3M3 Nujna širitev in krepitev lastne blagovne znamke Tovarno nogavic Polzela, d. d., ki zaposluje blizu 400 delavcev, je v preteklih nekaj letih močno prizadelo upadanje prodaje na vseh trgih in s tem seveda zmanjševanje prihodkov od prodaje. Po drugi strani so se večale cene na trgu surovin, nekatere surovine je bilo vedno teže dobiti. Tako se je podjetje znašlo v težkem in neprijetnem položaju med prodajnim in nabavnim trgom, pritisk na zmanjšanje cen pa je ne glede na nastale razmere vsak dan večji. O tem in o strategiji razvoja smo se pogovarjali s predsednico uprave Karmen Dvorjak, ki je to dolžnost prevzela s 1. januarjem letos: »V takšni situaciji nam ne preostane veliko možnosti; povečati je treba prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo in izvesti temeljito prenovo poslovanja podjetja. Omeniti je treba, da je podjetje Polzela svoje infrastrukturne, tehnološke in kadrovske zmogljivosti dimenzioniralo v času velike konjunkture in pomembne pozicije na prodajnih trgih iz preteklih let, ki so se danes zelo zmanjšali ali pa jih sploh ni več. Poleg tega se je podjetje v preteklih letih zelo zadolževalo, kar pomeni ob že sicer neugodnih pogojih poslovanja zelo težko in neizogibno breme. Zato je naša pozicija žal takšna, da moramo v zelo kratkem času temeljito zmanjšati vse poslovne stroške in seveda tudi stroške dela, ki že presegajo 50 odstotkov vseh stroškov.« Ali to pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih? »To seveda pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih, ki se v preteklosti ni zmanjševalo v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje. Ocenjujemo, da bo v letu 2012 podjetje realiziralo poslovno izgubo v višini 1,2 milijona evrov. Vizija Polzele v naslednjih letih bo postati vodilen ponudnik in proizvajalec vseh vrst nogavic v Sloveniji, na trgih bivše Jugoslavije in biti med vodilnimi tovrstnimi ponudniki v Evropi in izven nje. Glavne Predsednica uprava »Polzela« Karmen Dvorjak strateške usmeritve podjetja v naslednjih letih so zmanjšanje stroškov dela, proizvodni stroški Polzele so zaradi tehnologije in nivoja izdelkov namreč previsoki, da bi podjetje lahko konkuriralo na segmentu nižje cenovnih izdelkov. Zato se mora usmeriti v prodajo izdelkov z večjo dodano vrednostjo oz. izdelkov višjega cenovnega razreda. Izdelke nižjega cenovnega razreda, ki jih mora Polzela prav tako ponuditi tržišču, pa je potrebno realizirati preko mreže kooperantov, ki imajo praviloma enostavnejšo tehnologijo in nižje stroške poslovanja.« Za to bo najbrž potrebno dopolniti tudi proizvodni program? »Program nogavic je preozek, da bi z njim zagotovili rentabilnost maloprodajnih enot. Zato bomo pripravili program dodatnih izdelkov različnih vsebin in cenovnih razredov pod lastno blagovno znamko, veliko pa bo tudi atraktivnih tujih blagovnih znamk. Zato bo seveda treba razširiti mrežo dobaviteljev in zagotoviti kakovost njihovih izdelkov.« Kako pa je z lastno blagovno znamko? »Nujna je krepitev lastne blagovne znamke. Delež proizvodnje lastne blagovne znamke je v primerjavi s proizvodnjo za tuje partnerje v zadnjih letih padal. Proizvodnja za tuje partnerje podjetju sicer zagotavlja zapolnitev proizvodnih kapacitet, vendar pa s tem podjetje izgublja dodano vrednost, ki jo prinaša prodaja izdelkov lastne blagovne znamke. Podjetje bo oblikovalo jasno strategijo razvoja blagovne znamke, v kateri bo opredeljeno, v razvoj katerih segmentov bo podjetje vlagalo resurse. Predvsem moramo pridobiti nove ciljne skupine kupcev (npr. mladino, športnike) in razviti nove specialne izdelke iz novih materialov in za posebne namene uporabe.« Kako pa je s pokrivanjem trgov? »Širitev prodaje na nove trge je nujna. Polzela je na slovenskem trgu dosegla tržni delež, ki ga ni več mogoče povečevati. Zato mora poiskati nova tržišča v drugih državah in povečati prodajo na tujih trgih, predvsem na trgih bivše Jugoslavije. Zaradi močnega vpliva surovin na kakovost in ceno izdelkov bomo morali poiskati tudi nove strateško in cenovno ugodne dobavitelje, s katerimi bomo razvili partnerske odnose in si zagotovili zanesljivo oskrbo s surovinami. Prenovili in osvežili bomo naše trgovine, v katerih bomo ponudili atraktivne nove produkte iz lastne proizvodnje in dopolnilnega programa. Ponudba v trgovinah bo oblikovana tudi za nove ciljne skupine kupcev. Definirali in osvežili bomo prodajni program hčerinskih družb in povečali nadzor nad njihovim poslovanjem. S temi ukrepi in z intenzivnim zmanjševanjem vseh stroškov bo lahko Polzela v naslednjem obdobju bolj zanesljivo poslovala in zagotavljala svoj nadaljnji obstoj.« T. Tavčar Iz proizvodnje nogavic Priznanja tudi za Savinjčane Nagrajeno turistično kmetijo Podpečan je lani obiskal tudi predsednik države V začetku minulega decembra je Turistična zveza Slovenije razglasila najboljše v vsakoletni obsežni akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna. Drugo mesto med tematskimi potmi je osvojila Hmeljska pot, o kateri smo že pisali, prav tako drugo mesto pa tudi Turistična kmetija Podpečan iz Galicije. Ocenjevanje krajev in drugih turističnih destinacij ima večdesetletno tradicijo, že dolgo pa sledi smernicam tako imenovanega zelenega turizma v okviru trajnostnega razvoja, poudarjajo v Turistični zvezi Slovenije. Tokrat je podelitev priznanj najboljšim prvič potekala v okviru dni slovenskega turizma v Portorožu. Na tekmovanju, katerega osnovno poslanstvo je urejanje in ohranjanje okolja, sta sodelovali dobri dve tretjini slovenskih krajev, razdeljenih po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselij in turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili tudi srednje in osnovne šole, vrtci, turistične kmetije, kampi, mladinska prenočišča, vojašnice, gasilski domovi in Petrolovi bencinski servisi. Nekaj priznanj so prejeli tudi Savinjčani, vendar ne za urejenost krajev. Med večjimi mesti je zmagala Ljubljana pred Velenjem, med srednje velikimi Slovenj Gradec pred Škofjo Loko in med manjšimi Cerklje na Gorenjskem pred Metliko. Najlepše urejen turistični kraj je Bovec, zdraviliški kraj Rogaška Slatina in izletniški kraj Olimje pred Mozirjem. Med manjšimi kampi je bil Kamp Dolina iz Dolenje vasi pri Preboldu ponovno drugi najboljši. Turistične kmetije so v kategorije razdeljene po ponudbi, ki jo označuje število jabolk. Med kmetijami s tremi jabolki je kmetija Podpečan iz Galicije prejela priznanje za drugo mesto. Med dobitniki priznanj za urejenost gasilskih domov pa je bilo Prostovoljno gasilsko dru- Hmeljsko pot (prvo naj pot v Celjski regiji in drugo v državi) bodo predstavili tudi na sejmu Alpe-Adria, Turizem in prosti čas, skupaj z vsemi 14 naj potmi 2011, ki so bile zmagovalke regij. Sejem bo od jutri do 29. januarja potekal na Gospodarskem razstavišču, dan pred iztekom pa bodo razglasili 14 slovenskih naj poti 2011. štvo Braslovče, ki se je v svoji kategoriji uvrstil na prvo mesto. Poleg ocenjevanja komisij so izvedli tudi spletno ocenjevanje. Prek spleta sta med kraji največ glasov dobila Ljubljana in Podčetrtek, prvič pa so ocenjevali tudi tematske poti. Hmeljarska pot je prejela priznanje za drugo mesto (prva je bila učna pot Škocjan). Hmeljarska pot je nastala v okviru projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini, ki je sofinanciran iz sredstev Leader za razvoj podeželja. K. R. Dvanajsta Božična skrivnost Prijetno ob ognju in ob kuhanem vinu ali čaju Na božični dan in dan zatem, na Štefanovo, je Turistično društvo Šempeter uspešno spravilo pod svojo streho zadnjo prireditev v letu 2011 in tako zaokrožilo svojo turistično sezono v Jami Pekel. Božično skrivnost v Jami Pekel so organizirali že dvanajstič. V šestih urah si je prizore Božične zgodbe v jami ogledalo več kot 3000 ljudi. Poskrbeli pa so tudi za bogat program pred jamo, kjer je od 15. do 18. ure igrala Vokalno--instrumentalna skupina Dominik iz Žalca. Obiskovalce je razveseljeval tudi Božiček s svojim spremstvom. V jami pa so božično zgodbo in glasbeno vzdušje ustvarjali učenci OŠ Šempeter, podmladek TD Šempeter, glasbena skupina 3 N iz Šempetra, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, Ženska vokalna skupina Candela iz Petrovč, Moška vokalna skupina ZaPet s Ponikve, Mladinski cerkveni zbor Lio-korn iz Žalca in MPZ Savinjski zbor Šempeter. Dogajanje pred jamo so bogatile stojnice, na katerih je bilo mogoče dobiti topel čaj in kuhano vino, brezplačno pa tudi okusne rogljičke. D. N. Spodnja Savinjska dolina na sejmu Subregija Spodnjesavinjsko se bo s svojo turistično ponudbo v petek, 27. januarja predstavila tudi na sejmu Alpe--Adria, Turizem in prosti čas. Na razstavnem prostoru bodo lahko obiskovalci spoznali pomen hmeljarstva za Spodnjo savinjsko dolino, nazdravili s pivom, pokusili hmeljevo žganje Etnološkega društva Hmeljarska vas, dobrote Društva kmečkih žena Ponikva in ribje namaze Turistične kmetije Cokan - ribnik Steska, domačo hrano Turistične kmetije Weiss in Gostišča s prenočišči Močnikov mlin. Predstavili se bodo tudi hmeljarski starešina in princesa, malteški vitez z gradu Komenda. Grajska gostilnica Malteza pa bo razvajala z ja- bolčnim zavitkom in ostalimi dobrotami. Jamo Pekel in Rimsko nekropolo bo predstavljalo Turistično društvo Šempeter, ostalo turistično ponudbo Spodnje savinjske doline pa bodo predstavljali ZKŠT Žalec, ZKTŠ Polzela, ZKTŠ Vransko, Kamp dolina Prebold, Kamp Park ter Hotel Žalec. T. T. Počastitev svetega Stefana v Galiciji Jubilejni blagoslov opravil škof Žemljico so konji z veseljem pohrustali Člani konjeniške sekcije ja so v počastitev sv. Štefana Turističnega društva Galici- prav na njegov god v sode- lovanju s Krajevno skupnostjo Galicija in Turističnim društvom Galicija pripravili blagoslov konj, ki ga je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigala. Zbrane sta nagovorila predsednica TD Galicija Ana Grobelnik in predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč. Blagoslova se je udeležilo enajst rejcev s petnajstimi konji različnih pasem, od najmanjših ponijev do ponosnih angleških konjev atraktivnega športnega videza. Za vse obiskovalce so pripravili topel napitek in prigrizek. T. Tavčar Za praznično vzdušje ob koncu leta poskrbijo vsako leto tudi člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in Turističnega društva Gomilsko. Na god sv. Štefana organizirajo namreč starodavni običaj blagoslavljanja konj, ki je zaradi majhnega števila konj v Sloveniji pred leti skoraj izumrl. Na Gomilskem so ta običaj znova obudili pred petnajstimi leti in letošnji blagoslov je bil tako jubilejni. Prireditve se je letos udeležil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Cerkev na Gomilskem je edina v Savinjski dolini, ki se imenuje po svetniku sv. Štefanu, zavetniku konj. In v njej so najprej prisluhnili sveti maši, nato pa so se zbrali pred Domom krajanov Gomilsko, kjer so se lahko okrepčali s toplim čajem in kuhanim vinom. Konjeniki se vsako leto zberejo na kmetiji Rančigaj in nato v povorki prijahajo do prireditvenega prostora. Na vozove sedejo tudi duhovniki, ki blagoslovijo konje. Letos so ta obred, poleg škofa Stanislava Lipovška, ki je menda prvič izvajal to nalogo, opravili domači župnik Martin Cirar, duhovnik Dani Jesenik, ki študira v Rimu, in Viki Košec, ki službuje v Lučah. Blagoslovili so okrog štirideset konj najrazličnejših pasem in njihove spremljevalce. V imenu Občine Braslovče je zbrane nagovoril župan Branislav Strojanšek, v imenu Turističnega društva Gomilsko pa predsednica Božena Kosu. Uradnemu delu je pred domom sledilo prijetno druženje. D. N. Celjski škof med blagoslovom Četrtek, 2. februar 2012, ob 17. uri Bastien in Bastiena KO Anubis, otroška opera s čarovniškimi dodatki za cici abonma in izven -cAL/jL--č Vstopnice po 5 EUR v TIC-u Žalec, 710 04 34 ZKŠT Zavod za Kultura, »port In turizem Žalec, Averteva 9 a, www.zkat-zalec.al UJTVARJALNKE Ponedeljek- Izdelava pustnih mask Torek - Dokončanje mask in pustno rajanje Sreda - Polstenje volne f Četrtek - Slikamo kot slavni umetniki r Petek - Mali arhitekti Prlepevekza material 1 EUR Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 Na Polzeli boj za župansko mesto V desetih od enajstih občin, v katerih bodo potekale nadomestne županske volitve, med drugim tudi na Polzeli, so v soboto, 7. januarja, začeli z volilnimi opravili. Kot je znano, morajo na Polzeli nadomestne volitve za župana izvesti zaradi izvolitve se- danjega župana Ljuba Žnidarja v državni zbor. Nadomestne volitve bodo 11. marca. Z začetkom volilnih opravil se lahko začne vlaganje kandidatur oziroma zbiranje podpisov glede podpore za kandidaturo, ki se sicer lahko vloži najpozneje do 15. febru- arja. Kandidaturo lahko vložijo stranke ali skupina volivcev, pri čemer potrebuje kandidat podpise najmanj dveh odstotkov volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500. T. T. Občina Žalec - VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2012/2013 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša (prvi odstavek 48. člena Zakona o osnovni šoli, Ur. list RS 120/07,87/2011). Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni v letu 2006. Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER bodo vpisovale otroke v 1. razred februarja 2012 dopoldan. I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bo vpisovala otroke v 1. razred februarja 2012 dopoldan in popoldan. O točnem datumu in uri vpisa vas bo matična osnovna šola obvestila po pošti. Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče. PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC OSNOVNA ŠOLA GRIŽE (tel. 03/713 21 62, svetovalna delavka Nina Maček) l. matična šola Griže Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169). 2. Podružnična osnovna šola Liboje Brnica (razen hišnih številk I, I a, I b, 2,3,4, 5), Kasaze (razen hišnih številk l, I a, 2,4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, IO, ll, 12, 12 a, 13,14, 66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 70 l, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 8l, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a, Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169). OSNOVNA ŠOLA PETROVČE (tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc) I. matična šola Petrovče Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke l, I a, I b, 2, 3,4, 5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke l,l a, 2, 4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7, 8,8 a, 8 b, 8 c, 9, IO, 11,12, 12 a, 13, 14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68,68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 70 l, 7l, 7l a, 72, 72 a, 72 b, 73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 8l, 84, 86, 87,88, 88 a, 89, 93, 93 a), Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje. 2. Podružnična osnovna šola Trje Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno. OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER (tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek) I. matična šola Šempeter Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje. I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC (tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar) I. matična šola Žalec Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje. 2. Podružnična osnovna šola Gotovlje Gotovlje. 3. Podružnična osnovna šola Ponikva Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA NADOMESTNE VOLITVE ZA ŽUPANE (OBČINA POLZELA), KI BODO 11. MARCA 2012 V skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o volilni in referendumski kampanji, Pravilnikom o izdajanju lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline in Programsko zasnovo lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline je ZKŠT Žalec kot izdajatelj sprejel naslednja pravila volilne kampanje: 1. NOVINARSKO POROČANJE Mesečnik Utrip bo o kandidatih in o dogodkih, povezanih z volilno kampanjo poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. 2. OGLAŠEVANJE Utrip Savinjske doline bo oglase, povezane z volitvami, objavil v okviru redne številke Utripa Savinjske doline. Za oglaševanje med volilno kampanjo se uporabljajo veljavni cenik oglasov in tehnična pravila pri posredovanju materialov za oglase, ki so na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/utrip). NAROČILA OGLASOV sprejemamo v uredništvu časopisa na Aškerčevi 9 v Žalcu med uradnimi urami in na elektronski poštni naslov zkst.utrip@siol.net. Naročila morajo biti predložena v obliki naročilnice (z vsemi potrebnimi podatki po navodilih, ki so na voljo v tajništvu Utripa) in s podatki najpozneje 15 dni pred dnem izida časopisa. Na podlagi naročil se izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje v osmih dneh od njihove izdaje (teden dni pred izidom časopisa). DOSTAVA IN RAZVRŠČANJE OGLASOV Naročnik mora dostaviti oglase v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 10 dni pred izidom časopisa. Prostorsko razvrščanje določi odgovorna urednica. Na prvi in zadnji strani časopisa objava volilnih oglasov ni mogoča. 7. PISMA BRALCEV Med volilno kampanjo ne bodo objavljena pisma bralcev, povezana z volilno vsebino ali s kandidati na volitvah, prav tako ne morejo biti avtorji pisem bralcev posamezni kandidati ali člani volilnih štabov. 8. Ta pravila bodo objavljena v januarski izdaji časopisa Utrip Savinjske doline, ki izide 25. januarja 2011. Odgovorna urednica Direktor ZKŠT Žalec Lucija Kolar, 1. r. MatJaž Juteršek, l.r. Žalec, 25. januar 2012 OBČINA ŽALEC URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi 10. člena Zakona o športu (ZSpo), Ur. list RS, št. 22/98, objavlja Občina Žalec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 20I2 Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine: VSEBINE 3.1 INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM 3.1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Ciciban planinec in 60-urni programi) 3.1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in drugi 80-urni programi) 3.1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, cicibanke; mlajši dečki, mlajše deklice in starejši dečki, starejše deklice) 3.1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami (80-urni programi) 3.1.5 Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta (80-urni programi) 3.1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadetinje, kadeti in mladinke, mladinci) 3.1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami (80-urni programi) 3.1.8 Interesna športna dejavnost študentov (80-urni programi) 3.2 ŠPORTNA REKREACIJA (80-urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let) 3.3 KAKOVOSTNI ŠPORT (programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov) 3.4 VRHUNSKI ŠPORT (programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov) 3.5 ŠPORT INVALIDOV (80-urni programi) RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU 4.1 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV 4.2 ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST 4.3 ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST 4.4 MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE 4.4.1 Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (ÖI, SP, EP ipd.) 4.4.2 Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DR olimpijski teki ipd.) 4.4.3 Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v. poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in druge športne prireditve) 4.4.4 Udeležba športnikov iz Občine Žaleč na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih 4.5 ŠPORTNI OBJEKTI (vzdrževanje, novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme) 4.6 INFORMACIJSKI SIŠTEM (izdelava baz in programov ter nakup tehnologije). 4.7 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA 4.8 DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ Prijava na razpis Na razpisu za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji: izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v Občini Žalec. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Žalec, - da so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih (velja za športna društva), - občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke. Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 17. januarja 2012 dalje ali na Občini Žalec (I. nadstropje, soba št. 36 - Nataša Vasle). Obrazci so na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu: www.zkst-zalec.si/sport. Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2012« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 17. februarja 2012. Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna Občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 7. marca 2012. O višini odobrenih sredstev pa takoj, ko Komisija za šport zaključi z ocenjevanjem programov. Med izvajalci programov, Občino Žalec in ZKŠT Žalec bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju Občine Žalec za leto 2012. Informacije: ZKŠT Žalec, OE Šport, tel. 712 12 67 SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC organizira med zimskimi počitnicami tečaj smučanja na Rogli Inf.: Smučarski klub Gozdnik Žalec Aškerčeva 1 5 tel.: 051 631 170 03 710 01 71 35. pohod v Marijo Reko ■ m- ' I Skupina pohodnikov, med njimi člani planinskega krožka Ciciban planinec, Mladi planinec in Planinske šole Kozorog Planinsko društvo Prebold je drugo januarsko nedeljo organiziralo že 35. zimski pohod občanov Občine Prebold do Doma pod Reško planino. Pohoda se vsako leto udeleži približno 1000 pohodnikov iz preboldske občine in tudi iz drugih krajev Savinjske doline in širše okolice. Letošnji pohod je potekal v lepem in sončnem vremenu in tako ni bil prav nič zimski. Vreme je bilo idealno za hojo, v 35-letni zgodovini teh pohodov pa so doživeli marsikaj, hodili v dežju in blatu, po poledeneli poti pa tudi gazili so v globokem snegu in snežnih nevihtah, kar je bilo sicer idilično, a za večino tudi precej naporno. Tudi letos so se udeleženci podali na pot iz različnih smeri, največ pa iz Prebolda. Pot jih je vodila preko Žvajge in mimo Lobni-karjeve domačije, kjer domači vedno poskrbijo za »prvo pomoč«. Organizatorji vedno poskrbijo tudi za okrepčilo na cilju, oskrbnika planinskega doma Stanko in Ivanka Pišek pa tudi za dobro hrano, ki se še kako prileže. D. N. Žive jaslice prvič na Vranskem Številnim slovenskim krajem, kjer že več let uprizarjajo žive jaslice, so se na božični večer pridružili tudi na Vranskem. Prizore iz zgodbe o Jezusovem rojstvu je prika- zala mladinska skupina Folklornega društva Vransko. Božični zgodbi so prisluhnili številni obiskovalci, ob 18. uri predvsem otroci in mlade družine, ob 23. uri pa udele- ženci polnočnice. Božični skrivnosti so poseben čar dodale božične pesmi v izvedbi dekliške skupine Solo, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vransko. T. Tavčar Žive jaslice na Vranskem Jaslice na avtobusni postaji Vaščani Zavrha in nekaterih drugih okoliških vasi so se zbrali ob velikih jaslicah na božični predvečer, preden so se odpravili z baklami peš k polnočnicam. Božičnega pohoda se vsako leto udeleži veliko ljudi, letos jih je bilo že več kot 40. Ob glasbeni spremljavi so zapeli nekaj božičnih pesmi, potem pa so se odpravili na trikilometrsko pot proti gališki cerkvi. Ko so se vrnili, so jih na cilju pogostili s toplim napitkom in prigrizki. Dogodek bodo krajani organizirali tudi naslednje leto, saj si želijo, da bi s tradicionalnim pohodom obudili spomin na nekdanje šege, je še povedala Špela Aše-nberger. L. K. Tudi letos so Zavrh pri Galiciji krasile velike jaslice na avtobusni postaji in bodo tam še do konca januarja. Iz- rezljal in postavil jih je lesarski umetnik Alojz Podvršnik iz Zavrha, nam je povedala Špela Ašenberger. Jaslice so zapolnile avtobusno postajo Štirje božično-novoletni pohodi S pohoda libojskih Planinci Spodnje Savinjske doline so praznične dni božiča in novega leta izkoristili za štiri pohode. Na božični večer so se podali na Čreto. Pohod je posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Kot je povedal predsednik društva Anton Sitar, se je pohoda udeležilo kakih 300 pohodnikov, kar je največ do zdaj. Na cilju so vsem postregli z enolončnico in s čajem, kar je prispevala Občina Vransko. Člani Planinskega društva Žalec so se odpravili na polnočni silvestrski pohod iz Žalca na Bukovico. Vodja pohoda Dušan Šip je povedal, da so se na pot odpravili ob pol enih novega leta, v dolino pa so se vrnili zgodaj zjutraj. Planinci Planinskega društva Liboje so se na 14. zimski pohod podali 2. januarja. Predsednik libojskih planincev Franc Čretnik pa je povedal, da so se pohodniki zbrali pri mostu čez Savinjo v Kasazah, potem pa krenili proti Homu nad Celjem, kjer so se okrepčali in pot nadaljevali do koče na Brnici. Tudi na četrti novoletni pohod so se odpravili 2. januarja. Že 23. pohod po vrsti je pripra- vilo Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče. Pot jih je tudi tokrat vodila na Dobrovlje. Hodili so dobri dve uri, na Bezov-cu, kjer je bil cilj, pa jih je čakalo okrepčilo. Letošnje pohode je zaznamovalo lepo in dokaj toplo vreme za ta letni čas. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni. T. Tavčar in braslovških planincev r ‘ f 1 m 'm B» m Srečanje tudi v Trnavi Ulica je (z)norela V KS Trnava so se sredi decembra srečali krajani, starejši od 70 let. Srečanje vsako leto organizirajo članice Krajevne organizacije RK Trnava na čelu s predsednico Marijo Žnidar in v sodelovanju z Občino Braslovče. Tokratnega srečanja se je udeležila približno polovica krajanov, starih 70 in več let. Starostnike je navdušila tudi glasbena gostja, solistka Melita Podgoršek iz Galicije, prireditev pa je povezovala Irena Štusej. Krajane so s svojo prisotnostjo počastili in jim namenili nekaj besed tudi župan Občine Braslovče Brane Strojanšek, ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan, vodja POŠ Trnava Damjana Lukman in predstavnica OO RK Žalec Božena Kosu. Irena Štusej je v delu programa izpostavila domačinko, pesnico in pisateljico Milko Povše iz Orle vasi, ki je prebrala eno svojih pesmi. Veselo druženje so nadaljevali ob pogostitvi in kozarčku, razšli pa so se z obljubo, da se prihodnje leto znova srečajo. D. N. Med nastopom učencev Na pobudo Društva mladih Šempeter in na željo nekaterih stanovalcev ulice Ob rimski nekropoli so v Šempetru ponovno organizirali silvestrovanje »pod Mihovim orehom«. Mladi navdušenci, med njimi tisti, ki so poskrbeli že za nenavadno smreko iz pločevink sredi Šempetra, so poskrbeli za praznično okrašen oder, za živo glasbo, vso ulico so označili s prazničnimi palčki s svečo v roki in s sodom za ogrevanje. Praznič- no razpoloženje se je začelo okrog 22. ure in je trajalo do jutranjih ur. Silvestrovanja se je udeležilo več kot sto krajanov. Ustavljali pa so se tudi naključni sprehajalci in vozniki. Točno ob polnoči so organizatorji prekinili zabavo z novoletnim voščilom in veličastnim ognjemetom. Za varnost je bilo poskrbljeno, saj je prostor, na katerem so rajali, last predsednika PGD Šempeter Petra Žnidarčiča, ki je sodeloval tudi pri organizaciji. Poskrbljeno je bilo za pijačo in celo pecivo, ki so ga pripravile domače gospodinje. Kot je povedal predsednik Društva mladih Šempeter Mitja Vasle, so si krajani poleg vseh želja za prihodnje leto zaželeli tudi, da bi prireditev postala tradicionalna. L. K. El zkst.utrip@siol.net Otroci peli, voščili in obdarovali Obdarovanja dedka Mraza in Božička Najstarejša slovenska knjižničarka Pavla Mlakar iz Prebolda V preboldskem vrtcu so poskrbeli za medgeneracijsko sodelovanje otrok in starejših. Že nekaj let poteka prijetno sodelovanje in druženje s skupino ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še iz Šešč. Redno se družijo in kar nekajkrat so že nastopili skupaj. Odkar so v občini zgradili dom starejših občanov, pa so se stkale vezi tudi s stanovalci doma. Milojka Kupec, ki v vrtcu vodi projekt medgeneracijskega sodelovanja, je ob preteklem prazničnem decembru skupaj s študentkami socialnega dela iz Ljubljane poskrbela za nepozabno druženje in obdarovanje vseh stanovalcev doma. Študentkam, ki so jo prosile za sodelovanje v tem projektu, je Kupčeva ponudila možnost obiska doma starejših. Skupaj so se lotili izdelovanja daril in priprave izbora pesmi, ki so jih zapeli skupinam in posameznikom ob obisku v domu. Stanovalcem doma so prepevali med kosilom v jedilnici, ob koncu pa so vsakemu varovancu segli v roko, zaželeli vse najlepše in jim izročili darilo. Ostalim, ki so bili v sobah in večinoma tudi nepokretni, pa so segli v roke in jim izročili darilo ob njihovih posteljah. Mnogi niso mogli skriti solza ganjenosti. Zapete pesmi so jim obudile spomin na njihovo mladost in praznične dni. Ganjeni pa so bili tudi zaradi prisrčnosti otrok, ki so jim s prijaznimi besedami izrekli vse najlepše za praznične dni. D. N. Božiček tudi na Vranskem Otroke na Vranskem vedno radi obiščejo dobri možje, eden, dva ali pa kar vsi trije. V petek, 23. decembra, jih je obiskal Božiček. V Športni dvorani Vransko so si najprej ogledali predstavo Vilinček v izvedbi gledališke družine KUD Svoboda Prebold, nato pa so priklicali Božička, ki je obdaril vse otroke iz občine od 2. do 6. leta starosti ter vse otroke, ki obiskujejo Vrtec Vransko. Na božično rajanje je bilo povabljenih 194 otrok. Božičku je ostalo še nekaj daril, ki jih lahko otroci ali njihovi starši ob predložitvi vabila dvignejo v pisarni za družbene dejavnosti v Športni dvorani Vransko. T. T. Druženje ob obisku Božičkovega para vrednote NOB Prebold Viljem Petek in vsem zaželel prijetno počutje. Zbranim je spregovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je tudi sam član preboldske organizacije za vrednote NOB. Poudaril je pomen srečanj in podal nekakšno oceno letošnjega dela v občini, izpostavil je pravkar dokončano knjižnico. Poseben pozdrav pa je namenil najstarejši članici borčevske organizacije Faniki Raček, ki bo februarja dopolnila 99 let. S spomini na čas vojne, ko so Nemci sežigali tudi slovenske knjige, je srečanje obogatil Vlado Skok, ki je zaslužen, da ima Prebold zgodovinsko zbirko Prebold skozi čas. D. N. Galičani v Sarajevu Božiček in Božička med razdeljevanjem daril Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Prebold organizira vsako leto prednovoletno srečanje za svoje člane. Prijeten dogodek polepša tudi prihod Božička. Letos je Božiček s sabo pripeljal tudi svojo partnerko Božičko, s katero sta vsem udeležencem srečanja razdelila darila. Uvodoma je udeležence srečanja najprej pozdravil predsednik KO ZZB za - - •-! JlMljjC j dUr 3p fm ■BngäRp JLj Obdarovanje pred novo knjižnico V preboldski občini sta imela v času božično-novoletnih praznikov dedek Mraz in Božiček precej dela. Dedek Mraz je obiskal in obdaril otroke v preboldskem vrtcu. Tokratno obdarovanje je bilo še posebej zanimivo, saj je potekalo na prostoru pred novo knjižnico. Druženje z dedkom Mrazom pa se je nadaljevalo v večnamenskem prostoru knjižnice in vrtca. Učenci od 1. do 3. razreda so dedka Mraza pričakali v Dvorani Prebold, kjer so si ogledali tudi igrico Vilinček v izvedbi gledališke skupine Svobode Prebold. Prijetno je bilo tudi druženje z mladimi bralci v novi knjižnici. Najprej se je z mladimi bralci družil Božiček, nekaj dni zatem pa tudi dedek Mraz. Za obdaritev otrok zaposlenih je med drugim tudi letos poskrbelo računalniško podjetje C-Ring. Obdaritev so tokrat pripravili v jedilnici OŠ Prebold, kjer so učenci pod mentorstvom svoje učiteljice zaigrali prisrčno igrico. Po obdaritvi in odhodu dedka Mraza pa so ustvarjali v delavnici in se pogostili. D. N. Božiček med mladimi bralci v novi knjižnici SVETim za vse Taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra so se v predbožičnem času že nekajkrat odpravili na Dunaj, kjer so sprejeli plamen Luči miru iz Betlehema. Svoje vtise so strnili na prednovoletni čajanki, kjer so poslanico predali ostalim članom in skupaj ponesli plamen iz rok v roke in tako širili toplino luči. Enaindvajseto leto jo taborniki in skavti prinašajo v Slovenijo. Geslo letošnje poslanice je: SVETim za vse. Pred božičnimi prazniki so z dobrimi željami in poslanico ponesli plamen Luči miru iz Betlehema po Spodnji Savinjski dolini. Luč miru so v cerkvah predali krajanom Šempetra, Gotovelj, Griž in Vranskega, zaposlenim na OŠ Šempeter, Vransko in Gotovlje, v Našem domu Vransko, družini Štorman, Turističnemu društvu Šempeter, Petki v Žalcu in županoma Občine Žalec Janku Kosu in Občine Vransko Francu Sušniku. T. Tavčar Polepšali so jim dan Folklorna skupina Galicija je na povabilo Kultur-no-umetniškega društva Boško Vujadin iz vzhodnega Sarajeva sredi decembra gostovala na njihovem le- tnem koncertu v Sarajevu (BiH). Društvi sta že pred časom začeli kulturno sodelovati, prijatelji iz Sarajeva pa so bili že tudi gostje v Galiciji. V sklopu tokratne tridnevne turneje po Bosni in Hercegovini med 16. in 18. decembrom so Galičani poleg Sarajeva obiskali tudi Banjaluko in Jajce. L. K. Krajevna organizacija RK Polzela je ob novem letu obiskala kar 81 občanov, starih 85 in več let, ter jih razveselila s priložnostnim darilom. Skupaj z Župnijsko Karitas Polzela so člani omenjenih organizacij obiskali tudi stanovalce in zaposlene v Domu upokojencev Polzela. V krajšem nagovoru jim je predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen zaželel vse dobro v letu 2012, predvsem pa zdravja in zadovoljstva, prijaznosti in solidarnosti. Stanovalci doma so bili vese- li razvedrilnega prazničnega programa tamburaškega zbora KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak. T. T. Gališki in sarajevski folkloristi skupaj Med nastopom tamburašev Praznično in veselo zadnje dni v letu Pravičnost v ljubezni Tako so novemu letu nazdravili najmlajši Igrica Rdeča kapica Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v prazničnih dneh pred novim letom pripravil več prireditev za najmlajše. V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so se zvrstile igrice Biba Mica na koncertu, Cifromanija, Bela dežela in Rdeča kapica. V Ekumuze-ju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pa so pripravili počitniške ustvarjalnice V deželi snežakov, Shranimo novoletne želje, Zimska pravljica in Ples snežink. Posebno veselo je bilo na Silvestrovo že dopoldne v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Z rajanjem na zadnji dan starega leta so zaključili ob dvanajstih, ko so si nazdravili z otroško penino in si zaželeli vse najlepše. Otroke so to dopoldne zabavali številni animatorji, pevka Taja pa je prepevala zabavne otroške pesmi avtorja Igorja Korošca. Vse prireditve so bile brezplačne, za ustvarjalnice pa so udeleženci prispevali po en evro. T. Tavčar Utrinek z otroškega silvestrovanja Dobrodelni nogometni turnir Otroci so osrečili sovrstnike V Športni dvorani Prebold so 14. januarja pripravili nogometni turnir za otroke, ki obiskujejo otroško nogometno šolo. To so otroci iz osnovnih šol Prebold, Braslovče Vransko, Šempeter, Tabor in Trnava. Turnirja se je udeležilo 77 mladih nogo-metašic in nogometašev. Tokratni turnir je bil tudi do- brodelni, saj je vsak udeleženec s seboj prinesel svojo igračo, knjigo ali slikanico, ki so jih nato podelili učencem s prilagojenim programom. Kot je povedala Marija Satler, so se za tovrstno akcijo zbiranja igrač odločili zaradi dejstva, da v mesecu obdarovanj, ko so svoje darove delili trije dobri možje, marsikateri otrok ni bil obdarjen. Turnirje odlično uspel, saj so otroci dopoldne uživali v nogometu. Posebej veseli pa so bili ob koncu, ko so podarjali svoje igrače in z njimi napolnili kar pet velikih vreč. Nataša Privošnik je igrače odpeljala na OŠ Glazija, šolo s prilagojenim programom, kjer so se jih zelo razveselili. D. N. Koledovanje ali trikraljev-ska akcija je na slovenskih tleh že tradicionalna, v njej pa že nekaj let sodelujejo tudi polzelski in gotoveljski otroci. Koledniki so bili prinašalci veselja in povezovalci župnije. Veselje, ki se širi po vsej župniji, seže preko slovenskih meja v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti ni vedno tako prijetno, kot je to lahko pri nas. S to akcijo želijo pomagati pri reševanju največjih stisk v misijonskih deželah. Letos poteka pod geslom Pravičnost v ljubezni, Polzelani pa so z akcijo začeli na Štefanovo. Koledniki so ta dan sodelovali pri dopoldanski maši in poleg blagoslova za svoje poslanstvo prejeli tudi blagoslov krede in kadila. Akcija je trajala do 28. decembra, koledniki pa so obiskali več kot sto družin - nekaj povabil so bili deležni kar med potjo - in oskrbovance v Domu upokojencev Polzela. Akcija gotoveljskih Polzelski koledniki med obhodom Gotoveljski koledniki pri družini Zupanič kolednikov pa je trajala do Zbirali so tudi darove za misi-praznika Svetih treh kraljev, jone. T. Tavčar Mir, pogum in blagoslov S tem pozdravom je dan pred Svetimi tremi kralji žalskega župana Janka Kosa obiskala trojica oziroma trije modri in mu skladno s tradicijo izročili blagoslov svetih treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja. Ob tej priložnosti so mu zapeli trikraljevsko pesem, pri tem jih je s harmoniko spremljal pastir, izročili so mu svoj koledar, na podboj njegovih vrat pa napisali svoj simbol 20 + G + M + B + 12. Letos so ti trije možje Župan Janko Kos je bil obiska treh modrih zelo vesel prvič obiskali župana. To- v KS Šempeter v Savinjski krat so prišli iz Grč, zaselka dolini. T. Tavčar Trikraljevski koncert na Polzeli Na Polzeli so drugo januarsko nedeljo pripravili praznik prepevanja božičnih pesmi. V župnijski cerkvi so se na že tradicionalnem trikralje-vskem koncertu predstavili vsi polzelski pevski zbori in vokalne skupine. Med prihodom kolednikov so nastopili združeni pevski zbori, v nadaljevanju koncerta pa so se predstavili župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, vokalno-instru-mentalna skupina Marpole, župnijski mešani pevski zbor, vo-kalno-instrumentalna skupina Margareta, moški pevski zbor in Mešani pevski zbor Oljka. Številni poslušalci so s ploskanjem nagradili nastopajoče. Pevcem se je zahvalil župnik Jože Kovačec, ki je dejal, da je petje velik dar, prav tako pa je čas, porabljen na pevskih vajah, velik dar vsakega posameznika, da lepa pesem ustvari dobro razpoloženje tako pri bogoslužju kot v življenju. Na koncu so vsi zbori ob spremljavi orgel skupaj zapeli Sveto noč. T. Tavčar Med nastopom Cekinčkov OBČINA ŽALEC Sreda, 1. februar, ob 17. uri predavanje o sodobni likovni umetnosti (2. del), mag. Alenka Domjan; Savinova hiša; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 2. februar, ob 17. uri Bastien in Bastiena, otroška opera s čarovniškimi dodatki; Kulturno društvo Anubis; za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 3. februar 2012, ob 18.00 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362). Petek, 3. februar, ob 20. uri Klarisa Jovanovič in Della SeGodba; za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 4. februar, ob 8. uri Celjska koča; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 320 242). Sobota, 4. februar, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Ponedeljek, 6. februar, ob 15.30 Oživljanje in uporaba defibrilatorja; predavanje; telovadnica Koronarnega kluba Savinjska dolina na Hmeljarski cesti v Žalcu (Koronarni klub Savinjska dolina, 040 546 740). Ponedeljek, 6. februar, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; sejna soba KS Petrovče. Ponedeljek, 6. februar, ob 19. uri osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih priznanj; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 7. februar, ob 18. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 03/570 13 13). Torek, 7. februar, ob 18. uri Večer poezije in glasbe ob novi pesniški zbirki Danija Bedrača Zajec v katedrali; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 7. februar, ob 19. uri proslava in občni zbor Kulturnega društva Ponikva; Zadružni dom na Ponikvi (KD Ponikva, 041 649 516). Torek, 7. februar, ob 18. uri nočni pohod na Goro; odhod izpred POŠ Trje (PD Galicija, 031 391 913). Torek, 7. februar, ob 20. uri Udar po moško, Vid Valič & Denis Audič; komedija Špas teatra; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 8. februar, ob 8. uri 13. planinski pohod v spomin Franceta Prešerna; start pri domačiji Štefana Freceta (PD Liboje, 031 881 726). Sreda, 8. februar, ob 20. uri Udar po moško, Vid Valič & Denis Audič; komedija Špas teatra; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 9. februar, ob 10. uri kopalni izlet v Laško; odhod izpred Hotela Žalec; prijave pri poverjenikih (MDI Žalec, 031 230 861). Četrtek, 9. februar, ob 12. uri odprtje razstave likovnih del dijakov Gimnazije Celje - Center (umetniške gimnazije likovne smeri); preddverje Doma II. slovenskega tabora Žalec; na ogled do 8. marca (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 9. februar, ob 15.30 III. tekma za pokal Sprintko 2011/2012 - »Pustni« Sprintko, discipline: 30 m čez ovire, met vortexa, dolgi tek 200 m; telovadnica I. OŠ Žalec (AK Žalec, 070 586 903). Četrtek, 9. februar, ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistko Evo Nino Kozmus; za potujoči abonma in izven; Cankarjev dom; odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 10. februar, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Zmaga Jeraja; Savinov likovni salon Žalec; na ogled do 5. marca (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 11. februar, ob 6. uri Peca; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 611 028). Sobota, 11. februar, ob 8. uri Valentinov pohod Kozje-Bohor; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 11. februar, ob 16. uri turnir v malem nogometu (3 + 1); telovadnica Trje (Galicija) (ŠD Hofrein, 040 185 087). Sobota, 11. februar, ob 8. 30 mednarodna lokostrelska tekma FTTA INDOOR 18 m; telovadnica I. OŠ Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401). Sobota, 11. februar, ob 17. