258. številk« Ljibljua, v petek 10. novembra 1905 XXXVffl. leto. • 3ftka), dbui avaoar. bdmii aeaeUe h prazalka, tat valja po polti arajaaua aa avstro-ograke iaiala aa vas lata si K, aa M lata IS K, aa Četrt lat« * K 60 h, aa aa mesa« t k 80 h. Za Ljubljano • aeiajaajeni na dom aa tn tj m k, za *ml lata it k, aa Satrt lata S k, aa aa aiaaaa t k. Kdar bedi aam aaaj, plača aa vas lata tt K, aa aal lata 11 K, aa 6atrt lata 6 k 60 k, aa tn atsaes 1 k «0 h. — l* tuja daaaia tolika vač, kolikor aaafia poŠtama. Sa unAM braa btadobaa vaašiljatva naročnina aa ao azira. — Za oinanlla aa plačajo s4 pataraatapna pttlt-vrita pa lt a, aa aa aa aaaanila tlaka takrat, pa 10 a, ct tt dvakrat, io pa 8 h, tt .c tiska trikrat ali večkrat. — Doatai saj aa Izvole franknvatL — Bakapili aa aa vračajo. — Uredništvo ta upravnlatVO )a v Kaaflavik allaah lt 6, ta Haar arattolitvo t I. aadatrtpja, aeravniltvo pa v pritličja, — Uprarntitrz naj ■« blagorolij« podajati naročnina, roklanaefio, oznanila, t ]. adjalalatrattma ■ trati. Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 h. 3« Narodna tiskarna" telefon St, 85. Železničarji v obstruk- ■ ■ ■ C1J1. Gibanje med železničarji, ki se je kratilo s pasivno resistenoo, tajnim odporom ali obstrukoijo, ae opasno širi in je navzelo dimenzije, da se je bati, da bo že v nekaj dneh ustavljen ves promet na a\ atrijski h železniških progah, ako ae železniški upravi Bkoro ne posreči streti odpora železničarjev s tem, da vsaj deloma ngodi njihovim zahtevam, aH jih pa z nasilnimi sredstvi primora, da bodo zopet izvrševali svoje posle tako, da se bode zopet redno iahko razvijal promet. Kaj se že sodi o pasivni resi-ifnci železničarjev, kakorkoli, to se mora priznati, da so njihove zahteve pa zboljšanju gmotnega položaja do* jela upravičene. Saj je notcrično, da oo železniški uslužbenci in najsibodo v državni ali v privatni službi naravnost sramotno slabo plačani, zlasti ako se uvažuje njihova nad vbb naporna in pred vsem odgovorna slcžba. To morajo končno uvideti in priznati, ako bo pošteni in pravični, tudi oni krogi, ki imcjo takorekoč asodo želemičarjev v svojih rokah. Zato se je nadejati, da bodo kompetentni faktorji storili vse, da bodo železničarji prostovoljno opustili svojo obstrukeijo, kar je pa mogoče doseči samo na ta način, ako se njihovim zahtevam vsaj deloma ugodi. Nasilna sredstva rabiti v to, da bi se strla pasivna resistenos, bi ne bilo pravično, previdno, še manje pa pametno. Uvaževati je treba, da je danda-neB delavstvo, zlasti še železniško, silno organizovano in da bi v istem hipu, ko bi se nastopilo proti pasivni resistenei z nasilnimi sredstvi, iibruhnila na vseh progah splošna stavka, kar bi bilo še veliko večje zlo, kakor dosedanja cb&trukoija, ker bi se tej splošni stavki nemara ia solidarnosti pridružilo še drugo delavstvo. Ako bi ta stavka trajala le nekaj dni, — prav mogoče pa je, da bi lahko trajala celo nekaj tednov, če ao resnična poročila, da ao ae železničarji pripravljali na ta odpor že več let — bi povzročila mahoma v gospodarskem oziru ogromne škode, v primeri s katero je svota, ki bi bila potrebna za zboljšanje plač železniškim uslužbeneem, prava malenkost. Vsekakor bodo to okolnost upoštevali odločilni faktorji, pridno se bodo odločili za skrajna sredstva, ki bi lahko imela neizmerne in nepregledne posledice. Kakor se kaže, je to okolnost uvaževalo tudi ministrstvo, ki je deloma pripravljeno ugoditi zahtevam v pasivni resistenei nahajajočih se železniških uslužbencev. Zato bi biio želeti, da bi se čim preje doseglo spcrazumljenje, ksr bi se s tem obvarovala država neizmerne škode, ki bi jo sicer trpela, ako bi bil ustavljen ves ŽeleaniŠki promet. Da se pa ta kriza čim preje ugodno reši tako, da na bo več za-/man promet, zato je v prvi vrsti zavezano skrbeti železniško ministrstvo , ki ga zlaati zadene krivda, kakor je popolnoma pravilno naglašalo odposlanstvo avstrijskih industrijalcev napram vodji železniškega ministrstva W r b i, da se je mogla pojaviti obstrukcija, ker ni ničesar storilo in ukrenilo, da bi se jo preprečilo, dasi je že zdavnaj prav dobro vedelo, kaj se pripravlja med uslužbenei. A tudi železničarji bi naj bili dostopni pametnim razlogom in bi naj ne napenjali preveč strune, ki bi prenapeta lahko počila, kar bi pa bilo lahko v škodo železničarjev samih. Dosedaj je široka javnost na strani za zboljšanje svojega gmotnega položaja se borečih uslužben- cev in spremlja njihova stremljenja a odkritimi simpatijami, kar je znaten argument za to, da se ugodi po možnosti njihovim, priznamo redi, upravičenim zahtevam. Za to bi naj železničarji pazili, da bi si ohranili te simpatije, In gledali na to, da bi jih ne zaigrali lahkomiselno! Cuje se, da nameravajo železničarji pričeti s pasivno resiBtenco tudi pri osebnem prometu. Neki stari predpisi določajo, da se imajo vozni listki prešČipati napoBtajah in nevvlakih; to določbo hočejo baje železničarji uporabiti v svrho pasivne resistenoe pri osebnem prometu. Ako ae to zgodi in ako bodo aprevodniki pre ščipavali vozne listke na vsaki postaji, bodo imeli osebni vlaki brez dvoma znatne zamude, kar pa gotovo ne bo po volji občinstvu, ki je v tem oziru silno občutljivo. Prav lahko bi se potem zgodilo, da bi se simpatije, ki jih sedaj goji javnost napram železničarakemu gibanja, spremenile v nevoljo in nenaklonjenost proti temu pokretu, kar bi gotovo ne bilo v interesu stvari sami. Italijanski železničarji niso mogli iavojevati s svojo pasivno resistenoo zaželjenih uspehov, ker so s svojim postopanjem izzvali proti Bebi odpor vse javnosti. Naj bi bilo to dejstvo v ime-men to« našim železničarjem! Deželni zbori. Gradec, 9. novembra. Deželni odborniki so odgovarjali na razne interpelacije glede cest in regulacij rek. Posl. baron R o k i t a u « k y je utemeljeval svoj predlog zaradi ustanovitve hiralnice za graško okolico. — Na predlog posl. L e n k o t a se je sprejel zakonski načrt, s katerim se nove zgradbe v mestu Ptuju oproste hišno-obrestnega davka 251et. — Posl K o-čevar je interpeliral namestnika za- radi zavlačevanja nekega rekurza v zadevi središke občine. — Posl. O r-n i g je predlagal razširjenje bolnišnice in hiralnice v Ptuja za najmanj 50 postelj. Celovec, 9. novembra. Poslanec F i s c h e r jc zahteval oprostitev poštnine za dopisovanje med občinami in okrožnimi zdravniki; posl. E o t z je predlagal obdačenje samosvojega lova; posl. Grafenauer je interpeliral zaradi regulacije Meže pod Prevaljeni. Posl. G h o n je utemeljeval svoj predlog glede spremembe občinskega reda in občinskega v a 1 i 1 a e g a reda. Zahtevajo se posebne določbe za večje občine z industrijskim značajem in posebne za male občine. Ustanovi se naj četrti splošni volilni razred, v katerem volijo taki, ki dosedaj niso imeli volilne pravice, a volilci iz ostalih skupin ne smejo imeti tudi v tem razredu volilne pravice. Odborniki se volijo na šest let. Volitve po novem zakonu se naj vrše šele po preteka funkcijske dobe sedanjim občinskim zastopom. Predlog se je izročil juri dično-političnemu odseku. — Isto tako