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Kulturni dom Svoboda Liboje (KD Liboje, 041 709 183). Sobota, 11. februar, ob 18. uri občni zbor Kulturnega društva Svoboda Liboje; Kulturni dom Svoboda Liboje (KD Liboje, 041 709 183). Sobota, 11. februar, ob 19. uri ponovitev predstave »Sedma zapoved: kradi malo manj« v izvedbi AG VRBA Vrbje in KD Galicija; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959). Torek, 14. februar, ob 20. uri Valentinov koncert Tanje Žagar z gosti; koncert za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 15. februar, ob 17. uri predavanje o sodobni likovni umetnosti (3. del), mag. Alenka Domjan; Savinova hiša; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 16. februar, ob 20. uri Karavanke in Akordi, gost Klemen Košir, za narodno-zabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 18. februar, ob 6. uri Idrijsko-cerkniška planinska pot, 1. del: Travnik-Hleviše; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (PD Žalec, 031 442 993). Sobota, 18. februar, ob 7. uri I. etapa po SSP ob njeni 40-letnici: Gora-Letuš; start izpred POŠ Trje (PD Zabukovica, 041 338 494). Sobota, 18. februar, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 03/710 04 34). Sobota, 18. februar, ob 16. uri člansko državno prvenstvo v karateju (ob 16.00 - kate članice in člani, ob 17.30 -borbe članice in člani, ob 19.00 - finalni boji); telovadnica I. OŠ Žalec (KK Žalec in Karate zveza Slovenije, 051 428 421). Nedelja, 19. februar, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti - Hom; zbirno mesto na parkirišču trgovine Kili Liboje (PD Liboje, 040 587 188). Nedelja, 19. februar, ob 10.37 pohod Pustnjakov veseljakov po Gotovljah iz središča vasi v Gotovljah (TOD »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Nedelja, 19. februar, ob 14. uri otroška maškarada: »pustovanje na grajskem dvorišču« z razvitjem pustnega prapora; POŠ Trje (KD Galicija, 041 783 107). Ponedeljek, 20. februar, med 9. in 11. uro počitniške ekoustvarjalnice: izdelava pustnih mask; Ekomuzej (Ekomuzej, 03/571 80 21). Torek, 21. februar, med 9. in 11. uro počitniške ekoustvarjalnice: dokončanje pustnih mask in pustno rajanje; Ekomuzej (Ekomuzej, 03/571 80 21). Torek, 21. februar, ob 16. uri pustni karneval v Žalcu; osrednje dogajanje na Šlandrovem trgu (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 21. februar, po končanem karnevalu veselo pustno rajanje za najmlajše pred Savinovo hišo (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 22. februar, med 9. in 11. uro počitniške ekoustvarjalnice: Polstenje volne; Ekomuzej (Ekomuzej, 03/571 80 21). Sreda, 22. februar, ob 15.30 pustni pokop v Vrbju; središče Vrbja (TD Vrbje in Društvo mladih, 041 507 546). Četrtek, 23. februar, med 9. in 11. uro počitniške ekoustvarjalnice: Slikajmo kot slavni slikarji; Ekomuzej (Ekomuzej, 03/571 80 21). Petek, 24. februar, med 9. in 1 l.-uro počitniške ekoustvarjalnice: Mali arhitekti; Ekomuzej (Ekomuzej, 03/571 80 21). Petek, 24. februar, ob 17. uri občni zbor Planinskega društva Zabukovica; dvorana DU Griže — gostilna Pri vaški lipi (PD Zabukovica). Sobota, 25. februar, ob 7. uri Trstelj; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 50.1 244). Nedelja, 26. februar, ob 18. uri koncert Celjskih 5 Radia Celje v letu 2011; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 03/570 13 13). Sreda, 29. februar, ob 17. uri predavanje o sodobni likovni umetnosti (4. del), mag. Alenka Domjan; Savinova hiša; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 29. februar, ob 20. uri Štorklje umirajo; drama za ponedeljkov abonma in izven; Gledališče Koper; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Petek, 3. februar, ob 17. uri otroški abonma: Pajek Polde (prestavljeno iz januarja); KUD Svoboda Prebold; Dvorana Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 4. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 5. februar, ob 12. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; planinski dom pod Reško planino; KD Marija Reka (Monika Lobnikar, 041 241 203). Torek, 7. februar, ob 18.30 odprtje razstave Prebold na starih razglednicah; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Torek, 7. februar, ob 19. uri osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Občinska knjižnica Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 8. februar, ob 8. uri 10. zimski pohod na Mrzlico; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 11. februar, zimski pohod na Peco; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Sobota, 11. februar, tradicionalni drameljski pohod XIV. divizije; PD Prebold (Katja Debelak, 031 397 604). Nedelja, 12. februar, ob 10. uri 3. Petrin memorial; Športna dvorana Prebold; OK Prebold (Igor Uranjek, 041 264 221). Torek, 12. februar, ob 18. uri Slomškov večer: Z bi. A. Slomškom v letu 2012; Anin dom (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Petek, 17. februar, ob 17. uri otroški abonma: Vilinček; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 18. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Ponedeljek, 20. februar, ob 18. uri večer poezije in argentinskega tanga ob poeziji Marka Repnika in s plesalcema Majo Dvoršek in Alfredom Valdesom Rutarjem; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Torek, 21. februar, MAŠKARADA; Gasilski dom Latkova vas; PGD Latkova vas (Grega Fonda, 031 214 398). Torek, 21. februar, pustna povorka po Mariji Reki; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Torek, 21. februar, 5. pustni pohod na HOM; Športna sekcija PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Torek, 28. februar, ob 18. uri pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). vjSS’/ OBČINA POLZELA Sobota, 28. januar, ob 19. uri Nezvesti soprog, gledališka igra; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Nedelja, 29. januar, ob 14. uri igre na snegu; Ovčja jama v Šeneku, (TD Polzela, 703 32 20). Petek, 3. februar, ob 18. uri uvod v kulturni praznik s savinjskimi vinogradniki; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 4. februar, ob 18. uri aerodance; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Nedelja, 5. februar, ob 7. uri 24. zimski pohod na Ramšakov vrh; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 5. februar, ob 9.15 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. feb.; Dom krajanov Andraž, KUD Polzela (Vili Pižorn, 041 783 734). Ponedeljek, 6. februar, ob 18. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. feb.; Kulturni dom Polzela (KUD Polzela in ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Torek, 7. februar, ob 16. uri 166. lunohod; zbor pred domom DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Torek, 7. februar, ob 17.30 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; OŠ Polzela (OŠ Polzela, 703 31 12). Sreda, 8. februar, ob 6.30 pohod ob slovenskem kulturnem prazniku; zbor na parkirišču ob občinski stavbi na Polzeli (Ferdo Glavnik, 031 323 353 ). Od petka, 10., do nedelje, 12. februarja, 3-dnevno zimovanje za mlade planince; Gora Oljka; zbor 10. februarja ob 15. uri za OŠ Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 11. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; TUŠ Polzela (TD Polzela, 703 32 20). Ponedeljek, 13. februar, ob 18.30 Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici, monokomedija; avtorica I. Štusej, igra Olga Markovič; Občinska knjižnica Polzela na Gradu Komenda (Informacije, 703 32 04). Torek, 14. februar, ob 18. uri Valentinov koncert; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sreda, 15. februar, ob 18. uri podarite si harmonijo z gong terapijo; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Nedelja, 19. februar, ob 14. uri velika otroška maškarada s cirkuško in gledališko skupino Bufeto; športna telovadnica OŠ Polzela (TD Polzela in ZKTŠ Polzela, 703 32 20 in 703 32 28). Nedelja, 19. februar, ob 15. uri Nezvesti soprog, ponovitev gledališke igre; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Ponedeljek, 20. februar, ob 18. uri pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela na Gradu Komenda (Informacije, 703 32 04). Ponedeljek in torek, 20. in 21. februar, od 16. do 20. ure kuharski tečaj; gospodinjska učilnica OŠ Polzela (TD Polzela, 703 32 20). Sobota, 18. februar, ob 15. uri pustovanje v Kulturnem domu Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Sobota, 25. februar, po Šišernikovi poti; Planinsko društvo Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). OBČINA TABOR Četrtek, 2. februar, ob 9. uri produkcija in ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov v živinoreji, živinoreja in ekonomika - Helena Praprotnik; sejna soba Občine Tabor (Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, 03/710 17 80). Sreda, 8. februar, ob 16. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom krajanov Tabor (KUD Ivan Cankar Tabor, 040 467 677). Sobota, 11. februar, ob 20. uri Valentinov ples; Dom krajanov Tabor (DPM Tabor, 051 234 575). Četrtek, 16. februar, ob 19. uri predavanje o zdravju - pljuča; Dom krajanov Tabor - društveni prostor (Jožica Ramšak, 041 289 632). Petek, 24. februar, ob 18. uri pasti hitrega življenja (II. sklop); Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 5. februar, pohod na Ramšakov vrh; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Janko Osterman, 031 290 206). Torek, 7. februar, ob 15. uri proslava ob kulturnem prazniku v telovadnici v Trnavi; POŠ Trnava (Damjana Lukman, 041 458 127). Torek, 7. februar, ob 19. uri osrednja prireditev v počastitev kulturnega praznika; Domu krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Sreda, 8. februar, smučanje v Bad Kleinkirchheim; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sreda, 8. februar, pohod po Jurčičevi poti; Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Petek, 10. februar, ob 17. uri prva predstava v okviru pravljičnega abonmaja Pogumnega viteza je strah; Kulturni dom Letuš; DPM Braslovče, (Blanka Nerad, 041 512 954). Sobota, 18. februar, ob 10. uri biodinamično gospodarjenje -odgovornost do sebe, zanamcev in narave; predavanje Mete Vrhunc; Dom krajanov Tabor (Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, 03/710 17 80). Sobota, 18. februar, ob 19. uri komedija: Čaj za dve, KUD Žalec - AG Žarek; Dom krajanov Tabor (Dramska sekcija Teloh, 040 206 991). Nedelja, 19. iebruar, od 15. do 16. ure otroška maškarada; Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor, 041 515 988). Torek, 21. februar, ob 9. uri seznanitev z ukrepi kmetijske politike in seznanitev z novostmi podukrepov KOP, poudarek bo na ukrepih, kjer bo največ sprememb; sejna soba Občine Tabor (Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, 03/710 17 80). Petek, 24. februar, ob 18. uri strokovno predavanje z naslovom Šola proti bolečini v križu; Dom krajanov Tabor - društveni prostor (Karmen Jezernik, 03/703 20 92). Nedelja, 26. februar, ob 8. uri kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Torek, 28. februar, ob 18. uri pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Tabor (Karmen Jezernik, 03/703 20 92). El zkst.utrip@siol.net MEDOBČINSKA SPLOŠNA PRIREDITVE FEBRUARJA 2012 Četrtek, 2. 2. 2012, ob 16.30 v Občinski knjižnici Polzela srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Sreda, 15. 2. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner - predstavitev monografije. Ponedeljek, 20. 2. 2012, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec monodrama Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. Torek, 28. 2. 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek. Sreda, 29. 2. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Tito in tovariši - pogovor z dr. Jožetom Pirjevcem bo vodila Cveta Zalokar Oražem. Nastopila Abony Buckle Nova otroška predstava Vilinček Trianglovih zimskih večerov. To pot so se odločili za muzikal The light in the Pazza z odlično britansko igralko in pevko Ebony Buckle. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec se je predstavila prvi četrtek v januarju, v petek v Velenju in soboto v Celju. Spored je obsegal zanimiv izbor del z Broadwaya in West Enda. Solistko je spremljala priložnostna zasedba pod vodstvom Simona Dvoršaka. Ebony Buckle se je rodila v Avstraliji, kjer je končala študij petja. V Londonu je z odliko končala podiplomski študij na Mountview Academy of Theatre Arts. Že med študijem je nastopala v odmevnih predstavah, zaslovela pa je predvsem v muzikalih. V Sloveniji je gostovala prvič. T. Tavčar Lani rekordnih 313 tisoč izposoj gradiva Ebony Buckle med nastopom Kulturna naveza Hiša kul- velenjski Festival nadaljujejo ture Celje, Zavod za kulturo, svojo povezovanje in kultur-šport in turizem Žalec ter no produkcijske dejavnosti Leto 2011 se je v kroniko knjižničarstva v Spodnji Savinjski dolini zapisalo kot nekaj posebnega, saj so odprli kar dve povsem novi, sodobno opremljeni knjižnici, in sicer na Polzeli in v Preboldu. Že v nekaj mesecih delovanja se je pokazalo, da sta bili obe težko pričakovani, saj sta zabeležili zelo povečan obisk in vpis novih članov. V vsej knjižničarski mreži, za katero strokovno skrbi Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je bilo lani kar 200 vpisov novih članov oz. 25 odstotkov več kot leto prej. Za 8 odstotkov se je povečala izposoja, obisk pa za 7 odstotkov. Ti podatki dokazujejo, da so se knjižničarji znali prilagoditi položaju in so z vsebinami in izborom gradiva pritegnili tudi občane, ki v knjižnico še niso zahajali. Ponosni so tudi, da so postali lastniki knjige, ki je nastala leta 1620 in v kateri so prvič omenjene Govče pri Žalcu. Lani so bili gostitelji osrednje slovesnosti ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Prireditev je privabila obiskovalce iz vseh slovenskih splošnih knjižnic in je bila pomembna promocija za širšo lokalno skupnost. S primeri dobre prakse so se predstavili na mednarodni konferenci Cobiss v Mariboru, z zgodbo o ozkotirni železnici Žalec-Zabukovica so se vključili v informacijski portal lokalnih informacij Kamra. Vsekakor pa so tudi lani skrbeli za dvig bralne kulture, še zlasti z nadaljevanjem bralne značke za odrasle Savinjčani beremo in z istoimenskim časopisom, s podnaslovom Od spogledovanja k odnosu do branja. Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik je povedala, da bodo tudi v prihodnje ohranjali tradicionalne dejavnosti in ubirali uhojene knjižničarske poti, sočasno pa bodo stopali na vlak tehnološkega napredka, saj želijo, da je njihova knjižnica knjižnica za vse. Posebno skrb bodo namenjali ranljivim skupinam (otrokom, mladini, starejšim, invalidom) in se jim še bolj približali s storitvijo Knjige na dom, s katero so začeli prejšnje leto. Železnikova je izrazila zahvalo tistim sodelavcem, ki so se znali prilagoditi spremembam in so nekatera dela opravili tudi prostovoljno. Hvaležna pa je tudi občinam ustanoviteljicam, ki so zaupale strokovnim načrtom in jih tudi finančno podprle. T. Tavčar Prazničen koncert učiteljev mi instrumenti in bogatim programom. Ravnatelj šole, mag. Gorazd Kozmus, je v koncertni program vključil tudi baletni točki, s poučevanjem baleta so namreč začeli v letošnjem šolskem letu, predstavilo pa se je tudi nekaj učencev pevskega oddelka. Po besedah ravnatelja bo koncert postal tradicionalen in ob odlični organizaciji, izvedbi in obisku se lahko že veselimo naslednjih koncertov Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je tako še enkrat dokazala, da več kot odlično izpolnjuje svoje poslanstvo povezovanja z okoljem. T. Tavčar KUD Svoboda Prebold je s svojo gledališko družino ob koncu leta na oder postavila novo otroško gledališko predstavo Vilinček avtorja Bena Minolia, v priredbi Maje Borin in pod režiserskim vodstvom Saša Juharta. Zgodba se odvija nekje v pravljični deželi, kjer z lune pade zasanjani Vilinček. Znajde se med pisano druščino vrstnikov, ki se pripravljajo na praznovanje ob obiranju zlatih hrušk. Med spoznavanjem novega okolja spozna veliko drugih bitij, ki mu niso prav nič podobna. Še najbolj se razume z ljubko Cepetuljo. Pot mu prekrižajo napihnjena Žabonka, sladkosnedi in nagajivi Pavli-hec, župan Medo ter detektivski Milko. Prav v tistem času pa nekdo pobalinsko krade županove hruške in ker je Vilinček tisti, ki je čuden in drugačen, so skoraj vsi prepričani, da je tat prav on. A Vilinček ni tat, kajti edino hruško, s katero Med nastopom profesorjev harmonike ... Igralska zasedba po premieri se je posladkal, mu je namenila kar hruška sama, in sicer zaradi njegove prijaznosti..'. Vilinčka igra Simon Bukovec, Žabonka je Martina Au-breht, Cepetuljo je upodobila Klavdija Jelen, župan Medo je Franci Cigler, detektiva Milka igra Janko Pirc, tatu hrušk in nagajivega Pavlihca pa je upodobila Mojca Jezernik. Srečko Stepišnik skrbi za luč in ton, sodeloval pa je tudi pri izdelavi scene, za katero so poskrbeli tudi skoraj vsi igralci in David Vodopivec. Glasbo je izbral režiser Sašo Juhart, igralski list je pripravila Mojca Jezernik, hruške pa so delo Mihaele Cugmas. Igro so premierno uprizorili za učence prve triade preboldske osnovne šole v času, ko jih je obiskal dedek Mraz. Z igrico, ki je zelo zanimiva ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle, pa so in bodo nastopili po drugih krajih Savinjske doline in tudi drugod. D. N. Glasbena šola Risto Savin je v žalski cerkvi sv. Nikolaja v četrtek, 22. decembra, izvedla božični koncert, na katerem so pred polno cer- kvijo navdušenih poslušalcev nastopili učitelji glasbene šole, ki so se predstavili v različnih glasbenih zasedbah, z različnimi glasbeni- Oktet sv. Mihaela na tri kralje Praznični koncert z nagajivim škratom Oktet sv. Mihaela z Vranskega je na praznik Svetih treh krajev v župnijski cerkvi na Vranskem pripravil jubilejni koncert ob dvajsetletnici svojega prepevanja. Oktet sv. Mihaela je začel kot sekstet prepevati pri bogoslužju leta 1992 v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem, nato pa tudi na prosvetnem področju in na drugih prireditvah v občini Vransko in drugod. Od leta 1994 nastopa tudi z mešanim pevskim zborom, s katerim se udeležuje tudi območnih pevskih revij. V svojih 20 letih delovanja je nastopil skoraj v vseh krajih Spodnje Savinjske doline ter gostoval v Celju, Mariboru in na Ptuju. Leta 1993 so člani okteta kot vokalni del Savinjskega kvinteta nastopili v finalu Štever-janskega festivala narodno- -zabavne glasbe, leta 1995 pa so z OŠ Vransko - Tabor obiskali Rim in Vatikan, kjer so s pesmijo, drugi pa z igro in recitali, predstavili življenje in delovanja Antona Martina Slomška. Pevce, ki prepevajo že kar 20 let, združuje velika ljubezen do petja in nenehna želja po umetniškem ustvarjanju. Oktet sv. Mihaela od začetka vodi Franc Lesjak. Na jubilejnem koncertu, ki je bil na praznik Svetih treh krajev v župnijski cerkvi, so kot gostje nastopili Mešani pevski zbor Vransko, na orglah Kristina Bogataj, Frančka Lesjak, Polona Miklavc in na kitari Katjuša Lesjak. Domači župnik Jože Turinek se je vsem zahvalil za sodelovanje pri bogoslužju ter v imenu celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška Francu Lesjaku, Francu Jeseniku, Ratku Novaku in Ivanu Beričiču podelil priznanja. T. Tavčar Pevsko društvo Tabor pripravi vsako leto ob koncu leta koncert svojih treh zborov: ženskega, moškega in mešanega, v katerem prepevajo člani obeh zborov. Koncertni program po navadi popestrijo tudi gostje. Letos se jim je pridružil nagajivi škrat. Koncert je bil posvečen tudi dnevu slovenske samostojno- sti, o čemer je zbranim spregovoril župan Vilko Jazbinšek, občinstvo pa je dve uri uživalo ob petju, glasbi in smehu. Dvorano je prevevala zborovska in pop glasba, presenetili pa so samostojni nastopi pevk, sicer članic zbora, vključno z zborovodkinjo Špelo Kasesnik. Članice in člani pevskega društva so se tokrat izkazali tudi kot gledališki igralci. Med posameznimi nastopi pevskih zborov je škrat nekaterim v dvorani podaril paket, v katerem je bil list z lepo mislijo, dobitniki teh paketov pa so morali misel tudi javno prebrati pred mikrofonom. Ob koncu so skupaj nazdravili prazničnemu času in se posladkali z dobrotami. D. N. Oktet sv. Mihaela na jubilejnem nastopu Med nastopom mešanega pevskega zbora Nezvesti soprog v Andražu Godbe tradicionalno ob koncu leta Pesem Koncert za dušo in srce Na božični dan so Občina Polzela, ZKŠT Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija v cerkvi svete Marjete na Polzeli pripravili tradicionalni, deseti božično--novoletni koncert, ki je bil posvečen tudi dnevu samostojnosti in novemu letu. Na koncertu so nastopili gojenci KGD Cecilija, Mešani pevski zbor Oljka, Trobilni kvartet, Korun Štrajh kvartet, sopranistka Nataša Zupan, te- norist Sebastjan Podbregar in pianist Primož Mavrič. Letos so koncertno dogajanje popestrili tudi s predstavitvijo božične skrivnosti, v vlogi Marije je nastopila Ana Romih, Jožefa je odigral Miha Satler, angel je bil Jan Korošec, Majda Pur pa je povezovala dogajanje. Številni poslušalci, ki so cerkev napolnili do zadnjega kotička, so z navdušenjem spremljali nastope vseh sode- Pesem in glasba na Štefanovo moškega pevskega zbora pod vodstvom Janeza Kolariča. Tamara Levar je občinstvo navdušila z igranjem na violino, Jernej Jelen pa je zapel pesem Snežinke, bele zvezdice. V nadaljevanju je nastopila vokalna skupina ZaPet pod vodstvom Janeza Kolariča, nato pa je cerkev preplavila čudovita glasba citer Karmen in Neli Zidar Kos in flavte Estere Kos. V drugem delu koncerta sta nastopila otroški in mešani cerkveni pevski zbor. Oba zbora vodi Karmen Zidar Kos, na klavirju pa sta pevce spremljali Gabrijela Kos (otroški) in Neli Zidar Kos (mešani). Ob koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Franca Gruberja z naslovom Sveta noč. D. N. Godba Liboje Tudi konec preteklega leta in v začetku letošnjega smo lahko v naši dolini prisluhnili koncertom pihalnih orkestrov, ki delujejo v Preboldu, Grižah (Zabukovici) in Libojah. Prvi koncert so pripravili v Preboldu, kjer se ponašajo z najdaljšo tradicijo izvajanja bo-žično-novoletnih koncertov. Za tovrstni dogodek poskrbijo na božični dan 25. decembra. Preboldski pihalni orkester, ki deluje pod umetniškim vodstvom Marka Repnika, je tudi tokrat svoj tradicionalni koncert pripravil v Športni dvorani Prebold. Glasbeni gost je bila sku- Godba Zabukovica Božično-novoletni koncert v Gotovljah Nastopajoči v komediji (sedijo od leve proti desni): Anija Satler, Milena Mešič, Srečko Rajh, Irena Kokot in Kristina Jelen; (stojijo) Špela Blagotinšek, Danica Turnšek, Ivica Zabukovnik, Anton Satler (režiser), in Katarina Blagotinšek Gledališčniki iz Andraža nad Polzelo so spet na pohodu. V Domu krajanov Andraž nad Polzelo bodo v soboto, 28. januarja, ob 19. uri premierno uprizorili ko- Sonja Zajc, Franc Drobež, Helena Pižorn medijo z naslovom Nezvesti soprog. S pripravami na izvedbo komedije so začeli že jeseni preteklega leta. Komedija se zapleta okrog naivnega moškega, ki komaj usklajuje svoje namišljene obveznosti z obiski svojih ljubic. Spozabi se, da se vrti v krogu samih žensk, ki mu jo na koncu tudi lepo zagodejo, tako kot le ženske znajo. Avtorica komedije je ljubiteljska gledališka ustvarjalka Anica Močivnik iz Prevalj. Gledališčniki iz Andraža pa so jo uprizorili po zamisli domačega režiserja Antona Satlerja. V predstavi sodeluje dvanajst igralcev, ki se trudijo gledalcu na zabaven način prikazati izsek iz vsakdanjega življenja. Ponovitvi v domačem kraju bosta v nedeljo, 19. februarja, in v nedeljo, 15. aprila, obakrat ob 15. uri. Marca bodo s komedijo gostovali na Polzeli in v Rogaševcih na Goričkem. T. Tavčar pina Krokodili, ki jo sestavljajo glasbeniki iz različnih narodno--zabavnih ansamblov, koncert pa je skupaj z godbeniki obogatil nastop mladinskega pevskega zbora OŠ Prebold. Isti dan so na svojem koncertu v libojski dvorani Kulturnega društva Svoboda Liboje zaigrali tudi godbeniki Pihalnega orkestra Liboje. Pridružila sta se jim ansambel Dori in Oto Pestner. Ansambel Dori in pevec Matjaž Mrak pa sta popestrila koncertni program tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec 6. januarja na tradicionalnem po-novoletnem koncertu Godbe V Gotovljah so tretjo januarsko nedeljo pevke ženskega pevskega zbora pripravile že tradicionalni božično-novoletni koncert. Letošnja prireditev je potekala pod geslom pesnika Toneta Pavčka: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.« Poleg ženskega pevskega zbora, ki deluje pod vodstvom Špele Florjanič, so prireditev popestrili učenci POŠ Goto-vlje z igrico Snežak in zvončki, pevka Ani Frece, ki jo je na klavirju spremljala Vita Kovše, Liboje. Pod vodstvom umetniškega vodje orkestra Andreja Žganka so ustvarili nepozabno vzdušje. Na koncertu v Libojah pa so godbeniki izkazali veliko čast svojemu članu Feliksu Sre-brotu in mu za 60 let zvestobe godbi podelili zlato listino. 26. decembra, ko praznujemo tudi osamosvojitev Slovenije, so zaigrali godbeniki Pihalnega orkestra Zabukovica, ki deluje pod dirigentsko palico Boštjana Mesarca. To je godba z več kot 130-letno tradicijo. Njihov glasbeni gost je bil tokrat Mešani pevski zbor Vrh nad Laškim. D. Naraglav in Polule band. Nastopajoči so ni bilo malo, na koncu zaželeli, poskrbeli za prijeten večer in naj bo v letu 2012 sreča njihova vsem obiskovalcem, ki pa jih najboljša prijateljica. T. Tavčar Med nastopom Ženskega pevskega zbora Gotovlje Pihalni orkester Prebold Moški pevski zbor Ponikva med svojim nastopom v cerkvi sv. Pankracija Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu in Župnija Gornja Ponikva sta na Štefanovo v župnijski cerkvi sv. Pankracija pripravila božični koncert. Pesem in glasba sta v akustičnem cerkvenem hramu zveneli še lepše in polepšali vsem obiskovalcem in tudi nastopajočim večer. Program sta povezovali Maša in Tjaša Razdevšek. Koncert so s slovensko ljudsko pesmijo začele ljudske pevke pod vodstvom Tatjane Jezernik. V nadaljevanju je zadonela pesem lujočih, ki so izvajali skladbe domačih in tujih avtorjev, ter jih nagradili z bučnim ploskanjem. Koncert je kot že vsa leta do zdaj nudil pravi glasbeni užitek. V ozadju je bila cela vrsta sodelavcev, med njimi idejni vodja Stanko Podbregar, Matjaž Jeršič, Ferdinand Glavnik, Marija Kronovšek, Olga Hočevar in drugi. Ob koncu sta se polzelski podžupan Jože Kužnik in dosedanji župan in zdaj poslanec v državnem zboru Ljubo Žnidar vsem zaslužnim zahvalila za lep večer, obiskovalcem pa izrekla iskrene čestitke ob dnevu državnosti in jim zaželela lepe praznike in srečo v novem letu. T. Tavčar 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Peti na mladinski olimpijadi Urška in Rok judoista leta 2011 se je najprej uvrstil med osem najboljših. V velikem finalu pa je osvojil odlično 5. mesto. Pred zadnjo vajo mu je kazalo še bolje, bil je celo drugi. Vendar ga je letošnji olimpijski prvak iz Latvije v zadnji vaji izločil. Med šestimi vajami, ki so jih tekmovalci izvajali na izpadanje, je Primož edini med vsemi dvakrat zmagal. Žalčan Primož Čuvan, dijak 1. letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, programa mehatroni-ke, na Šolskem centru Celje, je talentiran hokejist, član HK Celje (njegovi trenerji so: Rok Rojšek, Miran Skale in Jure Gajšek), o njegovih uspehih na ledenih ploskvah smo že pisali. V Innsbrucku, ki je že drugič gostil olimpijske igre (1964 in 1976), je na 1. zimski mladinski olimpijadi od 13. do 22. januarja sodelovalo 1058 športnikov iz 70 držav z vsega sveta, ki so se pomerili v 15 športnih panogah oz. 63 disciplinah 2012. Med njimi je tudi slovenska delegacija z 21 mladimi športniki. L. K. Primož Čuvan Danes se bo v skupini slovenskih mladih športnikov, ki so se pravkar vrnili s 1. zimske mladinske olimpijade v Innsbrucku, sprejema pri predsedniku države dr. Danilu Tiirku udeležil tudi mladi žalski hokejist Primož Čuvan. Na olimpijadi je osvojil odlično 5. mesto v indivi- dualni disciplini hokejskega spretnostnega izziva (hockey skills challenge). Kvalifikacije za letošnje zimske mladinske olimpijske igre je Primož Čuvan opravil že julija lani na Finskem in se uvrstil med 16 tekmovalcev v zanimivi olimpijski individualni hokejski disciplini. V Innsbrucku Drago Kitak novi predsednik AK Judo zveza Slovenije, ki v 61 klubih združuje okrog šest tisoč članov, je prvi januarski četrtek v Laškem pripravila tradicionalno prireditev z razglasitvijo najboljših v tem športu za leto 2011. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo s pisnim in slikovnim gradivom o razvoju in dosežkih slovenskega juda v preteklih 60 letih. Za najboljši klub v letu 2011 je bil izbran celjski judo klub Z' dežele Sankaku, najboljša posameznika pa sta člana omenjenega kluba, Rok Drakšič (do 66 kg) in Urška Žolnir (do 63 kg), oba iz žalske občine. Njun trener je Marjan Fabjan. Drakšič si je že tretji naslov najboljšega judoista Slovenije zaslužil predvsem s petim mestom na svetovnem prvenstvu v Parizu in z zmagama na tekmovanjih za svetovni pokal v Amsterdamu in Bakuju, Žol- TEAM SLOVENJA INNSBRUCK ?m? 'NSBRUCK IIP MP1C GAMES DNA INNSBRUCK PfTI? YOUTH OLYMPIC GAMES YOG DNA 999 TEAM SLOVENIA INNSBRUCK ?m? reUTNOUMHCCiMtJ Rok Drakšič in Urška Žolnir nirjeva, prav tako tretjega, pa z osvojitvijo bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v Parizu in z zmagama na tekmovanju za svetovni pokal v Moskvi in Tokiu. T. Tavčar Urška Žolnir je je uvrstila tudi na tretje mesto med slovenskimi športnicami leta 2011, ki jih vsako leto razglasi Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Laskavi naziv najboljše športnice leta 2011 je pripadel alpski smučarki Tini Maze, pred Urško Žolnir pa se je uvrstila še Petra Majdič. Najboljši moški športnik je postal kajakaš Peter Kauzer. Med ekipami je največ glasov prejela slovenska reprezentanca v smučarskih skokih. predsednika. Po šestih letih je mesto predsednika zapustil Lucijan Tominšek, nadomestil pa ga je Drago Kitak. AK Žalec je leta 2011 dosegel svoj vrhunec gle-doseženih rezultatov na tekmah najvišjega kakovostnega razreda, zato je novi predsednik poudaril, da bo v prihodnje največ pozornosti posvečal podpori strokovnega vodstva in skrbi za pridobivanje finančnih sredstev, ki so in bodo v prihodnosti potrebna za nadaljnji razvoj in nemoteno delovanje kluba. T. T. Tradicionalni košarkarski turnir trojk Zmagovalne ekipe z osvojenimi pokali Športno društvo Tabor je ob koncu leta pripravilo že turnir trojk. Na tekmovanju je sodelovalo osem ekip: ŠD Vepol Velenje, Hidro Zavrh, Miners I. Trbovlje, Miners II. Trbovlje, Štepih-Boys Ločica, Komšije Tabor, Kapla - Pondor in ŠD Tabor. Slavili gostje iz Velenja, ki so premagali Hidro Zavrh. V tekmi za tretje mesto je domača ekipa ŠD Tabor dokaj prepričljivo ugnala Miners IL, proti kateri je izgubila v predtekmovanju. Sicer pa so bile ekipe zelo izenačene. D. N. i Prvi predsednik AK Žalec Adi Vidmajer, na desni Lucijan Tominšek, kije klub vodil šest let, in v sredini novi predsednik Drago Kitak Na letnem občnem zboru potekal v prostorih I. OŠ Ža-Atletskega kluba Žalec, ki je lec, je AK Žalec dobil novega Silvestrski tek v Žalcu 11. tradicionalni košarkarski Planinci z Vranskega in iz Braslovč O članarini PZS Na letošnjem 23. državnem tekmovanju Mladina in gore, ki je tretjo januarsko nedeljo potekalo v Rušah, so največ znanja pokazali člani ekipe Planšarji z Vranskega, tretji pa so bili Nepredvidljivi iz Braslovč. Državno tekmovanje Mladina in gore je bilo tokrat v znamenju severne triglavske stene in Sfinge. Tekmovalci so morali najprej z reševanjem testov, potem pa še s sodelovanjem na kvizu pokazati svoje planinsko znanje, ki so ga pridobivali z večletnim sodelovanjem pri planinskem krožku, na taborih in pohodih. Zmagovalno ekipo so sestavljali Nina Dolar, Tjaša Piki, David Pavlič, Žan Dolar in mentorica Zlatka Bukovec, profesorica športne vzgoje in vodnica PZS. V Rušah se je na tokratnem državnem tekmovanju pomerilo 24 najboljših skupin mladih planincev od 6. do 9. razreda, ki so se že prej pomerili na regijskih tekmovanjih. V finale tekmovanja sta se z našega območja uvrstili tudi ekipi Slivniški svizci iz Slivnice pri Celju ter Nepredvidljivi iz Braslovč, ki so osvojili tretje mesto. »Tekmovanja Mladina in gore so v vseh dosedanjih izvedbah dokazala, da lahko mladi planinci tudi na ta način pridobijo znanje in izkušnje za obiskovanje gorskega sveta. Seveda velja tudi obratno, saj najboljše ekipe vedno sestavljajo tekmovalci, ki so že dlje časa planinsko aktivni,« je izpostavil Šoštanjčan Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije. Prihodnje leto bo državno tekmovanje Mladina in gore na Vranskem, saj je vsako leto organizacija zaključnega tekmovanja v rokah planinskega društva in osnovne šole zmagovalcev. T. T. Atletski klub Žalec je že četrto leto zapored na zadnji dan leta organiziral silvestrski tek. Udeleženci teka so morali v Športnem centru Žalec na stezah atletskega stadiona preteči 4800 metrov oziroma 12 krogov, vsak krog pa je simboliziral en mesec v letu. Tudi letos se je na startu zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev, ki so nastopili v ženski in moški kategoriji, vremenske razmere pa so jim bile tokrat bolj pisane na kožo kot lani, saj je dogodek potekal v razmeroma toplem in sončnem vremenu. V moški kategoriji je letos slavil Peter Pfeifer iz Arje vasi s časom 18 minut in 56 sekund, pri ženskah pa je zmagala Mateja Mi-kša iz Celja s časom 21 minut in 49 sekund. Najmlajša udeleženka je bila Manja Kavčič, stara 12 let, in je zastopala barve AK Žalec, najstarejši tekmovalec pa Venčeslav Satler, prav tako iz AK Žalec, ki je dopolnil 73 let in je redni udeleženec silvestrskega teka vse od začetka. T. Tavčar V Žalcu je potekal drugi posvet na temo članarina Planinske zveze Slovenije v letu 2012. Dogodka se je udeležilo več kot 130 društvenih delavcev. Namen posveta PZS je bil seznaniti vodstva planinskih društev z novostmi na področju novega sistema članarine PZS. Pomemben del posveta v Žalcu je bil pretok informacij, pobud in vprašanj, ki so jih udeleženci, vodstveni delavci v planinskih društvih, zastavili predstavnikom PZS. Teme posveta so v Žalcu predstavili podpredsednica PZS Slavica Tovšak, generalni sekretar PZS Matej Planko, člana Odbora za članstvo PZS Tonček Mlinarič in Damjan Omerzo ter drugi. T. T. Tretjeuvrščeni na planinskem državnem tekmovanju Nepredviljivi iz Braslovč, ki so bili pri pisanju testov bili sicer drugi, v finalu pa so se uvrstili na tretje mesto: Lucijan Semprimožnik, Minca Marovt, Blažka Korun, Anja Strojanšek in mentorica Irena Kumer Libojka na evropsko prvenstvo Lucijan - obetavni tekač na srednje proge Mlada libojska strelka Katja Vodeb je s tekmovanji v streljanju s pištolo začela kot vodilna v mladinski ligi in si z odličnimi nastopi priborila nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec februarja na Finskem. Leto 2012 je začela z mednarodnim turnirjem v Trzi- nu 7. in 8. januarja in od 400 možnih dosegla 372 točk. Na največjem mednarodnem strelskem turnirju v Sloveniji v Rušah od 13. do 15. januarja je še enkrat s 376 od 400 možnih točk potrdila odličen rezultat. Tam je bila tudi v slovenski članski ekipi in si pristreljala tudi finalno tekmovanje, na katerem je bila s 7. mestom od 28 nastopajočih iz 4 držav tudi najboljše uvrščena slovenska »pištolašica«. S tem si je Katja zagotovila nastop na evropskem prvenstvu februarja na Finskem, kar je največji dosežek Strelskega društva Liboje v 64-letnem delovanju. L. K. Plodno obdobje karateistov Odlično se je na 17. božičnem mitingu v Splitu 17. decembra predstavil mladi tekač Lucijan Zalokar z Vranskega, ki je postavil rekord mitinga na 1000 m (2.38.04) v kategoriji mlajših mladincev. Na že 17. tovrstnem tekmovanju, ki ga je organiziral AK Hajduk, je nastopilo več kot petsto atletinj in atletov iz različnih hrvaških, bosanskih in slovenskih klubov. Lucijan Zalokar, sicer dijak 2. letnika I. gimnazije v Celju, je nase opozoril že leta 2009 s prvim mestom v kategoriji učencev letnikov 1995 na državnem prvenstvu v uličnem teku v Žalcu. V letih 2010 in 2011 (že kot mlajši mladinec,) je osvojil več kot 10 medalj na državnih prvenstvih (ulični teki, krosi, »štadionska« atletika). Je član AK Kladivar Celje in trenira pod vodstvom legende slovenske atletike Petra Sveta. Lucijan je trenutno pri KLC najboljši v absolutni kategoriji na 600 m (1.22.52 - najboljši čas v Sloveniji med mlajšimi Lucijan ob zmagi na 600 m v Domžalah (2011 ) mladinci), 800 m (1.55.51) in na 1000 m (2.36.17), na 2. mestu pa je na 300 m (36.93), 400 m (50.98) in na 3000 m (9.27.45). Ob razumevanju I. Gimnazije Celje (je tudi zelo dober dijak), je začel trenirati osemkrat tedensko in v letu 2012 je pričakovati še večje uspehe. L. K., T. T. Nova Inina mednarodna zmaga Tudi Ina Rojnik, štirinajstletna atletinja s Polzele, sicer članica AD Kladivar iz Celja, je nastopila na božičnem atletskem mitingu na stadionu Poljud v Splitu. Z odličnim tekom je v kategoriji mlajših mladink (1. 1995 in mlajše) na 300 m slavila zmago, z doseženim časom 42,61 sekunde pa je postavila tudi rekord mitinga v kategoriji do 16 let. Športni duh pomembnejši od rezultata Nestorjevci so se odlično odrezali v Trbovljah Na mednarodnem karate turnirju v Trbovljah 17. decembra in prvem letošnjem mednarodnem turnirju v Velenju so se odlično izkazali tudi karateisti iz treh spodnje-savinjskih klubov. Karateisti iz KK Polzela in Žalec so sodelovali na obeh turnirjih, iz KK Nestor pa le na turnirju v Trbovljah. V Trbovljah sta se najbolje uvrstila Matija Matijevič (borbe posamično nad 18 let) in Sebastjan Budihna (borbe posamezno +78) iz KK Žalec, ki sta vsak v svoji kategoriji slavi- la zmago. Sebastjan je bil tudi tretji v kategoriji, kjer je zmagal Matija. Po številu medalj pa so bili najuspešnejši karateisti KK Nestor, ki so osvojili srebrne in bronaste medalje. Drugo mesto so v svojih kategorijah osvojili Lina Pušnik (kar dve drugi mesti: +60 nad 18 let in starejše), Jernej Blatnik 16-17 let +68 kg) in Sebastijan Kan-tužer (-68 kg). Tretja mesta pa so si priborili Ema Kovačec Gračner (12-13 let, -45 kg), Neja Rom Zupanc 14-15 let, -54 kg), Matej Žgank (12-13 L, -48 kg), Nel Lončar (14-15 V vodstvu Celjani v polnem teku. Rezultati 5. kroga: Alpha xpress : Zlatorog Laško 61: 74, BSB Otok Celje : Plohl, d. o. o., 65:46, Gradia Celje : ŠK Žalec 62:71, Brglez, com : Vrtine Palir 77 : 50, Kamnoseštvo Vogrinec : Tiferija Laško 86:60. Po 5. krogu vodi na lestvici ekipa BSB Celje z 9 točkami, sledijo ekipe Kamnoseštvo Vogrinec, Veterani Laško in Br-glez.com s po 8 točkami itd. Na listi strelcev po 5. krogu vodi Anže Zdolšek (Tiferija Laško) s 152 točkami, na listi trojk Žiga Leskovšek (Študentski klub Žalec, ki je od 17 poskusov zadel 8-krat, na listi prostih metov ms Kovačič (Kamnoseštvo Vogrinec) Benjamin pungartnik (Vrtine Tekmovanje v savinjski ko- Palir), ki je od 46 metov zadel irkarski ligi Brglez.com je 40-kratitd. T. Tavčar let, -57 kg), Tilen Smiljanin (16-17 let, +76 kg) in'Matic Potočnik (-68 kg). Luka Do-beršek je dosegel 2. mesto (KK Polzela). S 7. pokala Nestla Žganka v Velenju 14. januarja, ki se ga je udeležilo 52 klubov iz petih držav (Slovenija, Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Avstrija), so karateisti KK Žalec prinesli dve prvi in dve tretji mesti, karateisti KK Polzela pa eno prvo in eno tretje mesto. Iz KK Žalec sta si prvo mesto priborila Matija Matijevič (seniorji -84 kg, borbe posamezno) in Sebastjan Budihna (seniorji +78, borbe posamezno). Sebastjan Budihna si je priboril tudi tretje mesto v kategoriji seniorjev +84 v borbah posamezno, tretja je bila Urška Krajnc (kadetinje -54kg, borbe posamezno). Iz KK Polzela si je prvo mesto priborila Vesna Bezgovšek (se-niorke -55, borbe posamezno), tretje pa Juš Jagarinec (kadeti -52, borbe posamezno). L. K. Nekdanje rokometašice so z zdajšnjo člansko ekipo RK Zelene doline odigrale atraktivno prijateljsko tekmo Rokometni klub Zelene nec prednovoletnega druženja »v igri«. Smisel tega večera, ko pa je bila gotovo tekma članic proti najuspešnejši selekciji nekdanjih rokometašic članic, ki so pokazale, da so še vedno doline Žalec je leto 2011 sklenil v družabnem vzdušju. 23. decembra so se srečali, kot se za rokometni klub spodobi, najprej v domači rokometni dvorani v Žalcu, potem pa ob dobrotah v jedilnici I. OŠ Žalec. Na družabnem srečanju so se zbrale vse selekcije rokometašic, od mlajših deklic do članic, in odigrale prijateljske tekme s starši, ki jih zvesto spremljajo skozi leto. Vrhu- so se zelo izkazali tudi starši, zabavali pa prav vsi, ni bil v rezultatu in kakovosti igre, ampak v druženju. L. K. Nova zmaga rokometašic ZADNJE ŠPORTNE VESTI Sobotni ligaški izidi Košarka: Liga Telemah, 13. krog: LTH Casting Škofja Loka : Hopsi Polzela 73 : 84; 3. SKL 13. krog: Vrani Vransko : Slovenska Bistrica 78 : 85. Odbojka: I. DOL ženske, 14. krog: Luka Koper : Aliansa Šempeter 3 : 0 (23,18,18); I. DOL moški, 13. krog: Sip Šempeter : Salonit Anhovo 0 : 3 (-15, -14, -17), II. DOL ženske, 12. krog: Swaty Comet Zreče : Braslovče 0 : 3. Zbral: T. T. Že devete zmage so se v državnem prvenstvu veselile naše rokometašice RK Zelene doline, ki na lestvici 1. B državne rokometne lige prepričljivo vodijo. Tokrat so sredi januarja doma slavile z rezultatom 34:21 (17:9) proti ekipi ŽRK Branik iz Maribora, ki je že v uvodnih minutah srečanja morala priznati premoč domačink. Strelke za domačo ekipo so bile: Čede in Voglar 1, Vasle in Stepišnik 2, Plaskan, Pirc in Tratnik 3, Su-taj 7, Turnšek 6, Kompan 6. V naslednjem krogu se bodo naše rokometašice 27. januarja na derbiju pomerile v Radencih z ekipo ŽRK Millennium. L. K. V soboto, 21. januarja sta se v domači dvorani pomerili ekipi starejših deklic in kadetinj RK Zelene doline z vrstnicami iz Ptuja. V obeh tekmah so bile uspešnejše vrstnice iz Ptuja. V derbiju ekip starejših deklic so rokometašice RK Ptuj zmagale z rezultatom 15:33 in z zmago potrdile prvo mesto v skupini. Našim igralkam pa preostane borba za osvojitev tretjega mesta. V drugem srečanju kadetinj RK Zelene doline in RK Ptuj so Ptujčanke zmagale z rezultatom 32:34. Pisma bralcev Zahvala za donacijo Decembra me je neke sobote presenetil nenavaden telefonski klic - na drugi strani se je oglasil neznan glas in me previdno vprašal, ali smo na naši šoli (OŠ Gorica Velenje - POŠ Vinska Gora) v okviru humanitarne akcije Petrola pripravljeni sprejeti donacijo v vrednosti 200 evrov. Najprej sem mislila, da gre za pomoto, nato za šalo, a nazadnje sva se z vodjem bencinskega servisa Velenje - vzhod, zelo prijaznim gospodom Benjaminom Javornikom, le dogovorila, da se še slišiva. Ob ponovnem klicu sva se dogovorila za srečanje na njihovi bencinski črpalki, kjer mi je izročil simbolični ček. Izvedela sem tudi več o humanitarni akciji: na vseh Petrolovih servisih v Sloveniji (teh je 360) so se namreč odločili, da bodo enake zneske podarili nekomu v njihovem bližnjem okolju. Na omenjenem bencinskem servisu, ki se nahaja v Trebuši, ob cesti na relaciji Velenje-Celje proti Vinski Gori, so se odločili za našo šolo. Na omenjenem bencinskem servisu so zaposleni kar štirje naši sokrajani: Pavel Mihelak, Zvonko Gradišnik, An-kica Videmšek in Antonija Gril. Njihovi otroci so našo šolo sicer že zdavnaj zapustili in so uspešno nadaljevali šolanje na višji stopnji, spomini na prva šolska leta pa so ostali in vse kaže, da se jim nismo zamerili. Za nas je to veliko zaupanje in pohvala. Veseli smo, da so za obda-rovanca izbrali prav našo šolo. Podarjeni denar bomo koristno uporabili, saj nameravamo v naslednjih dneh kupiti nekaj CD-predvajalnikov in kakšen računalniški