je bil sprejet predlog istega poslanca, naj dežela prevzame v najem d r ž v n o uŽitnino. — Za pospeševanje koroške vinoreje se je sklenilo, podeliti prihodnje leto vin o rejcem v občini GJobasnici 1200 cepljenih trt in 200 kg bakrenega vitrijola. Brno, 9. novembra. Posl. P ere k je predložil zakonski načrt, da se smejo otroci sprejemati le v take šole, kojih učnega jezika so zmožni, posl. dr. Parma pa je predložil zakonski nacrt glede rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblastih na Moravskem. Gorica, 9. novembra. Poslanec Štrekelj in Grča sta utemeljevala predlog, naj deželni odbor do prihodnje seje izdela spremembo deželnozbor-skega volilnega reda na temelju splošne, tajne in direktne volitve. Predlog se je izročil juridičnemu odseku. Pasivna resistenca železničarjev. Celovec, 9. novembra. Na vseh koroških in štajerskih postajah državne železnice, ki spadajo pod beljBŠso ravnateljstvo bo bili nocoj sbodi, da se Bklene pasivna resistenca Oiobje pri premikanju vlakov v Beljaku in Ljubnem je takoj ponoči z »čelo z reaistenco. Dunaj, 9. novembra. D*nes so imeli uslužbenci južne železni o e shod ter sklenili, da se jutri pridružijo resistenei državnih železničarjev. Brno, 9. novembra. Vsi strojevodje, peduradniki in premikači so sklenili, da sa pridružijo pasivni resistenei. Praga, 9. novembra. Pasfvna reaistenta se je razširila po vseh progah državne železniee Nekatera tovarne so že morale ustaviti delo, ker jim primanjkuje premoga, druge tovarne pa kurijo z drvmi. Na štrajk železničarji ne mislijo, ker resistenca popolnoma zadostuje. Vsi vlaki prihajajo z zamudo dveh ur. Inomost, 9. novembra. Ualuž-benoi južce in državne železniee so na v s t h tirolskih progah pričeli a pasivno resistenoo. Vlaki imajo občutno zamuio. Dunaj, 9. novembra. Vrhovni ravnatelj južne železnice, dvorni sv-tnik Eger, je izjavil, da je pasivna resistenca odpoved službe ter se bodo začasno nastavljeni in delavci kratkomalo odpustili, proti definitivnim uslužbencem, ki se temu gibanju pridružijo, pa se uvede disciplinarna preiskava. Dunaj, 9. novembra. Uspeh današnjega ministrskega sveta je, da je izdal vodja železniškega ministrstva na vse organe železniškega prometa naredbo, v katerem opozarja, da je vsak uslužbenec dolžan izpol-novati svoje dolžnosti pravočasno in popolno ter grozi upornim z najstrožjimi posledicami. LISTEK. Naravoslovne črtice. v. Strela. Povedali smo že, da imajo vzleti z zrakoplovom za sedaj samo znan-Btven poman, če izvzamemo seveda tiste Čudne športsmene, ki na tak poseben način zapravljajo svoj denar in tvegajo avoje življenje. Največ so vzleti z baloni doslej prinesli dobička meteorologiji, kateri bo razjasnili razno nastopanje in padanje temperatur v višavah, nadalje tvorjenje oblakov, nastajanje neviht, razmerje v zračnem tlaku itd. Vilasti teorije o nastanku strele in groma dobile so vsled novejših inanatvenih pridobitev povaem novo lice. Ker mislimo enkrat pozneje ne* koliko natančneje baviti ae i njimi, pomenimo se danes samo nekoliko o streli. Strela je svetel, valovit, spiralen ali kodrast žarek v mnogimi razrastki. Sadnji ao časih redki ali jih sploh ni, tako ia vidimo strelo kot navadno črto, kar je posebno takrat opažati. Če švigajo strele v horizontalni ameri. Poleg teh imamo še druge oblike Btre), kot one, podobne »rožnim ven-oem« nadalje »žareče« strele, podobne meteoritom, in končno še »kroglaste strele« (Kugelblitze). Zadnje bo jako redke, a jako čudne in zanimive prikazni. Tako je videla soproga nekega zdravnika tako kroglasto strelo dne 5. julija 1. 1903. Bivala je v avoji vili na deželi; dež je lil že več dni neprenehoma, a do pravih neviht ni prišlo. Tisti dan pa ae je vzdignila silna nevihta, dež je curkom lil, io oblaki so nebo satemneli. Kar ae je zasvetilo pred oknom, pri katerem je goapa sedela, v bližnji sobi pa je jelo pokati po telefonu. IstoČaano ae je zableščalo sredi vratnega okvirja, ki je družil obe sobi, sijaj in žarki ao prihajali nekako iz roba enega okvirnega stebra. Prikazen je spominjala na veliko se ločnice, čije peresa so bila seveda nadomeščena s spiiastimi, ostrimi žarki. Sredina je bila 2—3 srn široka, doiim je zunanji obod dosegal onega srednje solnč-niee. Daljši trakovi so bili tem no-bakrenordeče barve, krajši prameni v bliiini srede rumeni in beložareči. Vsa prikazen je v trenutku naatopila in ravnotako hitro izginila. Malo časa potem prišla sta dva znanca, ki sta gospe pravila, kako je neka »žareča veriga« Švignila mimo njih stanovanj, nato udarila v telefonski drog, stoječ pred vilo, pri čemer je bilo slišati ropotanje in pokanje. Groma ni bilo čuti ni kakega; okna in vrata se tudi niso stresala. Čudno pa je to, da so vse nekoliko oddaljene vile čule grozovit grom, tako da so se tresle šipe in vrata. Prikazen tudi sicer ni ostavila nilakih sledov — nobenega duha, in nobenih poškodb. Ta slučaj treska je jako zanimiv, a je dosti različen od onih, kakor nam sicer popisujejo »kroglaste strele«. Dr. Mata je opazoval v 3 dneh septembra vedno med */t9. do ValO uro naslednje: Med starim hrastovjem se je pokazala žareča ognjena krogla, velika kot otroška glava. Svetlobna sfera kregle je bila oatro c »črtana in ni kasala niti žarkov niti žarnega kroga. Opazovalen se je zdelo, kakor da krogla izstopa iz gozda, da omahuje in ae trese, giblje aemtertja, in ae končno povapečea vrhove dreves; tako je kakih li m visoko nad ajimi nekaj trenotkov mirno obstala In žarela. Nato se je vedno ae tresoča gibala na desno in na levo, pala k tlom in se potem izgubila med drevjem v gozdu. Vse gibanje se je vršilo jako počasno, tako da je vsa prikazen trajala kakih 5 minut. Horizont je bil popolnoma jasen, vzdih soparen, zrak brez vetra in popolnoma mi ren.Več kot 2 tedna ni več deževalo. Nekaj posebnega v tem Blučaju je to, da ni bilo nevihte, in da se je pojavila prikazen tri dni skoro zapored in to vedno na enem ter istem kraju. Mati prof. Meusbergerja v Brixau pa je videla naslednje: Dne 21. maja opazila je doma po težki popoldanski nevihti krog pola 9. ure zvečer Čudno svetlobo pred oknom. Ko je stopila tja, da pogleda kaj je, zapazi na najjužnejši točki horizonta velike, svetle krogle, večje kot polna luna, med njimi raketam podobne ognjene kače, ki ao ae snopom in pahljačam podobno proti nebu razvijale, kakor bi izhajale ia vrhov gora. Enkrat se ji je videlo, kot bi ae vzdignila cela ognjena gora, spominjajoča na rdeče žarečo ledeno goro. Prikazen je napravljala tako svetlobo, da ae je videlo popolnoma natančno vsak gorski vrb, da, celo nekaj jako drobnih oblakov. Povrh tega je Švignilo Še nekaj navadnih strel proti tlom, in na nebu se je svetlikalo in blis-kalo. Cas med posameznimi prikaznimi je bil jako kratek. Opazovalka je mogla šteti samo do osem ali deset, en sam krat do 24. Solncn podobnih, prosto plavajočih krogel je bilo kakih 6—8. Glede oblik strel smo torej v mnogem Še na nejasnem, vendar se bo tudi v tem pogledu izboljšalo, kadar bo dovolj opazovanj in pa dobrih iotogratij. Kajti tudi tukaj se je uveljavila fotografija, Četudi je treba previdnosti pri razlaganju dobljenih slik Strela je lehko hipna v navadnem pomenu besede, največkrat pa je sestavljena iz več sprožljajev, ki slede drugi za drugim v neenakomernih časih, a v hipih, katere lehko merimo, kot delce sekund. Malokdaj je teh sprožljajev več kot Šest ali sedem, in ker hodijo vsi približno isto pot ter nastopajo v približnih presledkih 1 lu sekunde trajajočih, trpi cel tresk Časih 7-2 in več sekunde. Semtertje se pokaže istočasno ali kitre dragi za dragim več bliskov iz Kriza na Ogrskem Budapešta, 9. novembra. Vest, da vlada razpusti komitatne odbora ter nastavi kraljeve komisarje, se zanika, ker bi se na ta način potegnila krona v strankarske boje, a ispeha bi ne kilo nikakega. Po ogrskih zakonih je namreč delokrog takih komisarjev zelo omejen, a razširiti jim teh pravic ne more nihče dragi kot državni zbor, v katerem pa ima opozicija večino. V imenu koalirane opozicije je obljubil posl. Polonvi zastopnikom avabskih občin, da bo koalicija priznala zakonite zahteve nema-dj ar 8 ki h narodnosti ter se po tem ravnala. — T klubu vladne stranke je izpovedal ministrski predsednik baron Fejervarv, da so volitve mnogo bližje, kakor se misli. Konec vstaje na Kreti. Carigrad, 9. novembra. Kakor znano, so voditelji vstašev na Kreti ponudili varstvenim velesilam, da vstavijo vstajo, ako se prizna splošna amnestija. Sedaj so velesile odgovorile, da se dovoli amnestija, in sicer tudi za vse načelnike vstaje; izključeni iz pomiloščenja so za sedaj le k V8tašem ubegli orožniki in sploh osebe, ki so jih vojaška sodišča obsodila. Dogodki na Ruskem. Važne spremembe pri vladi in na dvoru. Da se je začela vlada ravnati po Vittejevih navodilih, dokazuje odstop T r e p o v a, vel. kneza Vladimir j a in prometnega ministra kneza Hilkova. Trepov je-bil dosedaj vrhovni gubernator, načelnik petro-gradske garnizije, načelnik policije in orožnikov ter namestnik ministra notranjih zadev; v bodoče bo samo po veljnik carjeve palače. Naslednik vel. kneza Vladimirja kot poveljnika gardnih Čet postane veliki kuez Nikolaj Nikolaj evič. Obenem se je s carsko naredbo ustanovilo samostojno trgovinsko in industrijsko ministrstvo. Tudi grof Lamsdorff odstopi, ker ne mara pod Vittejem prevzeti nobenega ministrstva. Njegov naslednik bo knez Isvolski. Preganjanje Židov. V Odesi so nekateri izmed zaprtih pouličnih roparjev izpovedali pri zasliševanju, da so jih policaji organizovali in oborožili. Zaznamovali so jim tudi hiše, v katerih stanujejo Židje. — V Moskvi je takozvana „Crna četau slovesno prisegla, da ne miruje poprej, dokler živi v mestu še kak Žid. — V Kronstadtu je baje nastal splošni punt. Vojaštvo je streljalo. Mesto baje gori. Prebivalci beže iz mesta. Telefonska zveza s Tetrogradom je pretrgana. Kaznovani gubernatorji* Grof Vite je odstavil 11 guber-natorjev, v katerih okrožju so bili Židje najhujše preganjani. Nadalje namerava vlada obtožiti vrhovna gubernatorja v T vera in na Finskem, Češ, da sta kriva vstajo. Ločitev cerkve od države na Francoskem. V senatu se jc začelo danes razpravljati o zakona glede ločitve cerkve od države. Posl. Chamaillards je trdil, da Francija nima pravice, odpraviti enostransko konkordata. Ministrski predsednik je izjavil, da je konkordat prišel potom zakona v veljavo, zato pa se z zakonom tudi lahko zopet odpravi. Zahteval je, da se zakon sprejme, ker hi sicer padlo ministrstvo. Klerikalni predlog je bil nato s 183 glasovi proti 30 glasom zavržen ter sprejet predlog, da se debata o vladni predlogi brez odlašanja do konca nadaljuje. Revolucija v Braziliji. London, 9. novembra. V Bra žili ji je baje izbruhnila revolucija. Na nlicah v Rio de Janeiru je bilo na stotine oseb pobitih. Del garnizije v trdnjavi Santa Croce se je spun-tal. V trdnjavi se je vnel boj v katerem so padli 3 Častniki in 60 vojakov. Tudi učenci vojaške šole so se spuntali, a se jim je preprečila združitev z upornimi vojaki. Vlada je odredila za brzojave strogo cenzuro, zato ni mogoče zvedeti zanesljivih podrobnosti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. novembra. — Memorandum slovenskega dijaštva. Z ozirom na zadnje dogodke na dunajskem vseučilišču je izročilo dunajsko slovensko dijaštvo rektorju univerze sledeči memorandum: C kr. vseučilišče na Dunaju naj aluži potrebam dijakov vseh a-.-»ti-ijsa-h narodnosti in zlasti onih, ki še nimajo lastnega vseučilišča, ter naj dsje vsem svojim aka-demičnim občanom popolno svobodo in enakopr«rnoat. Vzlic teoiu se ponavljajo uekaj let sem na n&ščm vseučilišču uegodki, ki doveij je.s:io pričajo, da ai piii&šć* nemško naeic-nalno dijsš*vo s svojim teror zrnom neomejeno oblast v vstučiliški avii in da prepušča akademič^e in narodne pravice vseh drugih slušateljev vseuČil.š£a samovoljnosti Dtmskega visokošolskega odseka. Pcnovr.i slučaji, da so bili nenemški dijaki i.a-silno in brez vzroka izrinjeni iz avle, so prisilili dijake n&jrazi Čnejš h stroj k skupnemu odporu proti temu terorizmu, ki ga je obsodila tudi visoka akademiČna oblast in dunajsko Čascp s;e S ; vensko dijaštvo je bilo in je vedno proti vsaki demonstraciji na akademičn h tleh, ki skruni dostojanstvo zavetišča svobodne vede. OaŽaieje kar najbolj, da je nasilno postopanje ctmškj n&oion&lnfgt dijaštva povzročilo, da se je zaprlo vseučilišče, vsUd časar eo duševni in materialni interesi dijaštva kar najbolj oškodovani in prosi Vaše ma-2 lic - c na) ukrene vse potr.-bno, da se vseučilišče čimpreje %opet otvori. — Na Dunaju, dne 8. no- vembra 1005.— Za slovensko dijaštvo: Za alov. akad. društvo »Slovenija«: Anton Lovše na/p., t. S. predsednik. — Za slov. akad. društvo »Siv*«: Fran Roi, t. 6. predsednik. — Za slov. akad. drultvo iDaniMs: L j. Vaga ja na /p, 1 č. predsednik. — O volilni reformi. Dr. TavŠar je dobil ia škofje Loke sledečo brsojavko: Vsak volilec dobi glasovnioo šele, ko stopi v volilno sobo vpričo volilne komisije, ki mora biti iz članov vseh ae borečih strank. Voliiee sam napile glasovnico, ki jo zvito sam dene v volilno urno. Najstrožja kazen dotfčaiku, ki bi ob tem času kakorsibodi hotel vplivati na volile«. V sobi, kjer volile« pile glasovnic >, morajo biti nabiti kandidati ae borečih atrank a programom dotične stranke. Najstrožja kasen aa ono, ki bi v cerkvi agitirali ali vplivali na voliiee kakorsibodi, ali ki bi prepovedovali brati časopisje postavno dovoljeno. S strogimi kaznimi zajamčena svoboda tiska, branja, govora in zborovanja. Sploh pa, ako imajo klerikalci kaj area, naj pogledajo po ujmah razoreno deželo in ljudstvo bi rajše imelo stotisoče, odžrte po ob-strukciji, kot ponujano volilno pravico. Prosimo, preber.tj pred zbornico! — Naprednjak! Loke in okraja. — Opomba uredništva: Kar zahteva ta brzojavka, je na Francoskem in v nekaterih drugih državah že davno upeljano. — Vpliv kršćanskih so-c ij a I cev. V ponedeljek je „ Slovenec" priobčil notico, s katero je hotel dokazati, kdaj prej da so se klerikalci vnemali za splošno in enako volilno pravico, nego katerikoli liberalec, a je ž njo samo dokazal, da nimajo takozvani krščanski socijalci v klerikalni