ključek, to namreč nuno potrebujemo. In ti učni pripomočki bodo v korist vsem učencem. Potrudili se bomo, da bomo še NASI UR ALCI RAZMIŠLJAJO Naša telovadba Četrtek je in šest je ura zvečer, v telovadnici petrovške osnovne šole je čas za razgibavanje, za upokojenke in upokojence. Društvo upokojencev Petrovče je sponzor telovadbe »seniorske«, pri športu pač reče se tako, če imamo telovadbo plačano. Saj tako je tudi prav, vemo, kako lepo je biti zdrav, to ve tudi naša voditeljica, še pred nedavnim učiteljica -Slavica. Najprej pozdrav v garderobi, potem se opravimo, kot se spodobi, da bomo pri telovadbi čim bolj gibčni, povem vam, smo v svojih podobah tudi mični. Pričnejo se vaje v pravem ritmu, poslušamo: ena - dve, dve - dve ... V takem in drugačnem koraku pol ure pridno gibljemo se. Vendar to še ni vse, na blazinah še bolj razgibamo se, trudimo se voditeljici slediti, želimo vaje dosledno narediti. Kar hitro naša ura mine, ki nam ogreje telo in okončine, v garderobi se še kaj pogovorimo, in z »lahko noč« se poslovimo. Želimo, da tako tudi ostane, vsak naj za svoje telo poskrbi, lepše bo tudi naše življenje, če bomo gibčni in zdravi vsi. Olga Glušič, članica DU Petrovče MALI OGLASI IŠČEM POMOČ PRI ČIŠČENJU PO DOGOVORU. Info.: 041 627 202 ali 031 335 003 MLAJŠA UPOKOJENKA IŠČE KAKRŠNOKOLI DELO. Info.: 031 292 417 PO UGODNI CENI NUDIMO DOMAČE ŽGANJE, tudi večje količine. Info.: 031 292 417 IŠČEM KAKRŠNO KOLI DELO. Info.: 031635 675 ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE za vse starosti po vsej državi, info.: 031 836 378 42-LETNI MOŠKI Z RESNIMI NAMENI IŠČE ZVESTO DEKLE. info.: 041 229 649 POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ______________ ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 ______________ STAREJŠO OSEBO S KMETIJO VZAMEMO V OSKRBO (čiščenje, pranje, organizacija hrane). V zameno prevzamemo obdelavo kmetije. Savinjska z okolico. Info.: 041 646 968 naprej dobro delali in da bodo naše delo opazili tudi v širši okolici. Donatorju - Bencinskemu servisu VELENJE - VZHOD pa se v imenu učencev in učiteljskega kolektiva iskreno zahvaljujem za podarjeni ček. Nada Štravs, vodja POŠ Vinska Gora Pojasnilo V decembrski številki Utripa Savinjske doline je bil na strani 14 objavljen prispevek z naslovom Malteška pomoč Borisu. Vsa hvala humanitarnim organizacijam, ki pristopijo k poškodovanemu človeku. Vendar pa je v članku o pomoči mojemu sinu Borisu prišlo do pomote oz. netočnih navedb brez mojega soglasja. Boris Rovšnik ni paraplegik, ampak si je v prometni nesreči poškodoval glavo, tako da se skupaj z njim učimo ponovno hoditi. Za to sta zaslužna samo gospa Darja in gospod Toni. V veliko pomoč je Borisu tudi Slovenska vojska, katere pripadnik je bil. Niso ga zapustili. Povezali so se z OŠ Polzela in na osnovi prostovoljnega dela k njemu že drugo leto hodita igrat igre prostovoljca Luka Zmrzlak in Martin Gulin. Konec novembra lani je začel prihajati tudi gospod Srečko Romih. Enkrat tedensko z Borisom po eno uro igrata Človek ne jezi se, vse drugo ne drži. Toliko v vednost. Hvala vsem za pomoč. Karla Rovšnik, Ločica ob Savinji Javna zahvala MDI Žalec Vodstvo Medobčinskega društva invalidov Žalec se vljudno zahvaljuje svojim rednim podpornim članom, številnim dobrotnikom - gospodarskim družbam in posameznikom za prostovoljne prispevke in donacije, občinam za donacije, ZDIŠ - FIHO za dodeljeno pomoč v letu 2011. Vsa zbrana sredstva so bila uporabljena za socialne pomoči, za invalidske pripomočke invalidom in prehrambne pakete najbolj upravičenim invalidom. Javno zahvalo izrekamo tudi vsem 68. prostovoljcem pri delovanju društva. Vljudno vabimo invalide, ki še niso naši člani, da se nam pridružite v društvu, bodisi preko poverjenikov ali na sedežu MDI Žalec, na Hmeljarski ulici 3 v Žalcu. Janez Meglič, Žalec Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Čarobni december na Ponikvi Mesec december je čas, poln pričakovanj, izrekanja voščil, pozitivnih želja in hrepenenja po drobnih pozornostih, toplih objemih, naklonjenih pogledih. Čas, ko se poslovi staro in počasi rodi novo. Na podružnični šoli na Ponikvi pri Žalcu je ves december dišalo po praznikih. V sklopu projekta Čarobni december na Ponikvi smo »čarali«, ustvarjali, prepevali in plesali. Izdelovali smo unikatne božično-novoletne voščilnice, darilne škatlice, vazice z novoletnimi motivi, knjižna kazala, okraske za novoletne jelke, mila, dišeče svečke in še marsikaj lepega, tudi praktičnega. Na četrtkovo popoldne, 8. decembra, smo k sodelovanju povabili še starše. Učenci so tako skupaj s starši, sorodniki in sosedi prišli v šolo, ustvarjali, kramljali in se zabavali v petih različnih delavnicah. To so dragoceni trenutki, ki nas povežejo in omogočajo pristno sodelovanje. Delili smo izvirne ideje in družno izdelali veliko lepih novoletnih darilc. »Pika na i« celotnemu projektu je bila dobrodelna prireditev, srečanje posebne vrste, ki je povezalo ljudi celotnega kraja in bližnje okolice. Veliko priprav je bilo potrebnih, a s pravo mero dobre volje, z radostjo v srcu in nasmehom na obrazu je vse mogoče. Otroke je potrebno vzgajati v duhu dobrodelnosti in jim s tem vliti samozavest in samospoštovanje. 18. decembra 2011 so se starši naših učencev, sorodniki, krajani in vsi ostali povabljeni zbrali na dobrodelni prireditvi Čarobni december na Ponikvi. Napolnili so Slomškov dom. Nastopili so vsi učenci Podružnične šole Ponikva, šolski pevski zbor, dramska skupina, plesna skupina Taras, folklorna skupina s Ponikve, zapeli in zaplesali pa so tudi otroci iz vrtca na Ponikvi. Vsi skupaj so pričarali pravo pravcato božično pravljico. In kako radi nastopajo ti naši otroci! Mali oder, poln velikih zvezdic. Prav vsaka je zasijala in poskrbela za toplino v srcu svojih staršev, sovrstnikov, nas učiteljic in slehernega obiskovalca. Na dobrodelnem sejmu v dvorani so lahko nato vsi zbrani kupili naše izdelke, prave male umetnine, s katerimi so za praznike razveseljevali prijatelje ali pa si okrasili že tako po piškotih in praznikih dišeč dom. Del izkupička dobrodelne prireditve smo letos podarili krajevni organizaciji Karitas z namenom, da polepšamo praznike pomoči potrebnim, ostale prispevke pa smo namenili nakupu nadstandardne šolske opreme za popestritev pouka. Tako bo učenje še bolj zabavno, učenci bodo še bolj motivirani, še bolj radovedni in vedoželjni. S pomočjo takšnih celostnih projektov se otroci razvijajo v odgovorne osebe, pripravljene pomagati, in se zavedo, da so pomemben del »odraslega« sveta, ki ga s svojo močjo lahko aktivno spreminjajo. Tina Seibert, POŠ Ponikva Nenavadne maškare Za devetimi gorami in desetimi vodami so živela tri dekleta. Eni je bilo ime Tina, drugi Lara in tretji Zala. Vse so komaj čakale, da bodo maškare. Čakale in čakale so, dokler niso dočakale. Vsaka se je našemila v nekaj drugega. Tina je bila čarovnica, Lara je bila princesa, Zala pa gusarka. Vse so imele imenitne kostume. To leto, ko so hodile po hišah, se je pripetilo nekaj nenavadnega. Prišle so do prijatelja Miha, pozvonile so pri vratih in odprl jim je škrat. Mislile so, da je Miha, in ga povabile, če gre z njimi hodit po hišah. Škrat je bil za to in odšel je z njimi. Niso ugotovile, da to ni Miha, dokler se ni zgodilo nekaj čarobnega. Tina se je malo pohecala in rekla, da bo pri naslednji hiši poletela na streho. Zajezdila je metlo in res, ta jo je dvignila na streho, kjer jo je čakala prelepa sova. Zalo in Laro je zelo skrbelo, škrat pa se je samo smejal. Ko so že hotele oditi domov, je mimo prijezdil princ na belem konju. Povabil je Laro, da odjezdi z njim v Sladkorno deželo, kjer je njegovo kraljestvo. Podaril ji je lep prstan. Škrat se je vedno bolj smejal, dekleta pa so postajala vedno bolj začudena. Po jasnem nebu se je naenkrat od nikoder pripeljala gusarska ladja, vsa obsuta z zlatim prahom. Na ladji je stal sam Peter Pan in povabil Zalo v deželo Nije. Deklice so stekle proti domu in šle spat. Ko so se naslednji dan zbudile, so mislile, da so bile vse lepe sanje. Ob svojih maškaradnih kostumih pa so nekaj zagledale. Tina je imela prelepo pero sove, Lara prstan in Zala mošnjiček z zlatim prahom. Modra pa le niso bile sanje ... Anja Košir, 4. b, OŠ Petrovče Ogledali smo si predstavo Pikica in Tonček V četrtek, 8. 12. smo se odpravili v gledališče. Ogledali smo si predstavo Pikica in Tonček. Predstava je bila zelo zanimiva. V njej so nastopali: Pikica oziroma Nada, Tonček, debela Berta, gospod in gospa Kramer, vražji Robert, gospa Roženkrančeva in Bine. Pikici je bilo v resnici ime Nada. Pikica pa so jo klicali, ker od prvega leta ni hotela rasti. Tonček je bil Pikičin najboljši prijatelj. Gospa Roženkrančeva je sodelpvala z vražjim Robertom, saj je hotela oropati Kramerjeve zato, ker so bili zelo bogati. Vendar se je potem vse srečno izteklo. Kuharico pri Kramerjevih, debelo Berto, je opozoril Tonček, da prihaja vlomilec in naj ga z lopato za premog udari po glavi. Ker pa debela Berta ni imela lopate za premog, je vzela metlo in vlomilca ali natančneje vražjega Roberta udarila po glavi. Nato je vzela vrv in ga zvezala. Poiskala je družino Kramer in povedala, kaj se je zgodilo, vlomilca pa je predala policiji. Gospod Kramer je povabil Tončka in njegovo mamo k sebi domov. In se je vse srečno izteklo. Najbolj mi je bilo všeč, ko se je Tonček stepel z Binetom. Jaka Muhedinovič, 5. b, OŠ Petrovče To sem jaz Sem Maja. Stara sem devet let in hodim v peti razred. Zdaj pa se bom predstavila lepo, kakor se le da. Ko sem se rodila, sem imela svetle lase in rjave oči. Starša sta mi hotela dati ime Miša. A ko sta me videla, sem bila takoj Maja. V vrtcu sem bila zelo pridna, doma pa sem kazala ro-gece. Zelo hitro sem se začela voziti s kolesom in plavati pod vodo, rolati in smučati pa malo kasneje. Ko sem bila v prvem razredu, sem imela lase že bolj temne in našla sem svojo najljubšo igračo, ki ji je ime Liza. V šoli mi je šlo zelo dobro, mogoče malo manj pri branju. Že v prvem razredu sem imela svojo najljubšo prijateljico Tajo. Taja mi je vse zaupala, mi pomagala in se igrala z mano. Vedno, ko smo odšli na kosilo, sem pojedla vse razen gobic. Gobic res ne maram. Skoraj nikoli se nisem skregala, saj so me vsi imeli za prijazno punčko. V tretjem razredu sem začela igrati violino, v četrtem pa sem začela hodit na odbojko v Šempeter. V šoli hodim na pevske vaje in k likovnemu krožku. Doma zelo rada ustvajam iz vseh materialov. Doma imamo tudi velik trampolin. Moja najljubša številka je štiri, saj ko sem bila stara štiri leta, sem bila zelo srčkana. Imam starejšo sestro Zalo. Včasih je malo nadležna, ampak se razumeva. Vedno sva skupaj prepričevali atija in mamico, da bi imeli vsaj eno malo žival. Zelo si želim puhastega psa in da bi bila še naprej tako uspešna, kot sem bila do zdaj. Maja Silovšek, 5. b, OŠ Petrovče Počitniška šola smučanja bo Tudi v Smučarskem klubu Gozdnik Žalec so za letošnjo sezono načrtovali vrsto dejavnosti, trenutno pa so zaradi pomanjkanja snega uspešno izvedli le sejem rabljene smučarske opreme. Obvezno izobraževanje smučarskih učiteljev so v okviru dejavnosti Smučarske zveze Slovenije morali opraviti na smučiščih v tujini. Z ureditvijo smučišča na Rogli so začeli tudi z alpsko smučarsko šolo, ki jo letos obiskuje 35 mladih smučarjev. Njihovo smučarsko izobraževanje mladih smučarjev bodo letos izvedli v okviru republiške akcije Naučimo se smučati. Počitniška šola smučanja bo tudi letos potekala na Rogli v času šolskih počitnic od 20. do 24. februarja. Lani se je je udeležilo 52 otrok iz žalske, preboldske, polzelske in tudi celjske občine. Vsaj toliko otrok pričakujejo tudi letos. SK Gozdnik načrtuje letos skupaj s Krajevno skupnostjo Vrbje oživiti otroško smučišče na gričku v Vrbju, kjer bodo v primeru ugodnih snežnih razmer izvedli tečaje smučanja za vrtčevske otroke. Ob ugodnih snežnih razmerah v dolini načrtujejo tudi tečaje teka na smučeh v Vrbju in mbgoče tudi na žalskem stadionu. Razen tega bodo organizirali tudi tekmovanje v teku na smučeh na progi od Vrbja do Šeškega mostu, kjer bodo s pomočjo domačinov pripravili tudi tekaško progo za rekreativce. Člani SK Gozdnik so se vključili tudi v organizacijo rekreativnih smučarskih tekmovanj Smučarski izziv, ki jih pomagajo organizirati po večjih smučiščih v Sloveniji. Tudi letos bodo izvedli področno tekmovanje osnovnih šol v smučanju in deskanju, in sicer 27. februarja na Golteh. L. K. Dobrodelna pravljica za srečo Violina in tolkala za malčke Malo pred božičem, ko so ob poteh že gorele lučke in razsvetljevale zimsko temo, je v Šempetru v Savinjski dol zadonela zborovska pesem. Na OŠ Šempeter so učitelji in učenci Besede Igrajmo se besede, igrajmo se besede. Kaj je to, recimo, juha? Juha se sama skuha, juha je kot muha, če prekipi, juha postane zakuha. Evita Špiljar in Antje Ravnikar, 4. a \ Dinozaver na hiši Bil je velik dinozaver, ki na hiši je sedel. Imel je velik nos in usta, po svetu delal je nemir. S svojim repom je potrkal, našo mamico je vzel. Mamica pa je kričala, jaz za njo sem stekla v dir. Maja Osolin, 5. b Recept za odlične ocene Uči se, muči se. Ubogaj učiteljico in boš dobil petico. Lepo piši, ne lovi miši. Pouk ti bo v poduk. Učiteljica je lahko prava mučiteljica. Priden bodi, nič ne zagodi. Slovenske zvezke zraven nosi in po poti nič ne raztrosi. Med poukom ne klepetaj, ker lahko dobiš po glavi in še kaj. Med poukom ne sanjari, ker dobil jo boš po glavi. Pika je na koncu stavka. Joj, si pameten, ti glavca! Naja Podbrežnik, 4. a Pesem za lepe ocene Ne smeš klepetati in se igrati, ne smeš prepisovati in goljufati. Uči se uči, da boš imel kaj v buči. Veliko beri in se ne deri. Piši in piši ter se podpiši. Miha Ciglar, 4. a . Vsi OŠ Petrovče . Modra zgodba Šli smo na morje. Na morju smo srečali modro aro. Ta ara je znala govoriti. Tam sem obiskovala likovni krožek. Delali smo modre praskanke. Odpravili smo se v hotel. V sobi je bila modra stena in tudi posteljnina je bila v modrem. Popoldan smo odšli na plažo, da se malo osvežimo v morju. Obleči sem morala modre kopalke, ogrnila pa sem se z modro brisačo. Mami in ati sta bila oblečena v modro majico in ovita z modrima brisačama. Pogledala sem v nebo, ki je bilo sinje modro. Ko sem se ozrla naokoli, sem zagledala babico, dedija in bratca. Vsi so bili oblečeni v modre kopalke in z modrimi slamniki na glavi. Skupaj smo odšli na sladoled. Naročili smo si modrega - borovničevega. Ves dan sem uživala v modri barvi, ki mi je postala celo všeč, zato sem si zdaj kupila še moder pulover. Pia Matko, 4. b, OŠ Tabor združili moči in v sodelovanju z domačim krajem pripravili glasbeno Pravljico za srečo. V pesmi Naj bo lep ta dan so se združili glasovi vokalne skupine učiteljic pod vodstvom Valerije Dolar in gostov večera, Moškega pevskega zbora Zvon z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar. Mladostni zven so z zimskimi napevi pridali Cici zbor z zborovodkinjo Leo Napotnik ter šempetrski otroški in mladinski pevski zbor. Vse nastopajoče je na klavirju spremljal Žiga Jordan Kozjak. Med pesmimi in plesnimi točkami so številni obiskovalci Srečno življenje Stari Francelj čaka tam pod lipco in kadi svojo pipco. Misli čudne misli o življenju in svojem trpljenju. »Zakaj srečno vsi mi ne živimo, zakaj nekateri od nas trpimo? Obstaja kakšen plan, kako srečno življenje pričarati na dan?« Tako nesrečno Francelj je sedel, dokler do njega ni Gregor, ranocelnik, prihrumel. Sliši njegove misli in si hitro nekaj izmisli. »Da znebiš na svetu se trpljenja, potrebuješ le mazilo poželenja. Po telesu ga namažeš in se pri tem nič ne umažeš. Trpljenje hitro izgine, prav tako nesreča mine.« Francelj novo mazilo poskusi in tudi Gregorjevo laž okusi. Spet je Francelj sedel pod lipco in kadil svojo pipco. V bližini stala je coprnica Pehta, ki njegove misli rada pretehta. Prinese mu zeliščni čaj, ki naj bi življenje popeljal v raj. Trpljenje naj bi izginilo in vse dobro naj bi se izcimilo. Francelj čaj je popil, a kaj kmalu si je usta umil. Spet usedel se je pod lipco in se nesrečno pogovarjal s svojo pip'co. Kmalu norčka Palčka mimo je prineslo in bi ga kmalu tudi odneslo, če ne bi videl Franclja pod lipco, kako potrto kadi svojo pipco. Palček vedel je, kaj mora storiti, saj Pehta njegovih misli ni mogla prikriti. »Življenje ni večno, včasih je tudi nesrečno. Vsak kdaj trpi, po sreči hrepeni. Trpljenja ustaviti se ne da, vsak razlog za to ima. Če vsaj trpljenja ustaviti ne moreš, srečno življenje ustvariti zmoreš. Uživaj v vsakem trenutku, ne prepusti se mračnemu občutku, živi srečno, pa bo življenje večno. Vendar zapomni si, če hočemo sladko živeti, moramo tudi kdaj potrpeti.« Francelj kaditi pip'co je nehal, a vedeti, da Palček prav ima, ni odnehal. Simona Blagotinšek, 8. a, . OŠ POLZELA y lahko prisluhnili tudi pravljici Katje Dvornik, ki je govorila o simbolih sreče: deteljici, dimni-karčku, prašičku, podkvi ... in tako pletla rdečo nit koncerta. Praznični dobrodelni koncert je obiskovalce popeljal do »kraja, kjer živita ljubezen in dobrota«. Znova so dokazali, kako pristni so odnosi med šolo, društvi in krajani v Šempetru v Savinjski dolini. Slednje so poudarili tudi slavnostni govorniki: ravnateljica mag. Petra Stepišnik, ob njej je v imenu vseh otrok spregovoril devetošolec Luka Ribič in predsednik KS Šempeter Silvo Udrih. Glavni namen koncerta, torej zbrati prostovoljna denarna sredstva za potrebne stvari, je bil v polni dvorani več kot izpolnjen. T. T. X Vožnja Zlata reka v noč šumi. \ Živali spijo. Dva konjička pa se v noči lovita. Dva konjička se najeta, nazaj na kmetijo greta. Čarovnica pride, vse zbudi in nazaj zdrvi. Čarovnik pride, drevesa podre in odide. Anja Puckmeister, 2. r Čarobni gozd V čarobnem gozdu vlada čarovnica tema. Vse prince začara v žabe. Ima stražarje netopirje in enega mačka. Če mu maček kaj ušpiči, ga čarovnica tema začara v malo miško. Princesa je hotela rešiti princa, ampak prepozno. Čarovnica tema jo je zgrabila. Princ pa je še kar bil žaba. Jure korošec, 2. r V gozdu živijo čarobna voda, škratje in veje. Čarovnica je začarala netopirja v žabo. Gašper Fišer, 2. r V čarobnem gozdu so strupena voda in orjaške gobe. Po tleh je vse puhasto kot čarobni maček. Strupeni so vsi sadeži. David Kolar, 2. r V čarobnem gozdu so čarobne živali. Za grmom se skriva čarovnica. Na drevesu se skriva veverica. Na vejah visijo hlače. Na tleh je srebrn sneg. Pascal Mojzeš, 2. r V gozdu živi čarovnica. Lovi škrate. Živijo v drevesih. Drevesa imajo tri glave. V njih živijo tudi netopirji. Urban Štraus, 2. r V čarobnem gozdu živi gozdni škrat. Živi v grmu. Zraven živi volk. Ima tri glave. Vsak, ki gre v čarobni gozd, je začaran. Davor Kolar, 2. R V gozdu so škratje, živa drevesa, duhi, pa čarobna voda. Iz gozda se nobeden ne vrne živ. V gozdu so pošasti. Za grmovjem je past. Staš Besednjak, 2. R Vsi POŠ Trnava Otroke Vrtca Občine Žalec, enote I, so med predprazničnim vzdušjem obiskali glasbeniki. Na violino in tolkala so jim zaigrali študentje Matej, Lina in Jan, ki radi razveseljujejo otroke in tudi starejše. Na zanimiv način so jim predstavili inštrumente, nato pa so jim polepšali praznično vzdušje z mini glasbenim koncertom. Otroci so bili navdušeni in so zvedavo prisluhnili glasbenikom in zraven tudi zapeli. L. K. Veseli december v vrtcu Prebold Tudi v naš vrtec je prišel praznični čas. Začelo se je obdobje veselja, praznovanja in obdarovanja, ki nas je pospremilo v novo leto. Uvod v praznični december so zaznamovali kvartet klarinetov Orkestra Slovenske vojske s predstavitvijo poklica vojak glasbenik. V pričakovanju božiča smo vsak dan odpirali adventne škatlice, v katere so nam Božičkovi palčki nastavljali pisma in druga pre- senečenja. Skupaj s starši smo tudi letos odšli na večerni pohod z lučkami. Z roko v roki in ob siju drobnih lučk nam je bilo kljub mrazu toplo pri srcu. Po pohodu je sledila čajanka na terasi občinske knjižnice. Vsak dan je bil nekaj posebnega, zajtrkovali smo ob praznično okrašenih mizah in prisluhnili umirjeni vokalni, vokalno-instru-mentalni ter instrumentalni glasbi. Za vrtčevske in vse predšolske otroke, ki niso vključeni v Vrtec Prebold, so strokovne delavke vrtca odigrale dramatizacijo ŠKRAT-KOVE SKRIVNOSTI. Ves mesec smo pridno ustvarjali v praznično ustvarjalnih delavnicah. Pri tem smo razvijali svojo domišljijo in ustvarjalnost, urili ročne spretnosti, predvsem pa neizmerno uživali. Tako smo vrtec praznično okrasili, starše pa razveselili z voščilnicami. Bližal se je konec leta in ker smo bili vse leto pridni, smo vedeli, da nas bo tudi letos obiskal dedek Mraz. Da bi imel dedek Mraz prostor, kjer bi otrokom lahko razdelil darila, smo v večnamenskem prostoru vrtca okrasih novoletno jelko. Obiskal nas je s svojimi sanmi, naloženimi z darili. Preden se je od nas poslovil, se je z nami fotografiral. Dedek Mraz nam je obljubil, da bo to zimo natrosil sneg tudi v Preboldu, saj ga otroci že nestrpno pričakujejo. Ksenija Doler Naravoslovni dan v našem razredu V ponedeljek, 5. decembra, smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo se razdelili v tri skupine. Nato smo se odpravili v jedilnico, kjer smo se z gospo kuharico pogovarjali o vrstah embalaže, v kateri sta skladiščeni hrana in pijača za naše šolske obroke. Ko smo se vrnili v učilnico, je ena skupina opravila raziskavo o količini odpadkov v mesecu novembru na POŠ Tabor, druga skupina je pripravila napotke za ločevanje odpadkov, tretja skupina pa je raziskovala, katere vrste plastike poznamo. Vsi učenci našega razreda smo pregledali šolski jedilnik za mesec november in izpisali, kolikokrat in kateri odpadki so nastali pri vseh obrokih. Izračunali smo količine odpadkov in jih prikazali v preglednicah. Raziskali smo, da v enem mese- cu na naši šoli porabimo približno 1.500 komadov plastike. To so vrečke za kruh in meso, vedra za mleko in namaze, jogurtovi in pudingovi lončki, ovitki za štručke in podobno. Na mesec porabimo okrog 1.100 tetrapakov in 3.700 papirnatih prtičkov. Prva skupina je izdelala plakat iz prej naštetih podatkov. Druga skupina je pripravila napotke za ločevanje odpadkov v šolski jedilnici. Vsak mora po končanem obedu pospraviti za seboj. Plastično embalažo je potrebno splakniti in jo oddati v za to namenjen koš. Tetrapak je potrebno stisniti in ga oddati v za to namenjen koš. Papirnati prtiček je potrebno prav tako odvreči v za to namenjen koš. Tudi biološke odpadke je potrebno odvreči v za to namenjeno posodo. Poglobili smo se tudi v plastiko in spoznali, da vsa plastika ni enaka. Na vrsto plastike nas opozarja trikotnik na dnu plastične embalaže. Če so v trikotniku številke 2, 4, ah 5, ni razloga za skrb, ker gre za vrsto plastike, ki v vodo ne izpušča kemikalij. Če je na plastičnem izdelku številka 1,3,6, ah 7, pa se je potrebno takšnemu izdelku izogibati ah za manjše tveganje plastenko uporabiti samo enkrat. Po skupinah smo nato izdelali plakate, jih predstavili in jih razstavili v jedilnici šole. Na naravoslovnem dnevu smo se imeli super. Ugotovili smo, da imamo največ bioloških odpadkov pri kosilu in da je največ plastičnih odpadkov. Spoznali smo, da vsi premalo ločujemo, tako v šoli kot doma. Anja Vranič, 7. c, POŠ Tabor Čarobni december v Vrtcu Tabor V Vrtcu Tabor so imeli decembra številne dejavnosti, začeli pa so z nočnim pohodom z lučkami in zaključili z obiskom Božička. Nočnega pohoda so se poleg otrok in vzgojiteljic udeležili tudi starši. Ob tej priložnosti so stro- kovne delavke ob vrnitvi s pohoda pohodnike povabile v domu krajanov na otroški sejem v dom krajanov in poskrbele za veliko glasbe ter okrepčilo. Najbolj razburljivo pa je bilo, ko jih je obiskal Božiček, ki je vsem prinesel darila in jim pove- dal, da je v kraju veliko pridnih otrok. Strokovne sodelavke vrtca so otrokom in Božičku zaigrale igrico Nekega zimskega dne, ki so ji z navdušenjem prisluhnili tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Božiček pa je obiskal tudi otroke v šoli in jih prav tako obdaril. D. N. Še vedno vozim - vendar ne hodim Peter z ženo Karmen Kakovost življenja posameznikov je v vse večji meri odvisna tudi od stopnje varnosti cestnega prometa. Žal je kultura vožnje nemalokrat krivec hudih prometnih nesreč, ki puščajo za sabo trajne posledice. Prav visoko število poškodovancev v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki so zaradi hude telesne poškodbe - poškodbe hrbtenjače - priklenjeni na invalidski voziček, je spodbudilo idejo o gibanju Še vedno vozim - vendar ne hodim. Med pobudniki gibanja je tudi Peter Planinšek iz Petrovč, ki je že več kot 11 let na električnem invalidskem vozičku, ki ga lahko upravlja le z usti. Prometna nesreča leta 2000 mu je spremenila življenje in zdaj se skupaj z drugimi v gibanju trudi osveščati javnost, še zlasti mlade, za čim večjo varnost v cestnem prometu. Pobudniki gibanja so zlasti ljudje, ki so bili sami žrtve prometnih nesreč in najbolje vedo, kako se zaradi njih življenje spremeni. Z lastnimi življenjskimi izkušnjami (zgodbami) želijo vplivati na večjo prometno varnost. Ob tem poudarjajo, da sta hitrost in alkohol še vedno poglavitna vzroka prometnih nesreč z najhujšimi telesnimi poškodbami, še posebej pri mladih. S številnimi predavanji po Sloveniji in z drugimi akcijami želijo dvigniti zavest posameznikov o večji varnosti na cestah in odgovornem obnašanju v cestnem prometu. Preventivno obveščajo širšo slovensko javnost o naj-hujših posledicah prometnih nesreč. Prav tako pa se trudijo predstavljati aktivno delovanje invalida po rehabilitaciji, zlasti pa pozitivno vplivati na mlade in jim ukoreniniti varno vožnjo kot vrednoto. »Vplivati želimo predvsem na mladostnike in prihodnje mlade voznike v starosti od 15 do 22 let. V tem obdobju življenja postane namreč zaradi prometnih nesreč največ invalidov. Danes nacionalno gibanje, ki se je leta 2008 lokalno razvilo v našem Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske in katerega nosilec je danes tudi Zavod Vozim, na drugačen, inovativen način pristopa k reševanju problema slabe kulture vožnje, spodbujanju preventivnega delovanja na tem področju, hkrati pa močno prispeva k rehabilitaciji in hitrejši ter učinkovitejši vključitvi invalidov v vsakdanje življenje. Verjamemo, da z našim pristopom učinkovito prispevamo k izboljšanju črne statistike na slovenskih cestah,« nam je ob obisku na njegovem domu v Petrovčah povedal Peter Planinšek. Avgusta leta 2000 mu je nesreča v sekundi spremenila življenje in ga iz mladega, zdravega in načrtov polnega moža priklenila na invalidski voziček. Silovito trčenje pri Zaprešiču Peter Planinšek se je kot poklicni voznik tovornega vozila ponoči 20. avgusta 2000 vračal z večdnevne službene poti. Pred Zagrebom se je veselil srečanja z ljubljeno ženo in otrokoma. Po telefonu je sporočil ženi, naj ga ob prihodu domov čaka kavica. Te žal nista mogla skupaj popiti. Pot domov mu je pri Zaprešiču na zagrebški obvoznici namreč prekrižal pijani hrvaški voznik osebnega vozila, ki nesreče ni preživel. Silovito trčenje mu je spremenilo življe- nje. Ostal je tetraplegik - paraliziran od vratu navzdol. Takrat se je moral komaj 31-letni mladi očka, vajen dolgih voženj, saj je prevozil skoraj vso Rusijo in veliko evropskih cest, sprijazniti z eno najtežjih stvari v življenju - da bo popolnoma odvisen od drugih. »Zgodilo se je v hipu. Udarec je bil silovit, tovornjak se je prevračal in bil sem v nezavesti, ko so me pripeljali v zagrebško bolnišnico. Ko sem končno prišel malo k sebi, me je vse bolelo. Ležal sem na hrbtu, sestra me je spodbujala, naj malo pomigam. Čutil sem obe roki in nogi, le premakniti jih nisem mogel. Tako je še danes, a sem se s tem sprijaznil, saj imam ob sebi ljubljeno in zelo skrbno ženo in otroka, ki mi pomagajo čim bolj polno živeti družinsko in družbeno življenje.« Po nesreči je bil Peter dva meseca v celjski bolnišnici. Sledilo je deset mesecev bivanja v ljubljanskem rehabilitacijskem centru Soča, kjer so mu dokončno potrdili diagnozo: poškodba tretjega in četrtega vretenca, tetraplegija, in življenje na vozičku. Pri malo več kot tridesetih, da bi človek znorel ali pa kar obupal in se predal, a je na srečo zmagalo življenje. Žena Karmen ob obuditvi teh bolečih spominov pravi: »Zdravniki so me tiste dni pripravljali na najhujše, a saj veste, kako je, človek upa do zadnjega. Potem so mi povedali, da ne bo več hodil, da tudi jedel ne bo sam, da bo povsem odvisen od tuje nege in pomoči. Tudi dom so omenjali, ampak jaz sem vedela, da se to ne bo zgodilo, da se med nama ne bo nič spremenilo, da bom ob njem, kot sem bila dotlej, naj bo še tako težko. Moja odločitev je zdaj po enaj- stih letih enako trdna, kot je bila, in niti za trenutek mi ni žal, da sem se tako odločila. Včasih razglabljava, kako bi živeli, če ne bi bilo tistega usodnega 20. avgusta. Vedno znova prideva do osupljivega spoznanja, da sploh ni tako hudo, lahko bi celo rekla, da je naše življenje po nesreči v marsičem bolj polno in toplo, saj smo vedno skupaj. Seveda pa tega ni mogoče primerjati z življenjem, če bi bil Peter zdrav in bi lahko živeli običajno življenje, se podajali skupaj v naravo, na morje, v hribe in uživali vse radosti tega sveta.« Nesreča za nesrečo Že na začetku njune skupne poti se je bilo potrebno spopasti z delom na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pri Primožu. Leta 1990 je Savinja poplavila in v marsičem izničila njuno delo. Avgusta 1991 je kmetijo prizadel požar, v katerem je zgorel »marof« in z njim tri tone suhega hmelja. Tudi domačijo so komaj rešili. Če bi zgorela še ta, bi ostali brez strehe nad glavo. Sledile so finančne težave kmetije, ki so ju prisilile, da sta se morala zaposliti. Karmen na žalskem uradu za delo, Peter kot voznik najprej avtovleke, kasneje težkega tovornjaka. V nekaj letih sta si finančno opomogla in zagotovila lepše življenje svoji hčeri Špeli in sinu Žigi, ki sta zdaj oba dijaka. Devetnajstletna Špela se pripravlja na vpis na fakulteto, sedemnajstletni Žiga pa je trenutno v 2. letniku srednje elektro šole v Celju. Najbrž bi že zdavnaj zgradili tudi novo hišo, če ne bi bilo tistega usodnega 20. avgusta 2000, ki je prekrižal njune življenjske načrte. Z več kot desetletno zamudo se zdaj vsaj delno uresničujejo njune želje. Nasproti stare hiše so zgradili novo, ki bo družini kmalu omogočila zaživeti v lepih in za Petra prilagojenih prostorih. »Hiša, v kateri živimo zdaj, je stara več kot 100 let. Ves čas se borimo z vlago. Marsikaj smo sicer naredili in posodobili ter tudi preuredili glede na mojo invalidnost, vendar zaradi mojega vozička, ki je nekoliko večji, je okretnost v nekaterih prostorih zelo težavna. Bili smo v dvomih, ali ustrezno prenoviti staro hišo ali zgraditi novo. Odločili smo se za gradnjo nove, vendar tega ne bi mogli izpeljati, če ne bi prejeli denarja od zavarovalnice. Po desetih letih pravdanja na hrvaških sodiščih nam je leta 2012 namreč le uspelo zaključiti to zadevo in s poravnavo izboriti 100.000 evrov odškodnine za mojo nesrečo. Če ne bi šli v poravnavo, bi se zadeva lahko vlekla še leta, kar pa ne bi imelo smisla, saj čas hitro teče,« z nasmehom na ustnicah pove Peter in doda, da je neizmerno hvaležen vsem, ki so jim vsa ta leta pomagali, še posebej tistim, ki jim pomagajo uresničevati sanje pri izgradnji nove hiše. Občina Žalec pa j ih je oprostila plačila komunalnega prispevka. Pozneje, ko so potrebovali les za streho, ki ga v svojem gozdu ni bilo, saj so ga med njegovo invalidnostjo izropali nepridipravi, so jim pomagali gozdar Edi Kuglar, ki je začel z akcijo pomoči, in petrovški gasilci na čelu s poveljnikom Dragom Pinterjem in Bernardom Jelenom in zbrali dovolj lesa za streho in tudi za poplačilo žaganja. Kot je poudaril Peter, se zahvaljuje tudi podjetjema Matjaž in Transporti Draganovič, ki sta prispevali posebna vhodna in notranja vrata, ki jih bo lahko Peter sam odpiral, in sicer s pomočjo posebnega stikala, pritrjenega na invalidskem vozičku. Planinškova sta lahko vsem vzor Peter Planinšek .je človek, ki je lahko vzor mnogim, ki zaradi nesreče ali drugih težav zapadejo v depresijo in malodušje. Res pa je tudi, da vsi nimajo takšnih ljudi okrog sebe, kot jih ima Peter. »Ne vem, kakšno bi bilo moje življenje na vozičku, če ne bi imel ob sebi tako ljubeče in skrbne žene in mojih pridnih otrok, ki so kar nekaj časa upali, da se bo zgodil čudež in bom ponovno shodil. Ko sem postal odvisen od pomoči svojih naj dražjih, sem prvih pet let tudi sam doživljal depresivne trenutke. Nikakor nisem mogel sprejeti dejstva, da sem na invalidskem vozičku zaradi nekoga, ki je vozil pijan. Počasi je v moji glavi le prišlo do spoznanja, da se življenja ne da zavrteti nazaj, ampak da moram iz tega, ki ga živim, narediti nekaj več in postati aktiven, kolikor je mogoče. Zdaj največ časa preživim ob računalniku. V zadnjem času se ukvarjam tudi z izdelovanjem spletnih strani. Zelo ponosen pa sem, da že dobra tri leta sodelujem pri našem projektu Še vedno vozim - vendar ne hodim. Enkrat do dvakrat na teden sodelujem v tem projektu in me je mogoče srečati od Primorske do Prekmurja in vesel sem, da sem še lahko koristen. Srečanja z osnovnošolci, dijaki in tudi študenti, ki jim pripovedujemo naše življenjske zgodbe, so vedno zelo doživeta in bogatijo tudi mojo dušo,« poudari Peter in z nežnim pogledom usmeri oči v svojo ženo, ki bi si nedvomno zaslužila posebno priznanje za človekoljubnost, neizmerno skrb, dobroto in ljubezen in za vse težke trenutke, ki jih je kljub svoji drobni postavi in navidezni krhkosti znala in zmogla prestati in dati svoji družini največ, kar je lahko. D. N. Klarisa Jovanovič in Della SeGodba Za glasbeni abonma in Izven £ £ ß 0 M ■ ». # A- ® -1 j f ifslc '' Petek, 3, februar 2012, ob 20, uri j Dom II, slovenskega tabora Žalec ZKŠT Žalec, Aškerčeva ia, wwwzkskzalee.f Štorklje umirajo Drama, Gledališče Koper, za ponedeljkov abonma In izven C f' Sreda, 29. februar 2012, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec ZKŠT Žilic, Aškerčeva 9a, wwwikit-iiliCJl Odprta srca za Valerie z Madagaskarja d&ii' I 44 wi; ?\ •c n-ywim y* ^ I. ? Mp jiul .ity ilb»i Ob koncu so skupaj z Valerie zapeli tudi udeleženci dobrodelnega dogodka, med njimi tudi ravnatelj Franci Žagar in predstoj niča celjskega zavoda za šolstvo Sonja Zajc V okviru mednarodnega Unescovega projekta Pletemo nitje mreže je v Domu kulture Svoboda Griže prvi januarski petek potekal kulturni in dobrodelni dogodek, ki sta se ga udeležila tudi malgaški Slovenec Joseph Rakotora-halahy in petnajstletno dekle Valerie Ratovondriaka z Madagaskarja. Za njeno šolanje namreč skrbi kolektiv Osnovne šole Griže. Zgodba o šolanju tega, takrat trinajstletnega dekleta se je začela z obiskom Josepha Rokotorahalahyja na Osnovni šoli Griže, kjer je v okviru Unescovega tabora udeležencem spregovoril o življenju na Madagaskarju in o vsakdanji borbi ljudi za vodo in preživetje. Sam se že ves čas trudi pomagati svojim rojakom, in to svoje humanitarno poslanstvo širi tudi na druge. V kolektivu OŠ Griže so se domislili, da bi pomagali vsaj kakšnemu otroku do lepšega življenja. Joseph je predlagal deklico Valerie. V okviru dobrodelnega glasbenega koncerta Zvezde zvezdicam februarja 2009 je bil tako ustanovljen dobrodelni sklad Valerie. Od takrat dalje vsak mesec pošiljajo preko Western Money Union transfer Valerie 50 evrov, kar je že precej visoka malgaška plača. »Ne želim biti slaven, ampak uspešen!« Aljaž Tajnšek Žalčan Aljaž Tajnšek se je novembra v Las Vegasu udeležil tekmovanja Model Universe Championships, na katerem izbirajo fitnes modele, ki imajo poleg skladnega športnega telesa lep obraz, simpatičen nasmeh, skratka vse, kar odlikuje manekene, med drugim tudi profesionalen odnos. Aljaž se je uvrstil na peto mesto. Organizator izbora za svetovni fitnes model je Muscle@ mania, tekmovanje pa poteka v okviru »Fitness America Weekend«. Tekmovalci se predstavijo v treh izhodih: v plavalni, športni in klubski opravi. Aljaž se je tovrstnega svetovnega tekmovanja udeležil drugič in bil z letošnjim doživetjem in seveda petim mestom zelo zadovoljen: »Bilo je sicer kar naporno. Malo mi je žal, da si nisem rezerviral več časa, da bi kakšen dan dlje ostal v Las Vegasu. Vedel sem, da se moram pred tekmovanjem prijaviti, da bomo imeli »media sesion« in da nam bodo pokazali hojo po odru, ampak na tekmovanju v Miamiju je to teklo hitreje. Tudi ure nastopa na sicer dvodnevnem tekmovanju so se zelo zavlekle, tako da sem videl mesto le iz letala in taksija ter nekaj malega zvečer, ko smo šli ven. Ves čas so bile neke obveznosti, tudi predavanja o prehrani sem se udeležil. Po tekmi pa sem se za 25 dni odpravil v Los Angeles in res užival.« V Los Angelesu se je dobro seznanil s svetom fitnes modelov, manekenov in fotomodelov, v katerem je sicer mogoče veliko zaslužiti, a je konkurenca izjemno velika, pasti pa nešteto. »Z glavnim sodnikom na tekmi v Las Vegasu sva se na hitro spoznala že leta 2009 in takoj se me je spomnil. Živi v Los Angelesu, kamor sem se po tekmi odpravil tudi sam. Razkazal mi je znamenitosti in povedal veliko o tem svetu. Je zelo uspešen in ima veliko pisarno v Hollywoodu. Letos jeseni bom šel za dva, tri mesece v ZDA, če pa se mi bodo odprle priložnosti, bom šel za dlje. Od 1. do 3. septembra se bom udeležil tekmovanja za fitnes model Evrope v Veliki Britaniji, kjer bom imel tudi fotografiranje, potem pa ne bom več tekmoval. V Sloveniji sicer še delam kot model, fitnes pa treniram v žalskem Olimpu-su. Med najpomembnejšimi načrti v tem letu je diploma na Fakulteti za šport, potem pa v tujino. Dolgoročno pa bom zagotovo ostal v Sloveniji, saj ne iščem slave, ampak bi rad uspel na področju, ki me veseli. Amerika je super glede velikosti, znamenitosti in priložnosti, drugače pa je življenje v Sloveniji pravzaprav »Amerika« - veliko bolj čisto, urejeno in prijazno.« K. R. Valerie je bila rojena 26. septembra 1996 in obiskuje High school St. Francois v glavnem mestu Antananarivo na Madagaskarju. Je zelo pridna učenka, radovedna in vesela, zelo rada pleše in poje. Zapela je tudi občinstvu v dvorani v Grižah. Valerie dobro govori angleško, izvrstno francosko, oba jezika sta poleg malgaščine tudi uradna jezika na otoku. Za darilo prenosni računalnik Prvič je šla od doma, v svet po zaslugi Josepha in srčnih učiteljev Osnovne šole Griže, ki so si želeli, da si sežejo v roke in spoznajo drug drugega. Valerie je prišla v Pariz in nato v Slovenijo 23. decembra po številnih zapletih z dokumenti, ki jih je bilo potrebno urediti in priskrbeti, da je lahko odpotovala. Božično-no-voletne praznike je preživela v Ljubljani pri Josephu in njegovi družini. Tretjega januarja je prišla v Griže in skupaj z učenci spoznavala življenje v šoli in kraju in ob tem ugotavljala, kako ogromne so razlike med kakovostjo življenja slovenskih in malgaških otrok, ki ne morejo obiskovati niti osnovne šole, če starši nimajo denarja. Koncert v Grižah je bil vrhunec njenega obiska v Sloveniji. V četrtek, 12. januarja, je z letalom ponovno poletela proti svojemu domu na Madagaskarju, ki je četrti največji otok na svetu, a žal tudi otok, kjer vladata revščina in beda, kakr- šno si težko predstavljamo. Valerie bo svojim staršem, sošolcem in ostalim lahko povedala veliko lepega o Sloveniji, ki je zanjo, kot je dejala, kot raj na Zemlji. Le nekoliko zeblo jo je, saj je v njeni domovini vedno toplo. Vsekakor pa ji je bilo zelo toplo pri srcu, ko je stala na odru dvorane in prejela darilo - prenosni računalnik žalskega Rotary kluba, ko je pela in občutila dobroto udeležencev koncerta in pozornost, ki je je bila deležna ob obisku v Sloveniji. Nepozaben slovensko-afriški večer Slovensko-afriški večer je bil nepozaben, pa ne samo za Valerie, ampak tudi za vse, ki so napolnili dvorano Doma kulture Svoboda Griže, kjer sta se prepletali slovenska in afriška kultura. Poleg glasbe, petja in plesa, za kar so poskrbeli otroci Vrtca Zabukovica, šolska folklorna skupina Griški veseljaki, otroški pevski zbor OŠ Griže, sestra Felicitas Nwabu-eze z učenci, Acapella zbor Bee Geesus, fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center in Joseph Rakotorahalahy z Valerie, je bila v preddverju dvorane na ogled tudi razstava izdelkov Unescovih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev in šol Savinjske regije. Ob koncu koncertnega večera, ki se je nadaljeval s prijetnim druženjem, smo povprašali za vtise oba gosta in učiteljico Martino Petelinek, vodjo Unesca na šoli in sklada Valerie, ter ravnatelja šole Francija Žagarja. Joseph je povedal, da je znova doživel nepozaben večer, ki je tudi njemu zelo dobro del, Prikupna Valerie je sedaj že v svoji domovini, a z najlepšimi spomini na Slovenijo in svoje dobrotnike iz Griž saj je s tem še približal kulturo svojih rojakov ljudem, ki so znali odpreti srca in vzeti pod svoje okrilje res nadarjeno dekle, ki bo zagotovo tudi pevka, saj ima talent, ki ga je pokazala tudi doma na raznih nastopih. Žal pa je v njegovi domovini še veliko takih deklic, ki bi prav tako potrebovale pomoč, da bi lahko hodile vsaj v šolo. Valerie nam je povedala, da je presrečna, saj niti v sanjah ni mislila, da bo kdaj sedla na letalo in se odpeljala do ljudi, ki so jo vzeli za svojo in poskrbeli za njeno svetlejšo prihodnostjo. Slovenija je zanjo dežela najlepših sanj, pomoč, ki jo prejema, pa kot nebeški dar. Martina Petelinek in Franci Žagar sta v en glas dejala, da se je s tem večerom uresničila tudi želja, ki so jo na tihem gojili že ob ustanovitvi sklada Valerie. Zelo so veseli in srečni, da je njihova pomoč padla na tako plodna tla in da je deklica Valerie tako pridna in ustvarjalna učenka. Če bo vse po sreči, se bodo z Valerie ponovno srečali na Madagaskarju, saj si želijo tudi sami spoznati njeno deželo in ji še naprej pomagati. D. Naraglav Nazdravimo novemu letu V soboto, 7. januarja, je Komorni pevski zbor Glas srca v Aninem domu v Preboldu že tretje leto priredil koncert z namenom. Tokratnega dogodka so zaradi pesmi, povezanih s trto in vinom, poimenovali Nazdravimo novemu letu. Občinstvo se je lahko razvajalo ob čudovitih melodijah in pesmih ne le Komornega pevskega zbora Glas srca, temveč tudi Moškega pevskega zbora Svoboda Prebold, Mešanega pevskega zbora Kulturno prosvetnega društva Šešče, Mešanega cerkvenega pevskega zbora Prebold, Mladinskega pevskega zbora Šempavske iskrice, Otroškega pevskega zbora Sončki, vokalnih skupin Prijatelji 6 Še iz Šešč in Reški slavčki ter tudi ob zvokih ansambla Kaplja, ansambla Razgled in ansambla Vrh. Za piko na i pa je poskrbel Pihalni orkester Prebold, ki je prevzel tudi glasbeno spremljavo skupne pesmi vseh nastopajočih. Koncert z namenom ni namenjen le polepšanju prazničnih dni, temveč ima tudi pridih dobrodelnosti. Zbrani denar bodo tokrat porabili za obnovo zunanjosti župnišča, ki je že precej dotrajana. D. N. Nastop Komornega pevskega zbora Glas srca Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 9. in 23.2. Nova kolekcija sončnih očal 2012 FRIZERSKI STUDIO IRCA VIKEND LEPOTE 4. in 5. 