stranki prav nič vpliva. nSlovenecu navaja, da je „ Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani- Že 23. septembra 1894., na shodu, ki se ga je udeležilo 700 delavcev, soglasno sprejelo resolucijo za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico. Hvala „Slovencu", da nas je na to opozoril. Sklep 700 delavcev na shodu „Slovenskoga katoliškega društva" je klerikalcem tako malo imponiral, da je dr. Sustcršič dne 29. septembra 1896., torej dve leti po tem sklepu smel nekaznovano javno pobijati splošno in enako volilno pravico in da je klerikalna stranka 5. marca 1897., torej tri leta po omenjenem sklepu, smela v dež. zboru preprečiti celo direktne in tajne volitve. To je dokaz, kako prezirajo in zaničujejo klerikalni kolovodje sklepe kr-Ščanskosocijalnih shodov in društev, dokaz je pa tudi, da so krščanski socijalci samo Š t a f a ž a klerikalne stranke, ker mirno trpe, če se jih prezira in brca. — Slovenci in Posta. Pod tem nssiovrm je priobčil včerajšnji reški »Novi List« uvodni članek, v katerem z ozirem na izvajanja drja. Sasterš<ča o jugoslovanskem vpra- šanju v seli del. zbora kranjskega dne S. t na. naglasa ia dokazuje, da klerikalna atranka nima amiala, da bi pravilno pojmovala to vprašanje, ker je preveč pod vplivom kamaril-■ke dunajske potitike. Po mnenju člankarja niso bileŠusterf iftave besede: »Zadinimo ae na temelju Jugoslovan-akega programa!« iskrene, marveč ao bile aamo preračunjene, da bi imponiralo inteligenci in da bi klerikalna atranka vsled svojega navideznega stališča, aiooečega na jugoslovanskem vprašanju, postala v oseh razumnikov intereaantnejša kakor napredna. — O rudinaentalno zastopani »radikalni« atrank«, ki ae abira okoli nekega lista, izhajajočega v Kamniku pod imenom »Naš List«, pravi »Novi List«: »Naravno, te stranke ne smemo smatrati aa reano in hrvatski poslanci, ki 80 podpisali reško reaoluoijo, niao prav nič izgubili na svoji časti, ako jih tudi »Naš List« psuje, da so »prodali« Slovence; žal je pa nam za idealno slovensko mladino, ki je tako aktivno na uslugo SuBteršiču in njegovi ka-marilaki klerikalni politiki, dasi ae sicer prav rada postavlja kot svobodo-umna in kot bodočnost slovenskega naroda«. — vVinklerjeva osemdesetletnica Bivši deželni predsednik baron Winkler je praznoval včeraj svojo osemdesetletnico. Pri ti priliki je »Slovenska Matica« svojemu častnemu članu brzojavno častitala in prejela od jubilarja brzojavno zahvalo. — Župnik Berce, o katerem je »Slovenec« trdil, da ga ni več v Sori, je še vedno tam. Na »Sloven-čsve« napade že pride odgovor in sicer celoten in takrat se tudi pokaže kako grdo zavija »Slovenec« resnico, da je škof plačal Bareetove dolgove. — Kaplan Brajc v Sori je znorel, zakaj drugače si njegovega početja ni mogoče tolmačiti. Na dan, ko je bil župnik Baroe odstavljen, ao šolski otroci v Sori pljuvali na kaplana Brajc a. Nekaj dni potem je B.-ajo rekel v šoli otrokom: »Vi niste pljuvali na-me, ampak na Jezusa« Po blaznioah je mnogo bolnikov, ki Žive v enakih domišljijah. Ta pravi, da je kitajski cesar, drugi da je perzijski šah, ka plan Brajc se identifisira z Jasusom* kar se njemu stori, bo stori Jezusu. Tak človek spada vendar v blaznico — Socijalni demokratje prirede v soboto zvečer v »Naroduem domu« shod, na katerem se bo razpravljalo o stališču vlade napram splošni in enaki volilni pravici. — Ogled preplavljenega ljubljanskega barja. Na povabilo g. župana Ivana Hribarja si je včeraj popoldne g. dež predsednik Teodor Sohwarz ogledal pre plavljeno ljubljansko barje v spremstvu gg. dvornega svetnika grofa Ghorinskega in okr. glavarja H a a s a. Potrebne informacije mu je dajal g. župan Hribar, ki se je udeležil ogleda v spremstvu gg. pel. načelnika dr. lf. Z a r n i k a, nadko-miaarje T o m c a in nadučitelja C r-n a g o j a. — Imenovanja. Poljedelsko ministrstvo je imenovalo ing. asistenta dr. Bogumila Pfeiferja in absol. pravnika in rud. akademika Karla Hajduka za eleve pri rudarskem ravnateljstvu v liri ji, graščinskega oskrbnika F r. P i r-k e r j a v Radovljici pa ia nadgos-darja. — Deželna vlada je imenovala auplenta na tukajunji realki A n t. Koželja za pemoŽa^ga učitelja geometrije na umetnoobrtni Soli v Ljubljani. — Šolske vesti. Ker je ab-solv. učiteljska kandidatni;a gdč.Ljudmila Siroelj resignirala na supl. mesto na dvorazredniai v Smarjeti, je imenovana na to mesto gdč. Jo sipina Zaletel ia Ljubljane. — Slovensko gledališče. Iz pisarne »Dramatičnega društva« se nam piše: V nedeljo *večer, dne 12. t. m. se vprizori prvič na slovenskem odru krasna vojaška drama v 4 dejanjih »M i r o s o v« (Zapfenstreioh), ki jo je spisal Fran Adam B e y e r 1 e i n , pisatelj aenza-cionalnega romana »Jena oder Se-dan?« »Mirozov« je najboljša nemška drama zadnjih let ter je dosegla takom prvega leta že povsod največji in najtrajnejši uspeh. Dejanje drame ae godi v vojašnici mag debarških uiancev v Sennheimu na Alzaškem. Nastopajo izključno le častniki, podčastniki, Čast niŠki sluge ter edina ženska — K 1 a r i c a —, hčerka stražmojstra Volkhardta. Lspa, resolutna Klarica je zaročenka resnobnega podčastnika Helbiga, toda dekle ae zaljubi v lju-beznivoveselega poročnika pl. Lauf-fena. Ta ljubezen povzroči v dotlej mirni in dolgočasni vojašnici cel vihar, največje kotflkte ter se zaključi s tragiko. »Mirozov« je častnikom, slasti pa podčastnikom zelo prijazna drama ter ima za tendenco misel: Častnik ali podčastnik — oba sta človeka sUbe krvi; enaka po vrednosti kot člana družbe, enaka v do ž nostih in praviesb; »Mirozov« nima torej nikake aličnosti z Bilsejevim romanom »Is male garnizije«, ker je resno literarno delo, izborne tehnike, drsmatičnonap^teg% dialoga in flse karakterizicije vseh OBob. »Mirozov« nadkriljujt* zato dalako H^rtlebenovn oficirsko dramo »Rosenmontag«, ki je mahoma izginila z repsrtoirjev, čim se je pojavil B^jerieinov »Mirozov«, ki ga igrajo danes tudi že v Londonu. Pri nas igrajo v noviteti glavne vloge: poročnika Lauffena g. V e d r a 1, ki stopi v prvi veliki vlogi pred občinstvo, Kiaricj gdč. S p u r n a , starega Volkhardta g. režiser Dobrovolny, podstraž-mojstra Helbiga g. N u č t č; komični vlogi: greta Lebdenburga in polj skega alugo — igrata gg. režiserja Lier in Verovšek. Ostale večje vloge so v rokah g. Dragutinovima, sr. Danila in g. J o v a n o -vica Dramo »Mirozov« je naiskrb-najše pripravil g. režiser Dobro-v o 1 u y. — V nedeljo popoldan se predstavlja burka »D e t e k t i v«. — Tehniški slovar. Lani spomladi ae je v »Slovenski Mitiei« ustanovil odsek za izdavanje »Nem enega ter istega oblaka. Morda se gre v takih slučajih za posebno vrsto sosednih, drugi drugemu sledečih sprožljajev, ki pa ne ubero skupne poti, ampak se razcepijo vsak na svojo. Fotografične slike potrjujejo dolžino bliskov dolgih 10 kilometrov, kakor so jih že tu in tam na oko cenili. Seveda so še dosti daljši. Tako je Prinz foto-grafoval strelo 12 kilometrov dolgo, drugi celo take s 13, da, celo 49 kilometrov dolžine. Kar pa so govorili in pisali doslej vzlasti lajiki na podlagi pomanjkljivih ali slabih