2. na Celjskem sejmu: nedelja, 5. 2. ob 14.30, na velikem odru v frizerski hali MODNI SHOW Frizerskega studia Irca LISAP K ABBA COVER BAND - SHOW MIX. Vabljeni! Tel.: 03) 765 101 , e-pošta: cater.iris@gmail.com Naročnik: Iris Čater, s. p., Šlandrov trg 28, Žalec, Srečanje rudarske dediščine Ob 30-letnici prenova gasilskega muzeja ■. frA;# Z razstave V Medobčinski splošni . knjižnici Žalec so predstavili tretji in četrti zvezek iz zbirke Izviri naše dediščine, ki izhaja pri Etnološkem društvu Srečno. Knjigo Delavke knapovke so podpisali Jože Hribar, Breda Veber in Sonja Hercog. Avtorji nas presenečajo z objavljenimi fragmenti preteklosti, ki razkrivajo le malokomu znano dejstvo, da so od pojavov rudarjenja naprej v tem težkem delu tudi pri nas na Slovenskem sodelovali otroci in ženske. Čistili so premog in opravljali druga pomožna dela. Leta 1876 je bilo med vsemi 6000-imi, na Slovenskem zaposlenimi rudarji, 13 odstotkov žensk, z ramo ob rami z moškimi. Le da so bile njihove mezde bistveno nižje. Ženske so doma opravljale še en »šiht« z otroki, gospodinjstvom ..., saj do te tradicionalne vloge emancipacija pač še ni segla. Knapovke so prispevale svoj delež k izgradnji Slovenije. In morda še večji delež k izgradnji Slovenk. Knjiga je lahko osnova za poglobljeno študijo knapovk kot profesionalne skupine. Predvsem pa je poklon vsem močnim ženskam. Na začetku omenjene knjižice avtorja Jože Hribar in Breda Veber v kratkih, smiselno razdeljenih poglavjih opišeta ustroj in delovanje rudnika. V drugem delu z naslovom Povedale so ..., ki ga je uredila Sonja Hercog, so nekdanje knapovke in druge pri rudniku zaposlene ženske dovolile vpogled v svoja življenja. Življenjske zgodbe so pripovedi o dogodkih, doživetjih in izkušnjah iz njihovega življenja. Kot pravi avtorica v uvodu, jim ni bilo nič prizaneseno. Tretji del knjižice je seznam vseh pri rudniku zaposlenih žensk, ki so bile del kolektiva vse do zaprtja rudnikov Liboje in Zabukovica. Seznam je sestavljen na osnovi personalnih knjig, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Tretji zvezek iz omenjene zbirke z naslovom Rudarstvo in skok čez kožo pa je podpisal osnovnošolec Anže Hribar. Prvotna seminarska naloga je dobila knjižno obliko, v kateri avtor najprej z nekaj stavki opiše rudarstvo, v večjem delu pa skok čez kožo. S svojim zanimanjem je pokazal, da se bo rudarska dediščina v naših krajih ohranjala še dolgo. Z avtorji se je pogovarjala Jolanda Železnik, druženje sta popestrila glasbenika Božo Trnovšek in Januš Grobelnik, ni pa manjkalo smeha ob obujanju spominov prisotnih knapovk. T. T. Iz zgodovine v Braslovčah Sabina Sorčan, strokovna sodelavka pri GZ Žalec, in Franci Čretnik, predsednik Komisije za zgodovino pri GZ Žalec med urejanjem gasilskega muzeja Gasilska zveza Žalec se lahko pohvali z zelo bogato zgodovinsko zbirko, ki jo hrani v muzeju v preddverju Gasilskega doma Žalec. Zbrano gradivo združuje celotno gasilsko dejavnost Gasilske zveze Žalec in 34 gasilskih društev občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. Ob tridesetletnici, ki jo bo muzej prazoval letos, pa bo zveza s pomočjo sredstev za razvoj podeželja LEADER prenovila njegove prostore. Ti bodo predvidoma odprti marca. Muzej je bil ustanovljen in odprt leta 1981 ob svečanem odprtju novega gasilskega doma v Žalcu. Celotno zbrano gradivo v časovnem obdobju od leta 1878 do današnje, novejše kronike na gasilskem področju je razstavljeno na okoli 100 kvadratnih metrih. V vseh teh letih se je nabralo toliko gradiva, največ slikov- nega in pisnega, da so prostori postali premajhni. Naloga vsake generacije gasilcev je, da ohranja tehnično zastarele predmete, naprave in ostalo kot spomin na neko obdobje. Zato je lani Gasilska zve- za Žalec s pomočjo sredstev LEADER za razvoj podeželja, LAS SSD, začela z obnovo. Vrednost projekta je 21.600 evrov. Med drugim so kupili nove sodobne razstavne vitrine. T. Tavčar Namesto simpozija večer Ana Marija Petek (druga z leve) in dr. Engelbert Logar (prvi z desne) ob ljudskih pevcih iz Šešč in knjižničarki Nuši Dvoršek (prva z leve) Med razdeljevanjem nalog V okviru projekta Tisoč in ena noč je Osnovna šola Braslovče gostila področno tekmovanje iz zgodovine. Svo- je znanje je preizkusilo 83 učencev iz 8. in 9. razredov 22 osnovnih šol Savinjsko--Šaleške regije. Letošnje tekmovanj je bilo v znamenju srednjeveških mest. Pred začetkom sta udeležence tekmovanja in mentorje nagovorila ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan in podžupan Anton Repnik ter vsem zaželela uspešno tekmovanje in prijetno druženje. V nadaljevanju so si ogledali krajši kulturni program, nato pa se je začelo zares. Organizatorica tekmovanja Bernarda Predovnik se je za organizacijo dogodka zahvalila vsem, ki so jim kakor koli pomagali. Najboljši pa se bodo 3. marca pomerili na državnem tekmovanju. T. T. Občina Prebold in Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še sta letos skupaj z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec oziroma Občinsko knjižnico Prebold organizirala Večer slovenske ljudske pesmi. Prireditev, ki je potekala v novi preboldski knjižnici pod vodstvom Nuše Dvoršek, je bila pravzaprav nadomestilo za vsakoletni simpozij o slovenski ljudski pesmi, ki ni tako zaživel, kot so si organizatorji želeli. Simpozij je bil vsebinsko bogat, udeležba pa je bila vsako leto zelo skromna. Kot so dejali, še niso Vabimo vas na 14. VALENTINOV PLES z ansamblom AKORDI v soboto, 11. februarja 2012, ob 20. uri v Domu krajanov Tabor. Društvo podeželske mladine Tabor Informacije: Anja Pustoslemšek (tel.: 031 519 678). W" Četrtek, 16. 2. 2012, ob 20.00 ^ Dom II. slov.tabora Žalec KARAVANKE in AKORDI Gost večera Klemen Košir C* Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC r)j ■pifjifB' žj ÉhXhA. ZKŠTŽALEC,Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si Jkjfi A povsem obupali in bodo morda ponovno poskusili, morda z drugačnim pristopom in zagotovljeno udeležbo, letos pa so se odločili za Večer ljudske pesmi, ki je v knjižnico privabil najzvestejše ljubitelje ljudske pesmi. Osrednji osebnosti večera sta bila predavatelj dr. Engelbert Logar iz avstrijske Koroške in domačinka Ana Marija Petek, ki je kar nekaj časa skrivala svoj pesniški talen, pred leti pa se je opogumila razkri- ti svoje pravo ime. Od takrat dalje nastajajo pesmi, ki jih z veseljem prepevajo Prijatelji 6 Še in tudi Marijareški slavčki. Engelbert Logar je spregovoril, kaj je ljudska pesem, kako nastane, kako se je skozi desetletja in stoletja spreminjala, kako je ista pesem različno zapeta v različnih geografskih okoljih in o vsem, kar je povezano z ljudskim petjem. Ob tem ni manjkalo prepevanja in večer bo vsem ostal v prijetnem spominu. D. N. Z ljudsko pesmijo v novo leto Ljudski pevci Prijatelji 6 Še so v Dvorani Prebold že enajstič organizirali prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Letos so na odru preboldske kulturne dvorane poleg organizatorske skupine ljudskih pevcev iz Šešč nastopili tudi otroci iz preboldskega vrtca, ki z ljudskimi pevci sodelujejo v projektu medgeneracijskega sodelovanja. S pesmijo in glasbo so prireditev obogatili tudi Vokalna skupina Glas srca, Reški slavčki, Mešani pevski zbor KPD Šešče, ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, člani harmonikarskega orkestra Dejana Mastnaka iz Griž, pevke z Dobrne, ljudske pevke Kresnice iz Adlešičev v Beli krajini in harmonikarji DU Vrbje. Prireditev, ki jo je povezovala Nuša Dvoršek, so zaključili s skupno pesmijo vseh nastopajočih Prav luštno je res na deželi. Da je res tako, pa so po koncertu dokazale tudi gospodinje iz Šešč, ki so mize v dvorani in v preddverju napolnile z domačimi dobrotami. D. Naraglav UTRIP lotivacijsba DarYOGfl HARMO- NIČNOST, SKLADNOST KRAŠKI OSAMELEC NAD POLZELO BODEČ PLEVEL SREDNJEVEŠKI ŠP, NARODNI JUNAK AFRIŠKA VOLOVSKA ANTILOPA NEZNANEC MILASTA SNOW I RASTLINAH avtor JANEZ KORENT ZNAMKA AVTO- MOBILOV SKELET UMETNIŠKA PODOBA KAKEGA ČLOVEKA GRAFIK GABRIEL JUSTIN NIZEK GOZD, GAJ HR. PEVEC DEDIČ MESTO V PENSILVA-NIJI (ZDA) IT. MESTO SKRAJNI INDIVI- DUALIZEM DOVOLJENA OBRE- MENITEV VOZILA OKUSNA MORSKA RIBA PISATELJ FLEMING NpEČJA ŽLEZA MERSKA ENOTAZA MOČ, WATT IGOR OZIM ODTENEK, RAZLIČICA KLICANA BARVA KART SPLET LAS 24 UR AZIJSKI ŠKOREC GL, MESTO SRBIJE SILANA ENOTO POVRŠINE, PRITISK DVOJICA VERDIJEVA OPERA JOKASTIN SIN IN MOŽ V GR. MITOLOGIJI ŠOTOR MONGOL, NOMADOV MLEČNI IZDELEK BIVŠI NOG. SELEKTOR IR. PEVEC (JOHNNY) PRIPADNICA TURŠK, LJUDSTVA V RUSIJI INSTITUT LIBERA, DARJA KROPIVŠEKS.P. Rezervacija brezplačne vadbe na tel. 040 842 777 www.daryoga.si URNIK VADBE - 0JSTR1ŠKA VAS 41, 3304 TABOR Motivacijska DarYOCIII 18:00- 19:00 20:00- 21:30 NEDEUA JOGA ZA OTROKE (OD 7 LET DALJE - DRUŽINE) JOGA ZA ŠPORTNIKE (motivacijska vadba za tekače, nogometaše, košarkaše, smučarje, odbojkarje, tenisače, triatlonce, maratonce, garače) PARTSKA DINASTIJA VM VZPETINA PEVKA ČERNE ŠP.BAROČ-NI SLIKAR OČE SL. NOGOMETAŠ (ANDRAŽ) JUAN VASLE POSA- MEZNIK, PERSONA RAČUNALN. MOGOTEC m POZDRAVNI STRELI 8:00- 9:30 10:00- 11:30 18:00- 19:30 20:00- 2130 ■V PONEDELJEK DARYOGA ZA ZLATA LETA I DARYOGA ZA ZLATA LETA II Daryoga I Daryoga II V 18:00- 19:00 20:00- 21:30 ČETRTEK Daryoga I Daryoga II T KRAJI OBLIKA IMENA MARJETICA ALFI NIPIČ IGRALKA THURMAN 8:00- 9:30 JUNAK IZ FILMA KEKEC PETEK DARYOGA ZA ZLATA LETAI IT. OTOK OB SARDINIJI PREPROSTA POT ZA VPREŽNA VOZILA REKAV MAKEDONIJI AVANS, PREDUJEM MDI Z. Ti NJI DEL TELESA EDVARD RUSJAN PLITEV MORSKI ZATOK EVA BOTO NASTANEK GORA IN GOROVIJ OVREDNO- TENJE PESNIŠKI POLNI STIK CHAPLIN. SOPROGA MUSLIM. M. IME SILVO TERŠEK PRITOK BALHA- ŠKEGA JEZERA SLAST, APETIT JEGULJI PODOBNA MOR. RIBA IZVIR POSTAVNA ŽENSKA DOMAČA PERNATA ŽIVAL ATOMSKO JEDRO TRITIJA VLADAR. BIVALIŠČE ROGATA GOZDNA ŽIVAL ŠPANSKI NOGOMET. VRATAR (PEPE) RISTO SAVIN Nagradna križanka NAUK O MORALI KRAJ V GORSKEM KOTARJU Rešitev križanke, objavljene v junij številki Utripa: VSE-NA-ENEM-MESTU-DARILA-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI- DOMAČE-SVEŽE-MESO. Izžrebani nagrajenci: 1. Ferdo Deleja, Breg pri Polzeli 49 e, Polzela; 2. Vika Čulk, Vransko 89, Vransko; 3. Ana Semprimožnik, Ojstriška vas 45, Tabor. Nagrajenci naj se po nagrade zglasijo v MESARSTVO DOLAR, Robert Dolar, s. p., Velika Pirešica 35 a, Žalec. Pokrovitelj križanke v tej številki je INŠTITUT LIBERA, Darja Kropivšek s.p., Ojstriška vas 41, 3304 Tabor. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 14. 2. 2012. Iščemo novo Mlečno kraljico 2012! . Slovensko mlekarstvo jamči potrošniku za kvalitetne mlečne izdelke, ki so narejeni iz kvalitetnega in zdravega mleka, obilo znanja in izkušenj pri proizvodnji in predelavi mleka ter s sodobno mlekarsko opremo. Da bi pomen domačih mlečnih izdelkov lahko približali kar najširšemu krogu ljudi, tudi letos izbiramo^ V svojem mandatu bo kraljica prevzela odgovorno nalogo promoviranja slovenske proizvodnje in prodaje mlečnih izdelkov ter zdravega načina : Prijave pošljite najkasneje Arja vas 92, 3301 Petrovč na naslov , s pripisom mm MLEČNA KRALJICA ZELENE DOLINE , M SLOVENIJE Vesna Crepinšek I Mlečna kraljica 2011 I ZELENE DOLINE Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si GOSTILNA NOVAK GOTOVLJE Golov.jo 74, Žalec, tol. 5718 266 NOVO Nudimo srbske specialitete z žara: Enkrat tedensko pečemo odojka ali kateri koli drugi dan po predhodnem naročilu. Za vas pečejo odlični kuharski mojstri! Nudimo tudi: dnevne malice po zelo ugodnih cenah, celotno »a la card« ponudbo: ribe, pice, sladice ... Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe (krst, obhajilo, manjše poroke, rojstne dneve ...1 Potruditi se bomo za vas. Veselimo se vašega obiska! S tem kuponom: PO IZJEMNI CENI U € PLOŠČA NOVAK ZA 2 OSEBI (redna cena 23 €) ali PO IZJEMNI CEN112 € PLOŠČA GURMAN ZA 2 OSEBI (redna cena 20 €) GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLICBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, rK MERITVE ZA PROJEKTIVO. f' INŽENIRSKA GEODEZIJA, P imm GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel, 03/71 20 200 www.geoinzeiiiriiig.si Novoletni lov tokrat drugačen Krst s palico po zadnjici in s kozarcem vina Zelena bratovščina Občine Žalec se vsako leto januarja poda na novoletni lov. Deset let so lovili pernato in nizko divjad na področju Novega Celja ob Savinji, letos pa so se lovci LD Gozdnik Griže in LD Žalec, ki vsako leto organizirata tovrstni dogodek, za vrat odločili za lov na lisice in divje prašiče, in sicer na območju Kotečnika nad Libojami. Lovci so se zbrali na izletniški domačiji Tratnikovih pod Kotečnikom. Pred odhodom na lov so bili seznanjeni z navodili, ki jih je lovcem posredoval vodja letošnjega novoletnega lova Janko Jančič iz LD Gozdnik Griže. Zbrane so nagovorili predsednik lovske družine iz Griž Iztok Malis, predsednik LD Žalec Janko Stebernak in župan Občine Žalec Janko Kos kot pokrovitelj lovskega srečanja. Na dvorišču Tratnikove domačije so uplenitelji položili tri divje prašiče. Več kot 60 lovcev se je nato ob zvokih lovskega roga z lovskim blagrom poklonilo plenu in se zahvalilo boginji Diani za ulov. Udeleženci novoletnega lova so z druženjem nadaljevali v prostorih izletniške kmetije in po obedu krstili enega od svojih kolegov. Dogovorili so se, da bo drugo leto novoletni lov organizirala LD Žalec, lov pa bo potekal na njihovem območju nad Gotovljami, kjer imajo tudi lovski dom. D. Naraglav Čebelarji z novim predsednikom Člani Čebelarskega društva Griže so na rednem občnem zboru sprejeli razrešnico dosedanjemu predsedniku Viliju Grmu in za novega predsednika potrdili Iztoka Tauzesa. Dosedanji predsednik društva Vili Grm je na zboru sicer podal poročilo o delu v preteklem letu. ČD Griže vključuje kar 25 članov. V preteklem letu so se udeležili več strokovnih predavanj, strokovnega izleta, za zaključek pa so decembra lani pripravili Ambro- ževo čebelarsko mašo. Med drugim so darovali tudi med za otroke in tako sodelovali v akciji Med za zajtrk v slovenskih vrtcih. Člani se redno sestajajo na sestankih in si tako izmenjujejo svoje izkušnje pri delu s čebelami. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik ČZ Spodnje Savinjske doline Mile Gržina, tajnik zveze predsednika ČD Šempeter in ČD Prebold Pavel Rozman in Branko Valenčak. T. T. Novi predsednik Iztok Tauzes Tečaj iz fitomedicine Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec je prejšnji konec tedna organiziral obnovitveni tečaj iz fitomedicine za odgovorne osebe in predavatelje. Na tečaju, ki so se ga udeležili slušatelji iz vse Slovenije, so predavali znani strokovnjaki s tega področja. Inštitut vsako leto Za redčenje in odstranjevanje obvodne vegetacije je potrebno dovoljenje organizira tudi več osnovnih in obnovitvenih tečajev iz fitomedicine tako za prodajalce fitofarmacevtskih sredstev kot izvajalce varstva rastlin, med katere sodijo vsi, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z varstvom rastlin in pri tem uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Nakup teh brez priloženega potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine ni dovoljen. T. Tavčar Zima ja čas, ko lastniki v gozdu, mejicah ali ob vodi izvajajo sečnjo ter obrezovanje dreves in grmovja. Z gozdnim prostorom upravlja Zavod za gozdove Slovenije. Revirni gozdar se sreča z lastnikom in skupaj določita drevesa, ki so predvidena za posek, in to na podlagi gozdnogospodarskega načrta. Revirni gozdar odkaže drevesa in zavod izda odločbo o poseku. Drugače pa je pri mejicah in obvodni vegetaciji, s katero upravljajo lastniki po lastnem vedenju in potrebah. Posamezna drevesa, lesna vegetacija v obliki linij (mejice, obvodna drevnina) in sadovnjaki predstavljajo edino obliko visoke vegetacije v odprti kmetijski krajini. Ta vegetacija pa ima veliko pozitivnih učinkov tudi na kmetijske površine. Obrežna vegetacija stabilizira rečno brežino in s tem ohranja potek in obliko struge. Brez vegetacije se erozijska moč vode poveča in kaj kmalu povzroči izgubo kmetijskih površin ob strugi. Visoka vegetacija blaži učinke vetra, zato je zmanjšano izparevanje vode iz tal. Vlaga se v območjih bogate zarasti mejic zadržuje dlje časa in s tem zagotavlja rastlinam potrebno vodo tudi v času pomanjkanja padavin. V lesni vegetaciji se naseljujejo naravni plenilci poljskih škodljivcev (kanje, sinice, pikapolonice in drugi plenilski hrošči). Obvodna vegetacija filtrira tudi vodo s kmetijskih površin in zmanjša vpliv spiranja gnojil na kakovost tekoče vode. Obvodna drevnina je vir lesa za gospodarstvo, predstavlja pa tudi zavetje pred sončno pripeko in še bi lahko naštevali. Vegetacija ima veliko pozitivnih učinkov tudi na naravo, od katere je odvisno kmetijstvo. V mejicah in obvodni vegetaciji živijo mnogi organizmi, ki najdejo v njihovem zavetju svoj dom, hrano ali partnerja za razmnoževanje. Mnoge živali izkoriščajo porasle površine za varno selitev in dnevne migracije, na primer na območja z boljšo prehrano. Del udeležencev tečaja v dvorani Gasilskega doma Žalec Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na tradicionalni 49. seminar o hmeljarstvu, ki bo potekal 2. februarja 2012 v Modri dvorani kongresnega centra Thermana Laško. Neprimerna popolna odstranitev obrežne Obvodna vegetacija blaži dnevna nihanja temperature vode, oblikuje strugo in brežine, na drevju pa so prisotni plenilci vodnih živali ipd. Učinki, ki jih ima vegetacija za ekosistem, so še posebej pomembni v naravovarstveno pomembnih območjih: parkih in drugih zavarovanih območjih, območjih Natura 2000, naravnih vrednotah in ekološko pomembnih območjih. V želji po ohranjanju vsestranske koristi obvodne vegetacije je Ministrstvo za okolje in prostor določilo »redčenje in odstranjevanje obrežne vegetacije« kot poseg, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo, če je drevnina v zavarovanem območju, območju naravne vrednote ali območju Natura 2000. Postopek je za lastnika obvodne vegetacije brezplačen in traja največ en mesec. Lastnik pošlje na upravno enoto vlogo, iz katere je jasno razvidna lokacija posega. Izvajalec del tako pridobi morebitne pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri sekanju vegetacije. Podatki o naravnih vrednotah, zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000 so že več let dostopni javnosti, in sicer na spletni strani http://www.naravovarstveni--atlas.si/ISN2KJ/, ali v pisarnah območnih enot Zavoda RS za varstvo narave. Poleg dovoljenja in izdanih pogojev velja še ena splošna časovna omejitev sekanja drevnine v vseh mejicah, živih mejah in obvodni vegetaciji. Med L marcem in L avgustom se drevnine ne sekajo, ker je to vegetacije časovno obdobje gnezdenja in razmnoževanja večine vrst ptic. To določa Zakon o divjadi in lovstvu. Pri poseganju v obvodno vegetacijo se priporoča tudi upoštevanje naslednjih usmeritev: • Izvedejo se nujno potrebna dela, pri čemer se prednostno opravi posek nestabilnih dreves in tistih, ki ovirajo pretok. • Prednostno se odstranijo invazivne in tujerodne vrste (robi-nija ali akacija, veliki pajesen, octovec). • V obrežno vegetacijo se posega zgolj na eni strani brežine, na drugi strani pa ne prej kot v razmiku dveh let. • Na brežini se ohranjajo panji, ki stabilizirajo brežino in ne ovirajo pretoka. • Odstranjena drevesna in grmovna zarast se na brežinah ne sežiga. • Posegi se izvedejo v čim krajšem možnem roku. • Ohranja se tradicionalen način obrezovanja vegetacije (na primer obrezovanje glavatih vrb). Spoštovanje zakonodaje pri ohranjanju obvodne vegetacije ni zahtevno opravilo, če se sečnje lotimo načrtno in pravočasno. Vsak dober gospodar se zaveda, da zamenjana jablana v sadovnjaku še nekaj let ne obrodi, zato mora biti pomlajevanje načrtno. Že naši predniki so znali umno ravnati z obvodno vegetacijo in v sožitju z naravnimi procesi. Tak način ravnanja je zaželen tudi v prihodnje. Pripravil: Gregor Kalan, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje Na letošnjem seminarju o hmeljarstvu, ki bo tokrat potekal le en dan, se bomo posvetili aktualnim temam skupne kmetijske politike, problematiki prodaje hmelja in namakanju. Veliko časa bomo namenili reševanju težav v hmeljarstvu ter vašim pobudam in idejam. Tudi na 49. seminarju bomo poskrbeli za uradno vodeno pokušnjo piva in ocenjevali pivo, zvarjeno iz novih slovenskih križancev hmelja, ob koncu pa si bomo skupaj ogledali Pivovarno Laško. Vabimo vas, da si tudi tokrat vzamete čas in se udeležiti seminarja, kajti od vseh nas je odvisno, kako bomo s skupnimi idejami in podanimi rešitvami oblikovali prihodnost slovenskega hmeljarstva. Med seminarjem se boste seznanili z zanimivimi in s koristnimi temami, lahko se boste vključili v konstruktivne razprave, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno druženje. Za več informacij pokličite na inštitut (tel. št. 03 71 21 600) ali obiščite spletno stran www.ihps.si. Vljudno vabljeni! Obrezovanje in ohranjanje glavatih vrb DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 — - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN TESARSTVO d=r=fe.WJ.a KRK Uroš, s.p. «e«on/- Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros.krk@triera.net NAJEM DVIŽNE KOŠARE do višine 40 m PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 ® 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže 040/721-827 Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi IS % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD __________C T.1J1 Izpostava Žalec Mestni trg 7, 3310 Žalec, faks: 03/710 17 81 E-pošta: andrej.zolnir@ce.kgzs.si, 051 440 118, 03/710 17 84 maja.klemencokan@ce.kgzs.si, 041 498 266,03/710 17 86 mira.vrisk@ce.kgzs.si, 051 440 119,03/710 17 83 marko.tevz@ce.kgzs.si, 041 475 480,03/710 17 80 PROGRAM IZOBRAŽEVANJ ZA LETO 2012 Teme Predavatelj/-ica Priznana tema za KOP DA/NE Datum izvedbe ' Kraj I Kompostiranje organskih odpadkov na kmetiji; pomen zelenjave kot živila; pridelava zelenjave v kombiniranem poljedelsko-zelenjadarskem kolobarju Igor Škerbot s sodelavci DA 19.1. 