fotografij, o strukturi strele, o njeni risbi in progah, o strelah kot trakovih itd., je slabo opazovano ali napačno razlagano. Kadar bomo imeli zanesljive hrono-fotografičee aparate na razpolago, ki bodo pripuščali hipno prikazen strele, bliska in treska popolnejše razstaviti, pridemo tudi do boljših in natančnejših rezultatov, posebno s pomočjo stereo-skopa, spektroskopa in spektrografa. Mnogo ljudi se treska zelo boji, boji za svoje življenje. In to po pravici ! Kajti četudi je taka smrt gotovo najprijetnejši način smrti, kar bi si ga mogel človek izbrati — ni pa nikdar gotovo, da človek tadi takoj umre, in da ga strela ne naredi bolnega ali ga ne pohabi za celo življenje. Na ljudeh, ki jih je strela ubila, mnogokrat ne najdemo nikakih uiti ne notranjih, niti ne zunanjih poškodb ; v nekaterih slu čajih zopet je videti sežganine, krvne podplutbe, razne risbe na koži, a tadi težke zmečkanine in rupture raznih organov. V nekem slučaji so tudi dobili človeka, katerega je ubila strela, s počenim, raztrganim srcem. Malokdaj so našli mrtvece z odtrganimi rokami, ali celo dragimi členi. Poizkusi z mogočnimi električnimi toki so pokazali, da je mnogo načinov sprožljajev električne iskre, da je razlika velika, ali se uporabljajo primarne ali sekundarne spirale, ali pozitivno ali negativno elektriko. Na ta način se tudi razlaga, zakaj ni učinek treska vedno isti. Dosti hujša nego smrt, je seveda bolezen, ali pohabljenost vsled udarca strele. Mnogokrat so se pojavih pri ljudeh, katere se je posrečilo vzbuditi iz omedlevice, znaki pretresenja možgan, pri drugih hude opekline, zopet pri drugih razne živčne bolezni, histerični pojavi, ohromelosti, da, tudi mrtvoudnost in blaznost. Na trenotek udarca se skoro nobeden ne more spominjati; skoro vsak, ki se vzbudi iz nezavesti, pripoveduje. da ni strele niti ne videl, in da je seveda še manj slišal grom. Bolezni, kot posledice treska, so izvečine jako težko ozdravljive; verjetnost njihove ozdravljivosti v splošnem, pada tim bolj, čim dalj časa se ne popravi bolnik. Oni, ki v par urah ali par dnevih okrevajo, so navadno na najboljšem, redko da se kdaj pozneje bolezen še vrne. Kjer pa trpi nekaj mesecev ohromi lost ali mrtvoud, ni dosti upanja na zdravje. človek si je izmislil več priprav za odvajanje strele, katere nazivlje strelovode. Najnavadnejši in najenostavnejši je Franklinov strelovod, novejši aparati pa so dosti bolj komplicirani — teoretično tudi boljši, v praksi pa precej enaki. Težko tudi, da bi se stvar kdaj dosti predrugačila. Krog, v katerem strelovodi mogo omejeno delovati, je tudi zelo majhen sam na sebi —■ in boj s silo, ki šteje na milijone svetov in stotine, da, tisoče amperjev — ni legak — mnogokrat sploh nemegoč. Mogočna strela razbije vse, kamor udari, stali in pohlapi kovine, užiga in dela eksplozije — ter se končno zarije v peščena tla, kjer napravi po 10 m dolge strelne cevi is staljenega peska in kamenja. Na devinski skali. Zgodovinska povest. iDaljeJ Četrti del. I. V spremstvu štirih vojščakov, ki so držali v rokah banderca v barvah goriškega grofa, je jezdil mlad glasnik po čedadskih ulieah. Ustavil se je vsak čas, zatrobil na srebrno trobilo in oznanil, da bo na zahtevanje devinskega vladarja v veliki cerkvi čedadski shod vseh velikašev in ple-menitašev z Goriškega, s Furlanskega in a Krasa, kar jih je že navzočnih v mestu in kar jih še pride. Cerkveni ualužbenci ao medtem pridno pripravljali cerkev za to zborovanje. Zagrnili so altarje z dolgimi zavesami, odnesli relikvije in bogo-služne posode v posebno shrambo ter pripravili sedeža aa predsedstvo in mize za zapisnikarje. Za grofa Majnharda je bil pripravljen prestol, ki je bil sicer namenjen ia oglejskega patriarha. Sedeži so bili razpostavljeni tako, da so bile prve vrate v sredini odmenjene škofom in opatom, na eni strani od njih furlanskim, na drugi strani pa gori- škim velikašem. Spredaj pred temi sedeži, pred prestolom in nad mizami zapisnikarjev je bila postavljena leca, namenjena tistemu, ki je provzroČil ta sestanek. Konzul Ottobone je sam nadzoroval te priprave, čudil se je pač, da si nihče ni prišel ogledat njegovih priprav, ali slutil ni. da ni nihče utegnil priti. Menih Dominik je bil sklical v samostan vse duhovnike, ki ao imeli pravico, udeležiti ae plemiškega shoda in se je dolgo in živahno ž njimi posvetoval. Oton Vipavski je bil ves dan na ulicah in je c ljubeznivimi pogovori i meščani, a pokloni meščankam in a da rili revežem skušal množico pridobiti na svojo stran. Goriški grof Majn bard ae ni prikazal iz svojega gradiča. Vedel je, da v najslabšem slučaju pride do vojne z Jurjem De vinskim in vojne se ni bal, ker mu je bila za ta slučaj zagotovljena velikanska podpora in s tem tudi končna zmsga. Oton Vipavski se je zaman csiral po J ur ju Devinskem; Jurja ni bilo na ispregled. Ves dopoldan se je bavil s teaa da je sestavljal naročila za oskrbnike svojih graščin in upravitelje podložnih mn Ško-alo ve nekega tehniškega slovar a « Is&sed Matičinih odbornikov ao poleg načelnika ravnatelja Subica stopili r odsek: ravn»t9lj Senekovid in pa profesorji H ar te i, dr. Ilešič, pleterlnik. Zapisnikar je tajnik Lah. Odsek se je pomnožil s tehniki strokovnjaki. Pristopili so mu: stavbni svetnik K1 i n a r, nadingenieur S b r i-zaj, ingenieurji: prof. Foerster, Prelovšek, T ar k (ki je v novejšem časa postal tudi Matičin odbornik) in /i a jeo in g. pristav Ska-berne. V odseku je zastopana tudi trgovska in obrtna cbornioa po svojem tajniku dr. V. Murni k u .Odsek je imel doslej pet sej, v katerih se ja izvršilo te več pripravljalnih del. Odsek si je nabavil is kredita, ki rru ga je dovolila »Slovenska Matica«, ?t č vnanjih slovarjev kot vzoree za delo. Strokovnjaki eksoerpirajo \Vo f PieteršnikoT slovar. To delo neki dobro napreduje in utegne biti do prihodnjega poletja gotovo. Podjetje krepko podpirajo tehniški dijaški klubi v Pragi, na Dunaju in v Gradcu Z% podjetje ae zanima tudi občinstvo sicer. Po navodilu, kako nabirati pojme tehniške vsebine (dobiva se v društveni pisarni »Slovenske Matice«) je dokaj vprašanj. Več gradiva so že poslali ali pa dali na razpolaganje gg. učitelj Bezlaj in dvorni kaplan Steska v Ljubljani, poštni oliaijal Wisjan v Trstu, slovenski tehniki v Pragi po stud. ing. I. Rusu, pravnik I Mod i c na Dunaju i. dr. Oi-seš jim izreka za to prijaznost in za marljivi trud presrčno zahvalo in izraža toplo željo, da bi našli obilo poanemovaleev. Slovenske tvrdke te miške smeri se uljudno naprošajo, da bi dale odseku svoje kataloge na razpolaganje Hvalno je tudi omeniti krepke podpore »Društva čeških arhitektov in iogenieurjev« in pa »Spolka - *k■ h Železniških uradnikov« v Pragi, ki sta odseku s svojimi strokovnimi publikacijami na uslugo. — Zagrebško „Kolo" ¥ Ljubljani. L\ »prejem bratov Hr vetov se delajo velike priprave. Hrvatje pridejo v soboto ob polu 6 z brsoviakom. K sprejemu na južni koiodver pridejo korporativno vsa ljubljanska pevska društva: Pevski z h o r »G l a s b e n e Matice« (Ženski in maša), »Ljubljana«, »Ljub-Ijanaki Z v o n«, »Merkur« in »Slavec« Udeleži se tudi »Ljubljanski Sokol« v društvenem kroju in »Društvena godba«. Po pozdravu odkorakajo vsa društva z godbo na čelu po Dunajski časti. Prešernovih aiicab, Marijinem trgu in Miklošičevi cesti do hotela »Union«, kjer bodo Hrvatje nastanjeni. — Ljub janski župan gospod Ivan Hribar je v z«d nji občinski seji naznanil prihod »Kola« in pozval občinske svetnike, da ae udeleže koncerta. Koncert bode ob 8 uri zvečer v »Narodnem doaau«; spored vsebuje naj lepše točke, kar jih pozna h r v&tska glasbena literatura. Poprasevanje po sedežih, ki ae do bivajo pri goep Losarju, je zelo živahno. Saj pa tudi zaslužijo bratje Hrvati za njih idealno požrtvovalnost, da ae dvorana napolni do zadnjega kotička. Žvahen utegne biti po kon eertu tudi sestanek Slovencev in Hrvatov v isti dvorani. Vsa ijubljan ika pevska društva in »Ljubljanski Sokole so obljubili priti i h koncertu i k sestsnku Naj hi tudi slavno ljubljansko občinstvo upoštevalo pomembnost prihoda bratov Hrvatov in prav mnogoštevilno prišlo k sprejemuna mest in vasi na Krasu, v Istri in na Kranjskem. Vsled tega važnega opravila ni Juri ničesar vedel o tem, I kaj se godi v mestu in niti zapazil ni, da je isostalo nekaj njegovih vitezov, nekateri drugi pa da so prav malo veseli njegovih priprav in namenov. Naslednjega dne, 8 septembra, v letu Gospodovem 1213, so se fur Unski, goriški in kraški plemeaitaši sešli v glavni cerkvi čedadski. Mnogo jih je prišlo že davno pred določeno uro. Ker Juri ni bil nikomur pove dal, zakaj da je zahteval sklicanje plemskega parlamenta, so Jurjevi Bovražoiki prav lahko obdelavah zbrane velikaše in viteze ter vplivali nanje v svojem smislu. Nastali so med plemenitaŠi prav živahni in čseih razburjeni pogovori, pri kate *ih so imeli maloštevilni Jurjevi zagovorniki čedalje težje stališče. Ži so bili zbrani skoro vsi plemenitaŠi in tudi grof Majnhard je že 8edel na patrijahovem prestolu, ko I* vstopil v oerkev Juri Devinski. Oblečen je bil skromno in preprosto kakor na dan otvoritve svobodnega semnja. Ponosno je pozdravljal zbrane viteze, med katerimi je bila pri nje- kolodvor, h koncertu in k cest a n k u! Hrvatje odidejo ia Liubljane v nedelio popoldne ob polu S — Poziv ljubljanskim pevcem. Upravni odbor »Zveze alov. pevskih društev« poživlja vae častite člane pevskega zbora »Glasbene Matice«, »Ljubljane«, »Ljubij Zvona«, »Merkurja« in »Slavca«, da ae sigurno in čimnajštevilnejše udeleže v aoboto, dne 11. novembra ob polu 6. zvečer na južnem kolodvoru sprejema bratskega pevskega društva »Kola« is Zagreba, zvečer ob 8 uri v »Narodnem domu« njih konoerta in po koncertu sestanka Slovencev in Hrvatov istotam. Pevska društva se nrosijo, da se udeleže tudi slovesa Hrvatov v nedeljo popoldne ob polu treh na južnem kolodvoru. — Člani pevskega društva „Ljubljane" ae tem potom poživljajo, da ae polnoštevilno udeleže sprejema bratskega pevskega društva »Kolo«. Sestanek ob polu 5 uri v druŠtwenih prostorih. Oihod z zastavo ob 5 uri. — Ljubljansko društvo „Kolo" se udeleži sprejema hrvat sZega društva istega im<*na. — Sestanek Splošnega slovenskega ženskega društva" bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 5. popoldne v društvenih pro-atorih na Rimski oeati št. 9. Predavala bo ga. Minka Govćkarjeva »O revolucionarnih strujah v moder nem ruskem slovstvu« Predavateljica namerava govoriti sla-sti o spisih in idejah Go'kega, Andrejeva, Szitaloa, Bunina, C riZova in Telešef a — Sentpeterska ženska in moSka podružnica sv. Cirila in Metoda ste ob smrti to liko ljublienega predsednika župnika Martina Malenška v odboru in pri dru štvenikih nabrali 200 K m eto krsti-nega venca. T« pokroviteljnin« bodi temu znak, da ime Malenšek nobenemu sedanjemu Sentpetrčanu in Ždntpetrčanki ne izgine iz hvaležnega spomina. — Slov. pevsko društvo vlLipa); L irbek Pavel, stalni učitelj voditelj pri Sv. Miklavžu; Vo dušek E eonora, supl. v Trbovljah; Velkavi-h Josip, suplent v Trbovl/ab; Moli Otksr začasni učitelj na desk« ljudski šoli Trbovlje Vode; Matko Marija, u*'telj;c* v Rajbenburgu; Cefanijs, sapi. v Sevnici; Sar d > w»tter Jcsipin«, ss2. učiteljica v Sevnici (nemška šola). — Razširile so se sledeče Šole: v Brežie&h (nem. Šola) v štirirazrednioo; v Sromljah v štirirazrednioo; v Vidmu v petraz-redno; v Pišec*h v petrazredrroo; v Rajhenburgu v petrazrednico z eno paraielko. v Pilštanju v štirirazrednioo; v Hrastniku v Šesirasrednico z dvema paralelkama; v TrbovL&h v šestra^trednioo z eno paralalko; Tr-bovlje-Vode v petrazrednico s eno paraielko. — V prvi plačilni razred ja pomaknjena šola v Rasboru; v dragi pa šole v D .'bjem, Pečicah, Sv. Antonu, Zabukovju, Bizeljskem, Tur jab, Sv. Miklavžu in v Kanoij&nu. Kakor Be vidi, deluje okrajni šolski nadzornik g G. Vodušek v svojem »Dovolj, gospod|e,« je dejal grof Majnhard, ko je končal Juri, »čemu bi zdaj še tratili čas. Začnimo s zborovanjem.« Stopil je k svojemu sedežu, pozdravil zbrane velikaše in plemeni taše in potem oznanil glasno: »Juri Devinski, plemiški shod je pripravljen, Vas poslušati« Počasi se je vadignil Juri. PlemenitaŠi, ki so doslej postajali v manjših ali večjih skupinah tod in tam, so hiteli na svoje sedeže. To je provzročilo preoej šuma in poteklo je nekaj minut, predno je vaak aedel na avojem prostoru in je bil pri pravljen poslušati. Juri ae je oziral po možeh, čijih beseda je bila danes odločilna za vso njegovo prihodnjost. Zapazil je, da je navsoČnih več ve-likaiev, ki jih pri otvoritvi svobodnega semnja ni bilo. Zagledal je ravno nasproti sebi na drugem koncu sedežev visokega mola, pravega velikana, ki je slonel ob zidu opiraje se na avoj mei in s srditimi pogledi motril sborovaloe. Poleg njega je stal bled in prepaden Konrad Sežanski. Ko je nastala tihota, je stopil Juri iz vrste in zdaj so ae obrnili vsi pogledi nanj. (Dalje prih.) prostranem delokrogu skrbno za po-vadigo ljudske izobrazbe. — Poplavo v Celju Savinja, Voglajna in oatali pritoki pri Celju so izstopili. Savinjska dolina je daleč proti vzhodu podobna jessru. Savinja je naraala za 3 m 70 cm nad nor malom, kar že ni bilo zadnjih deset let. Takozvani »otok« z vilami in protestantsko cerkvijo je pod vodo ter je vsaka ivesa prebivalcev teh vil I mestom pretrgana. Istotako je pod vodo tudi mestni park. Po nekod Ža stoji voda tudi čez državno cesto. V hleve in kleti je vdrla voda, da so morali naglo živino iatirati. Skoda je zelo velik« — Nesreča Železniškega de-lavoa Sefana Đeraniča ia Cer-kovoev pri Pragerskem je na kolo dvoru v Pragerskem lokomotiva pritisnila k dov-;znioi in mu zmečkala prani koš. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico. — Odeta je pretepal. Posestnik Jožef Majcen iz Moravcev pri Ptuju je hud pristaš »Štajerca« in se je tudi navsel naukov toga lista. Tako je pretekli mesec svojega očeta v pretepu težko telesno poško doval, za kar mu je sodišče določilo 3 tedne j*č* in 3 poste. Predno so 8^ sodniki podali posvetovat, pokleknila sta oče in sin pradoje ia oče je a solzami v očeh prosil, naj bi ao-dišče »šenkalo« sinu kazen. — Predrzen rop v Gradcu. Včeraj ob 10 uri dopoldne ao na tnani lopovi v živahni olivi avesali 86>etcega zasebnika H Wilkensa in njegovo kubarico ter nato oelo stanovanje izropali. Polioi|a je prijala v tramvaju elegantno obleeenrg« mladega moža, ki se je isdajal z «. viteza Romana iz Panz«. Našla je prt njem več ponarejenih ključev. Aretovani je brezdvemno član roparske družbe. — Zastrupil so je v Trstu prokurist firme B«S)tt#ff Rodo f Ttlil-r s karbolno kislino. Ker so našli pri njem samo lw K porajajo se glede veroka samomora razna domnevanja. — Restavrater je izginil. V Beljaku je ligi il restavrater na! bolj renomiranega hotela »M*ranu, M a h a č e k. Ker je bil hotel vedno dobro obiskan, se vse čudi temu nepričakovanemu slučaju. — Živega konja še včeraj zjutraj našel on državni cesti med Vrhniko in Logttcsm prevoznik Ivan Stare v obcestnem vodnem požiralniku. Ker saai nt mogel živali spraviti iz požbralnika, je obvestil o tem vrh k- konjača. Konj je najbrže zaostal tržaškim konjskim prekupcam, ki so prejšnji rian iz ljubljanskega sejma gnali kenjs sfcupno v namenjene kraje. — Tatvina. G istilniisrisi ge. Jož&fi Parkovi na Zavesu št. 3 sd bili v noči od 7. na 8 t. m. ukradeni trije purani, vredni 26 K. Ojumljeneo )e znan — Prijeli so včeraj na K ti trgovca Butova Zoretc, ki je nepra vil na S*vi pri Jesenicah kookurz in 8c- baje bete! odpeljati v Ameriko. — Orožništvo je prijelo v Dn-berli vt&si pnsilien« Jurja Kosa, ki je dne 9. t. m od dela na Martinovi cesti pobegnil. Kus je že med tem Časom :--vr.- i nsko goljufijo. — Dedavsko gibatnje. Včer»j se je odpeljalo % južnega kolodvora v Ameriko 16 Slovencev 8 Hrvatov je šlo n» Presko, 18 jih je pa prršlo nazaj. 26 italijanskih oglarjev se je odpeljalo iz Dolenjskega domov. — Ljubljanska drustw ena godba priredi jutri zvečer konoart v »Narodni kavarni« (Gosposke ulice). Ztčetek ob 9 uri. Vstop prost — Slovenci v Ameriki. Sto ton železa je podsnlo v Pittebargu Slovenca Milkota 2 u n i č a, doma iz preloške fare na Dolenjskem. Ponesrečeni je hotel s pomočjo vzdi gala prestaviti 100 ton železa, pri tem pa so se verige ntrgale in vsa teža je padla nanj ter ga zmečkala. — Vlak je povozil v Willockn Fr. P a g o n a in Roka Ogrina. Šla sta ponoči po železniški progi, a ko sta se izognila nasproti jima prihajajočemu vlaku, zgrabila ju je lokomotiva, ki je privozila od zadaj ter oba strašno raztrgala. — Najnovejše novioo. — Umrl je na Dunaju sekcijski načelnik v miniatrsivu zunanjih zadev Aleks vitez Suzzara. Bil je načelnik trgovinskega političnega oddelka. Zadela ga je kap. — Bojkotirani policaji. V Pragi se je pričel bojkot proti policiji. Stranke zahtevajo od vaeh hiš nih poaeatnikov, da morajo policajem odpovedati atanovanje, sicer zapuste stranke hišo. Istotako se pritiska na trgovce, naj ničesar ne prodaio poli čajem, oziroma njihovim Ženam. To je maščevanje, ker so pri aadnjih izgredih policaji baje kruto postopali. — Ustrelil ae je na Dunaju generalni major Bresnizer, ker ga je neki bivši častnik smešil v knjigi. — Strahovit vihar je razsajal na Otoku OŠima. Rizrušil je nad 2000 poslopij. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10 novembra. Danes je bil ministrski predsednik Gautsch v poldrugo uro trajajoči avdijenci. Poročal je cesarju o splošni in enaki volilni pravici in obstruk-ciji železničarjev. Dunaj 10. novembra. Poslanec S k ene je prišel sem, da izroči Gautschu načrt volilne reforme za Moravsko. Po tem načrtu dobe Cehi večino v dež. zboru, gotovi mandati pa se zagotovo v posebnem katastru Nemcem, oziroma Čehom Vlada je z načrtom zado voljna, ali iz nemških krogov je proti njemu mogočen odpor. Dunaj 10. novembra. Tudi italijanski visokošolci so izročili rektorju spomenico, v kateri protestu jejo proti nasilstvom nemških nacijonalcev in izjavljajo, da hočejo z vsemi sredstvi pobijati pretenzije nemških nacijonalcev, toliko bolj, ker nimajo svojega vseučilišča. Dunaj 10. novembra. Ministri Fejervary, Kristoffy in Lanyi so prišli sem in bili pri cesarju. Ministri ostanejo tu, da se udeleže slavnosti povodom obiska španskega kralja Zagreb 10 novembra Pri včerajšnji volitvi v Koprivnici se je zgodilo nečuveno nasilstvo Ko je imel dr Amruš 143 glasov, dr. Potečnjak pa 147 in je bila zmaga Potočnjakova zagotovljena, ker še kakih 100 njegovih pristašev ni glasovalo, je volilni komisar samovoljno p. etrgal volitev in vse razveljavil. Vršiti se bo m:rLtla nova volitev. Vse došle časnikarje so zaprli za toliko časa, kakor je trajala volitev. Budimpešta 10 novembra. Zaradi afere Zeysir je državno pravdništtfo izročilo sod šču obtožnico. Obtoženi so hudodelstva raz-žaljenja veličanstva Zs;gany, Ba neth in Denes. Obravnava bo 24. t m. Budimpešta 10 nove u bra Zaradi dijaške deputacije, ki je bila šla v Lvov, je med madjar-skimi nacijonalnimi dijaki in med socijalnodemokratičnimi dijaki prišlo do bojev na univerzi Rektor Lang, bivši trgovinski minister v Tiszovem kabinetu, je bil napaden in tepen. Policija je nacijonalne dijake ven pometala. Rim 10. novembra Policija je prijela osem social'stov, ki so hoteli po mestu nabiti manifest proti vojaštvu. Socialno • demokratična zveza in republikanci so sklenili prirediti protestni shrd. Belgrad 1^. novembra. Pri Vranji so Albanci vdrli v neko srbsko vas. Iz Niša je odšel bataljon vojakov v Vranjo. Petrograd 10 novembra. Degradirani admiral Nebogatov je prispel v Petrograd. Sabo ima poročilo admirala Roždsst/euskega ter upa, da bo sodno postopanje našlo pravega krivca, da je bilo rusko brodovje uničeno. Petrograd 10. novembra. Iz vseh krajev došla poročila potrjujejo, da je zavladal mir. Pariz 10 novembra nMatin" javlja, da se je en polk gard-nih dragoncev pridružil revolucijonarjem Ti se hočejo polastiti vojnih ladij in bombardirati Peterhof, vsled česar je car zapustil Peterhof in se vrnil v Petrograd. Berolin 10 novembra 0 dogodkih v Kronstadtu se poroča: Poulične boje so provzročili pijani pomorščaki, ki so začeli ropati po mestu in so pobili častnike, ki so jih hoteli razgnati Došlo vojaštvo je streljalo na pomorščake. Mnogo jih je bilo ubitih. Med tem bojem je poulična drhal naskočila hiše in kradla ter ropala, ^kolikor je mogla f strjeno in tekoče belo in nežno. Dobi se povsod. ftorzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni kuril don. bon« ». movembra 1906. Balosbcail papirji. V . majeva renta .... 4% arebnoa renta • . • *•/, STRtr. kronska ronta 4Q/e . slata 4§/t ogrska kronska „ . , 4*/e posojilo dežel« Kran)»k« •*/,•/• posojilo mesta Spifet Zadar «1 C i I A*' *V«°'c bos.-hera. šol. pos. 1908 4a/e Soška. dež. banka k. o. . « • »*•••• 4«/t9/i "t. pisni* Rti. d. bip, b. C1/,*/, pošt. kom. k. o. s. 10», pr.. ... saat. pisma lnnerst. hr. „ p »grške cen. oeš. hr...... • a. pia. ogr. hip. ban. 4»//C obl. ogr. lokalnih it lesni« d. dr..... obl. Seske ind. bank« . prior. Trst-Por«8 lok. žal. 4°/g prior. dot. šel. ... !•/. B jui. šel. knp. V/'* . •*£*/• arst. pos. sa šel. p. o. . Breofee. Brate* «d 1. 