2012 ob 9.00 Sejna soba Občine TABOR 2 Domače sorte zelenjadnic so naša dediščina Miša Pušenjak DA 27. 1. 2012 ob 18. uri Anin dom Prebold 3 Predstavitev Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče; kmetovanje na WO Iris Škerbot, Mitja Zupančič s sodelavci DA 30. januar 2012 ob 9 uri Vabljeni kmetje,ki imate površine na WO-območju Polzele in Braslovč Sejna soba KZ POLZELA 4 Varstvo sadnega drevja; tehnologija pridelave pečkarjev; zimska rez jablan Iris Škerbot, Zlatka Gutman Kobal, Andrej Soršak DA 1. februar 2012 ob 9.00 Mala dvorana HMEZAD KZ GOTOVLJE in kmetija Primoža ROJNIKA, Podvrh 16, Braslovče 5 Produkcija in ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov v živinoreji; živinoreja in ekonomika Helena Prepadnik s sodelavci DA 2. februar 2012 ob 9.00 Sejna soba Občine TABOR Marko Tevž DA 14. februar 2012 ob 9.00 Sejna soba HMEZAD KZ BRASLOVČE Marko Tevž DA 15. februar 2012 ob 9.00 Gasilski dom TRNAVA Marko Tevž DA 16. februar 2012 ob 9.00 Sejna soba KZ ŠEMPETER Marko Tevž DA 17. februar 2012 ob 9.00 Dvorana HMEZAD KZ PETROVČE Seznanitev z ukrepi kmetijske politike in seznanitev z Mira Vrisk DA 20. februar 2012 ob 9.00 Sejna soba KZ POLZELA 6 novostmi podukrepov KOP, poudarek na ukrepih, kjer Maja Klemen Cokan DA 21. februar 2012 ob 9.00 Sejna soba OBČINE TABOR bo največ sprememb Mira Vrisk DA 22. februar 2012 ob 9.00 Mala dvorana HMEZAD KZ GOTOVLJE Maja Klemen Cokan DA 23. februar 2012 ob 9.00 Kulturni dom VRANSKO Maja Klemen Cokan DA 23. februar 2012 ob 19.00 Gasilski dom LAIKOVA VAS Maja Klemen Cokan DA 24. februar 2012 ob 9.00 Dvorana KZ SAVINJSKA DOLINA v Preboldu 7 Biodinamično gospodarjenje - odgovornost do sebe, zanamcev in narave Maja Klemen Cokan Meta Vrhunc DA 18. februar 2012 ob 10.00 Dom krajanov TABOR 8 Sadjarski krožek (rez, redčenje, določanje zrelosti) Zlatka Gutman Kobal DA april, avgust 2012 sadjarske kmetije 9 Pridelovanje hmelja v integrirani pridelavi in predstavitev novosti IPL Irena Friškovec DA 2. marec 2012 ob 9.00 Dvorana HMEZAD KZ Petrovče 10 Delavnica Novi trendi v pripravi govejega mesa (ogled kmečke klavnice govedi, razsek govedi, postopki zorenja mesa in pokušnja) Irena Kos, Andreja Žolnir, Janez Rutnik Obvezna prijava in kotizacija 6. marec 2012 Gorenje nad Zrečami 11 Negovanje in obnavljanje visokodebelnih travniških nasadov (jablan, hrušk, koščičarjev ...)na kmetijah v teoriji in praksi kot poslovna priložnost Zlatka Gutman Kobal DA 8. marec 2012 ob 9. uri Sejna soba Občine TABOR 12 Zatiranje nezaželenih zeli na travinju in obnova travne ruše; pomen mejic in zelenih robnih pasov Iris Škerbot, Tatjana Pevec DA 5. april 2012 ob 9.00 Sejna soba HMEZAD KZ Braslovče Izpolnjevanje zbirnih vlog bo potekalo od 27. 2. do 7. 5. 2012. Obveščamo vas tudi, da poteka januarja vlaganje zahtevkov premije za bike in vole ter za ekstenzivno rejo ženskih govedi za tretje obdobje. Prenos plačilnih pravic poteka samo še do konca januarja. Zbiramo prijave za začetni ekološki tečaj in začetni tečaj iz fitomedicine ter za krožek ekološkega tržnega pridelovanja zelenjave in jagodičevja ter pridelovanja sadja v visokodebelnih kmečkih nasadih. ZBIRAMO PRI1AVE ZA 30-URNE TEĆAIE: peko kruha, potic, peciva in izdelavo testenin predelavo mesa na kmetiji predelavo mleka na kmetiji predelavo zelenjave predelavo sadja na kmetiji Tečaji bodo predvidoma sofinancirani s strani MKGP in bodo potekali jeseni. O natančnih terminih izvajanja bomo obvestili samo prijavljene, zato se obvezno prijavite na tel. št. 03/710 17 84 oz. 051 440 118 (Andreja Žolnir) ali pri vašem svetovalcu. PRITAVF, ZA orFNTFVANlF T7X>KI KOV NA DOBROTAH SLOVENSKIH KMETU Ptuj 2012 zbiramo do 16. februarja. Kotizacija za prijavljen izdelek je 25 €. Prijavite se na tel. št. 03/710 17 84 oz. 051 440 118 (Andreja Žolnir) ali pri vašem svetovalcu. ZAHVALA Ob boleči izgubi draga žene, mame, stare mame, hčerke, sestre, svakinje, tete in tašče URŠKE VOŠNJAK z Ložnice pri Žalcu (27. 12. 1946-1. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar, župniku za poslovilno mašo, vsem pevcem in komunalnemu podjetju. Žalujoči: vsi njeni Roko si stisnil nam v pozdrav, odšel si tiho, mirno nam zaspal, nate nas vežejo najlepši spomini, v srcih in mislih si v naši bližini. ZAHVALA JANEZ DEŽELAK iz Braslovč (22. 6.1920-10.12. 2011) Ob boleči izgubi očeta, dedija in pradedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku iz Braslovč za lepo opravljen obred in za sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi Janezovi dolgoletni zdravnici gospe Sabini Rezar, Splošni bolnišnici Celje, Bolnišnici Topolšica, Domu upokojencev Polzela, braslovškim pevcem in gasilcem ter pogrebni službi Morana. Hvala gospodu Franciju Debelaku za lep govor. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam na kakršen koli način stali ob strani. Žalujoči: sin Janez z ženo Jožico, vnuki in pravnuki Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga ELIZABETA JESENEK iz Migojnic 52 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše, moje oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica RAFKA OCVIRKA iz Latkove vasi 148 (9.10.1932-2.12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, gasilcem, sosedom za izrečena sožalja in sveče. Posebej se zahvaljujemo za pomoč družinama Plaskan in Jelšnik. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mija, sestra Mici, nečakinja in vsi, ki smo ga imeli radi Vse teče, teče in se stiša v tišino. Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva. (T. Pavček) V SPOMIN Odšel je ljubljeni ati in dedi FANČIŠEK ŠIVAVEC (1. 1.1929-6.11.2011) Hči Nevenka s Štefanom in vnuk Fabijan Vsa toplina njenega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami... v SPOMIN 17. januarja je minilo sedem let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama in stara mama TEREZIJA VENGUST iz Hramš Kogar imaš rad, nikoli ne pozabiš, spomini so tisti, s katerimi se tolažijo naša srca. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu, obiskujete njen grobek in prižigate svečke. Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino Prazen je dom, dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 1. februarja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami in mama MARIJA ŽILNIK (3. 2. 1949-1.2. 2011) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, starega ata, brata in strica BRANKA ZARIĆA iz Kidričeve 1, Žalec ’ (8.8.1930-16.11.2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Barbiki, sosedom iz Kidričeve ul. 1, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najiskrenejša zahvala za cvetje in sveče. Hvala ZD Žalec, dr. Alenki Kobal, Splošni bolnišnici Celje in Bolnišnici Ptuj za lajšanje bolečin. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem Idila, govornici Magdi Šalamon za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Zelo ga bomo pogrešali. Za njim žalujejo: žena Pavla, hči Mira in ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Naučil sem se resnično prisluhniti temu, kar mije mama govorila vse življenje; vedno bom s tabo in povsod greva skupaj. Vedno je pomenilo za zmeraj, od tod do večnosti, pa naj se zgodi kar koli. (Rebecca Walker in hči Alice Walker) V SPOMIN Ja, Mami... 1. februarja 2012 bosta minili že dve leti, odkar si za vedno odšla od nas, naša nadvse ljubljena in zlata Mami MARIJA ŠTORMAN iz Šempetra O kolikokrat bi ti imeli kaj povedati, kajti ti si znala vse razumeti. Bili smo čisto tvoji in ti samo naša. Z ljubeznijo in za vedno v tihi žalosti čuvamo zaklade spominov na naše skupne dni. Po vsaki zimi vemo, da bo na tvoj vrt prišla cvetoča pomlad ... Solze bodo vedno ostale in naj ti bodo zibelka večnosti. Sijaj svečk na grobu pa nam vedno kaže pot med zvezde na nebu. Sveta maša ob drugi obletnici bo 2. februarja 2012 ob 18. uri v domači šempetrski cerkvi. Mi pa ostajamo vedno tvoji. Sin Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo, sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustil oče, dedek in partner ALOJZ ZAGOŽEN (15. 6. 1950-27. 12. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku in mu darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, gasilcem GZ Prebold, ZŠAM Savinjske doline in planincem PD Zabukovica za opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo dr. Alenki Kobal, osebju Splošne bolnišnice Celje in UKC Ljubljana ter patronažni sestri za pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nas tolažili in nam s tem neizmerno pomagali. Vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Spominje edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. (J. P. Richter) ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, strica in tasta JOŽEFA - PEPIJA OSETA iz Drešinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospodu patru Viktorju za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Župnije Petrovče, PGD Drešinja vas, gasilcem sektorja Petrovče, gospodu Zavašniku in gospodu Gajšku za ganljive besede slovesa, kolektivom KZ Petrovče, podjetja Engrotuš, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, skupini Žarek, trobentaču, pogrebni službi Ropotar ter družini Milana Stepišnika. Žalujoči: žena Marija, hčerki Mateja in Monika z družinama Končani hudega so boji, a to ni smrt, je le vstajenje, ko pri odrešeniku svojem našla boš milost in rešenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MARIJE PODLUNŠEK iz Ločice ob Savinji (12. 12. 1927-7. 12. 2011) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne svečanosti. Vsi njeni Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla si sama na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice JOŽEFE PEPCE TEPEŠ iz Kasaz, nazadnje stanujoče v Galiciji (6.1. 1925-22.12. 2011) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalja ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Vsi njeni Ugasnila je luč življenja in prižgala se je luč spomina, v naših srcih pa ostala tiha, skrita bolečina ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje HEDVIKE BRECL iz Liboj (1.7.1929-4.12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala osebju Doma upokojencev Polzela. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica MARTINA TAJNŠKA iz Podvina pri Polzeli (11.9.1973-6.12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družini Klančnik, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala dr. Rezarjevi, sestri Jožici Emeršič ter urgentni ekipi Splošne bolnišnice Celje. Hvala duhovniku Jožetu Kovačecu, pevcem kvinteta Lastovka, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. V SPOMIN minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi RADO JELEN Vsi njegovi 16. januarja je Ko bolezen kruta v življenje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Zdaj tam počivaj, kjer ni več gorja in nobena bolečina ne stiska ti srca. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljubljena mama, babi, sestra in partnerica KATARINA ŠMINTIĆ iz Arje vasi (14. 4. 1964-7. 12. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sestri Tereziji in Iviju za nego in skrb v zadnjih dneh, Jasni Hlupič, patronažni sestri Cvetki S., pogrebni službi Britovšek, pevcem, govorniku, trobentaču in gospodu župniku Vanču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: Martin, hči Karmen s Tadejem in malo Mašo, ki bo babija zelo pogrešala, ter sestra Terezija z družino Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... V SPOMIN V nedeljo minevajo tri leta neizmerne bolečine in žalosti, odkar si za vedno zatisnil trudne oči in sklenil svoje delovne roke, naš dragi mož in ati IGNAC VINDIŠ iz Zgornjih Grušovelj 14, Šempeter Človek ne preboli. Bolečina skeli, teče kot lava skozi srce, privre na dan skozi oči, se zalesketa, po licih spolzi, tiho kane na tla ... in človek ima le še polovico srca. Družina M Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Ko bo vse opravljeno, ko bo dopolnjeno, tedaj, moja noč, pojdem s teboj na dolg, dolg potep. (Sonja Trstenjak) ZAHVALA Kazalci njenih ur so izmerili čas. Z naklonjenostjo se bomo spominjali naše ZLATICE AUDIČ Prav vsem hvala za iskreno sočustvovanje, za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče, za doživete besede slovesa in z dostojanstvom opravljen obred. Vsi njeni Smrt ne more nas ločiti, le za hip nas loči čas. Kar lepo je, nikdar ne mine, ker v srcu pusti lepe nam spomine. V SPOMIN 24. januarja so minila tri leta, odkar si odšel tja, kjer ni solza in ne gorja, DRAGO LANISNIK iz Braslovč (27.11.1952-24.1.2009) Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Tvoji najdražji Nič več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naša drage mame babice, prababice, : J5$y praprababice, sestre in tete FRANČIŠKE FAKIN iz Migojnic (22. 12. 1919-29. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sokrajanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Britovšek, gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred, Godbi Zabukovica, govorniku in pevcem ter dobrim prijateljem za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 17. februarja 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 "... Noč, ki ni poznala jutra, ni bila njegova poslednja noč. Naselila seje za večno, z zvezdami posuta, v očeh vseh, ki nas je ljubil nekoč..." ZAHVALA Dotrpel je in nas v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate in pradedi IVAN - VANČ VELIGOVŠEK iz Šempetra Žalost in praznina sta neizmerni, vendar ju blaži misel na vse, ki ste s svojo prisotnostjo, izrazi sožalja, darovanim cvetjem, svečami, svetimi mašami, darovi, sočutno pomočjo in pozornostjo ali kakorkoli drugače pokazali, da ste ga imeli radi in da ga ne boste pozabili. Globoko cenimo izkazano spoštovanje, zato vsem in vsakemu posebej, prav tako tudi vsem sodelujočim in prisotnim na pogrebni slovesnosti, iz srca hvala. Zelo ga pogrešamo... Žena Marjana, hčerki Ivanka Ropotar in Vida Lindič z družinama Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. V SPOMIN 23. januarja je minilo tretje leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama TEREZIJA ŽAGAČ iz Kasaz (3.10.1931-23.1. 2009) Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni Kolikor si imela ljubezni in dobrote, si ju podarila nam. Kolikor je zdaj lepih spominov v naših srcih, jih čuvamo zate, draga mama... ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama in babica DRAGICA GORŠEK iz Migojnic 9 V tolažbo nam je, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, pomagali, darovali in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija VINKA MENCINGERJA iz Šempetra (18. 8.1916-10.12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Škofleku za opravljen obred, ZŠAM Savinjska dolina, pevcem Pevskega društva Šempeter, citrarki in govornici. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Teloh za klobuk Čeprav so se minuli teden temperature spustile pod ničlo, pa vendarle ne moremo trditi, da imamo ravno pravo zimo. Toplota sončnih žarkov, ki je v januarskih dneh včasih bolj spominjala na prve pomladanske dni, je na plan privabila tudi prve pomladanske cvetove. Z njimi se je okitil tudi lovec na, saj ni res, pa je, novoletnem lovu. T. T. David Brinovec državni prvak V regijskih kvalifikacijskih turnirjih je nastopilo preko 1000 igralcev, državnega prvenstva pa se je udeležilo najboljših 180 igralcev. Nastopili so v dveh starostnih skupinah: do 12 let in do 15.let. Iz žalske občine sta nastopila le dva igralca Miha Bombek - OŠ Žalec v kategoriji do 15 let in David Brinovec OŠ Šempeter v kategoriji do 12 let. David je po vrnitvi s svetovnega prvenstva v Braziliji igral odlično in ob oddanih dveh remijih in sedmih zmagah prepričljivo osvojil 1. mesto v skupini 51 tekmovalcev, Miha Bombek pa 9, mesto. Med 48 igralci. T. T. Žur in modna revija Obrtniki s Šlandrovega trga v Žalcu so poskrbeli za prijetno vzdušje in druženje občank in občanov v prazničnem decembru. Ob božičkovem kuhančku, to je novo ime za kuhano vino, in nepogrešljivih klobasicah, za kar sta poskrbela Still Caffe in Kulinarika Podpečan, so si obiskovalci lahko ogledali zanimivo modno revijo, ki so jo pripravili Frizerstvo Irča, Pika - izposoja svečanih oblačil in Butik. T. Tavčar Črnem Vrhu nad Taborom je nekaj po 22. uri veter podrl drevo, ki je padlo na stanovanjsko hišo in avtomobil. Na pomoč so prišli gasilci PGD Loke, Ojstriška vas - Tabor in Kapla - Pondor, ki so razžagali podrti divji kostanj in stanovalcem omogočili dostop do hiše. Poškodovanih je približno 10 kvadratnih metrov strehe, porušila sta se nadstrešek pred hišo in drvarnica, poškodovan pa je tudi osebni avtomobil. K. R. Kostanj na hišo Močan veter je prejšnji de tudi v Spodnji Savinjski četrtek povzročil nekaj ško- dolini. Pri Hribernikovih v Drevo je pod sabo pokopalo avtomobil in poškodovalo hišo Modni blišč na žalskih ulicah Bratkovič Jakob (Ljubljana), David Brinovec (Žalec), Jurij Zamar Kodelja (Nova Gorica) Na osnovni šoli Hruševec v venstvo v šahu. Organizator Šenjturju je bilo v soboto 16. državno osnovnošolsko pr- prvenstva je bila Šahovska zveza Slovenije. Prvi teloh je na lovskem klobuku lep okras Vsestranska lepotička Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo jubilejni 30. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. To je eden izmed najštevilčnejših zimskih pohodov pri nas. Tudi tokrat je vlak pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele ali naprej proti Velenju, od koder je bil prav tako organiziran voden pohod. Sicer pa so se pohodniki na Goro Oljko podali iz šmarske, šo-štanjske in andraške smeri. Kot je povedal predsednik PD Polzela Zoran Štok, se je pohoda letos udeležilo okrog tisoč udeležencev iz raznih slovenskih krajev. Že po tradiciji so pohodnike pri planinskem domu pogostili s trdo kuhanim jajcem in čajem. Pohodnikom, V soncu sredi januarja na pohod ki so se pohoda udeležili že desetkrat, dvajsetkrat ali tridesetkrat, so podelili posebna priznanja. Za desetkratno udeležbo so podelili osem priznanj, za dvajsetkratno pet in za tridesetkratno dve. To priznanje sta prejela Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, saj je bilo prijetno sončno, nič kaj zimsko. T. Tavčar Polzelanka Meri Verbnjak se je pri 19. letih odpravila v Tokio naproti manekenski karieri, v Sloveniji pa tekmovala na lepotnih tekmovanjih in našo državo zastopala na Hawaiian tropic. Kasneje se je preizkusila tudi kot TV-voditeljica na Kanalu A in Golici. Zdaj že tretje leto vodi svojo avtorsko oddajo na Mojem radiu. Poleg tega se že 12 let ukvarja tudi s slikarstvom, riše predvsem abstraktne motive. V Minibaru Šempeter je že četrtič na ogled postavila svoja dela. Kot je povedala, želi v tem letu naslikati novo kolekcijo in jo predstaviti marca. Na razstavi je predstavila dvaindvajset del. T. T. Meri Verbnjak ob eni od svojih razstavljenih slik Za ali proti družinskemu zakoniku Podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku je pobudnica Civilna iniciativa za družino in pravice otrok iz Ljubljane zbirala na 270 stojnicah po vsej Sloveniji, eno izmed njih smo zasledili tudi v Žalcu. Kot je znano, je civilna iniciativa 6. januarja zbrala 40.000 potrebnih podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma. O družinskem zakoniku, sprejetem sredi junija v Državnem zboru Republike Slovenije, nasprotniki trdijo, da razvrednoti pomen mame in očeta za rojstvo, razvoj in vzgojo otroka, da ne prinaša potrebnih ukrepov za odgovorno pripravo na družinsko življenje in ne spodbuja odgovornega starševstva. Moti jih tudi izenačitev življenjske skupnosti ženske in moškega z življenjsko skupnostjo dveh oseb istega spola, vključno z dodelitvijo pravice istospolnim skupnostim, da svobodno odločajo o rojstvu otrok. Pravniki pa svarijo pred manipulacijo. Kaj torej družinski zakonik v resnici prinaša? Med drugim, da lahko istospolno usmerjeni sklenejo partnersko skupnost, a hkrati ohranja simbolno razlikovanje med hetero- in istospolno usmerjeno skupnostjo, saj lahko zakonsko zvezo skleneta izključno moški in ženska. Ponuja naslednjo definicijo družine: družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema staršema ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do- ločene obveznosti in pravice. Pravnica Barbara Rajgelj je že pred časom poudarila, naj se ljudje čim bolj informirajo o vsebini zakonika, saj novi družinski zakonik sploh ne omenja posvojitve otrok istospolnih parov, kar v ospredje akcije kot glavni argument izpostavljajo nasprotniki zakonika. Enako velja za umetne oploditve gejev in lezbijk, dodaja. Rajgljeva še meni, da je opazna zloraba instituta (referenduma) s strani večine proti manjšini in stigmatizacija manjšine. K. R., L. K.