1860' : ...... . . « 1884 . , , i tiaak« som. kred. 1. amiaij« . . - U- ■ , «gr, hip. bank« . , srbsk« a tn. 100' -8 turSk«...... Saailika sr«Sk« .... Kraditna > . » . * InomorRt • • ■ • KrakoTskc , Ljabljanek* 9 Lvit. rad. kriša ,. Ogr. b ■ a ' • BndolfoT« « . . • SaleburSk* 9 • - . Dmnajak« kom. , Delnic Jasna železni«« . . Državne šelezni«« . . . . aTitr.-ogTsk« bančne dalni«--- . ATatr. kreditna bank« Ogrska „ « Žtmoatenake „ . . ■ Premcgokop t Mostu (BrGx) . Alptnakt montac . . . . . Praške žel. tndr. dr. ... . Rim*- M ur&c y i , . TrboTUske prese, družbe . . avitr. orožne tOTr. družbo . * Č«5k* fiisdkoroc družbo . . Tališ 11 O, kr. eekiB....... SO draaki........ 10 mark«......• • Severeigni......• Mark« ....,«•» £ja£fci bank«t«l ...... Sa..;:........ Dolarji. . , . 100*10 100-- 100-to 11840 9670 114 06 99-50 100*60 10O-— 1(0 60 99 76 9976 100*70 106 16 10060 100 — 100 — 9S M i00 2'*» 99-90 99-.S0 31680 l 0'70 Blage 100- P0 100^0 100*30 118 60 96 90 114-26 101' 101- 60 100*— 101-60 99 90 100*06 101 70 i 07 15 101-60 100*20 U 0 70 l 060 101 2 100* 3 8 80 101 70 190-ČO 192-50 296-7b| 297-75 161 — 299*— 264 — 103 — 145 90 24*90 471--7d — 91 — 64 — 63 — 34 — «0 72 — 163 — S07»— g0650 271-80 5 io 60 146 90 S6*90 481 — 84— ■ig— 70 — 64 80 36»0 64 — 78* — 531 — 118-— «68— 116-E0 <67 1637 - 1647— 671 2b $72*25 782-iO' 783*60 U7— V47 60 673 — 674 — f.3050 631 60 2590 — 2600- — 62925! 63025 290-50 292-682 — j 686 — 149 —I 153— 1 49 19' 6 23f0 14 — I 17-67 96-70 «4*2S 4-B4 11 67 «9 18 23 58 3S4-08 117-87 tfB90 J56 — &•— Žitne cene v Budimpešti Dno 10. novembra 190b. Tera&iB. PS«nJ«a aa april 1906 . . n 100 Rž „ april . . . Kanu p maj 1906 , Oroa B april . . . Erektiv. 10—15 vin. ceneje. a 100 B • ioo ■ - 100 . 1720 14-38 14 06 14 32 Meteorologično poročilo. flaina nad morjem S64'l. SrsdnU mčnl Uak 780*0 »m Novemb, || CfiJB opažc--oanja Stanje barometra t mm Is il Vetraai Nebf, 9. 9 zv. 732 6 49 sr svzhod jasno 10. a 7. ?j. c1. pup. 735 0 736 0 04 83 si. jvzhod s).j vzhod megla pol.O') aC. Srednia tčiraiSnja temperatur«' 6 2-, ntrm&lb 51 Padavica v mm 4 1. Za krojaško obrt se išče vajenec Natančneje pri J. Magdiču, Ljubljana, Stari trg št. 8. 3621-2 ^ *^^t^^^^^te^rj^g^c^ LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD LETNIK XXV. (1906) Izhaja po 4 pole obaezon ▼ veliki o s mer k i po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji ««« leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, čotrt leta a K 30 h. Za vse Deavstrijak« deželo 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. Mladenič ki je dovrfiii trgovsko Solo, išče službe. Ponudbe na upravnštvo „Slov. Naroda- pod šifro ..Knjigovodja*1. 3687—3 ali inštruktorja se priporoča teh-nih višjega letnika. 3586—8 Pisma na uprav. „Slov. Naroda" pod „INSTRUKTOR". Jajca se kupujejo v večji množini. pove upravništvo „Slov. Kje — Naroda". 2606-2 Išče ee pod jako ugodnimi pogoji dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 3463 14 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. VmI a pari samo & 14. Za naročitev zadostuje dolgost. 3623 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Ces. kr> avstrijske ^ državne železnice C kr. ravnateljstvo dri. ieleaniee v Beljaku. Izvod Iz TToz;xi.*agra. roda. Veuaven od dne 1. oktobra 1906. leta. ODHOD LZ LJUBLJANE m*, kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ori M m ponoći osobi i »lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, lnomost, Mon&kovo, Ljubno, ces bellthal ¥ Anaset, Solnograd, čea Klein-Reming v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 n ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mautemdorf, Pranaensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Belztha. v Solnograd, lnomost, fiez K'em-Reitling v Steyer, v Line, Bndeievice, Pisen, Marijine vare, Heb, F1ranco?e vare, Prago. Lipsko, cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11, Oli 44 m dopoldne osobnj vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Gldd-nitz, Ijubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curich, ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak t Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Pranaensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubn«, čez Klein Reining v Stevr, Line, BndeJ^Tice, Pir on, Marijin« vara Heb, Francove vare, Karlove vare, Pragck (v Prago direktni voz I. in H. razr.}, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobm ?lak v Trbiž, Beljak, Pranaensfeste, lnomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in n razreda). — PROGA V NOVO MESTO OS KOČEVJE. Osebni ?laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak « Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. - Ob 7. uri 8 m zvečer *e Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO ju*. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo IMonakovo-Trst direkt. vos 1., II. raz.). lnomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Išl. Aussee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri VI m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago {'u Prage direktni VOS L in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mariine vare, Plzen. Budejevice, Line, Stevr, Paru. Ženeva, Curih, Bregena, lnomost, Zeli ob jezeru, Bad G as tem, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor. Pontabel. — Ob 4. UX 29 m popoldne osebni ▼tak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Olodnitza, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka Muraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, Čez Klein-Reifiirg iz Stevra Licca, Badejovic. Plzna, Marijinih varov, Heba, Franeovvih varov, Pragi, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni viaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta i: Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Noveg* muita, Kočevja in ob 8. uri 36 m avecer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK, Mešani vlaki; Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m »večer. — Ob 10. uri 4č m youo& samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA Mešan* vlaki: Ob 6. uri 4<* m zjutraj, ob uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 8. uri 66 m ponoči sam ob ledeljab o -*• i'ikir. in le V oktobru. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljti^f: • 907fc Ernest Hammerechmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER * k«. trgovina železnin in hovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3496- 60 poljedelskih strojev in orodja. Mednarodna panoram. Podružnica iz Berolina. Ljubljana, Pogačarjev trg. FotoplastišKa umetniška razstava I. vrste V soboto, dne 11. novembra 1905: zadnji dan razstave a Krf, Aiene, Pairas, Pire i itd. Razstavljeno od 12. novembra do 18. novembra 1905: Zanimivo potovanje po Hrvaškem do hrvaške obali. Eno potovanje 40 h, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. — Vstopn'ce v abonementu za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; Otroci, di jaki in vojaki od narednika nizdol plačajo polovico. 3626 Za iole in društva znižana vstopnina. Proda se popolnoma ohranjen gramofon za 70 kron, ki pa je veljal z 20 ploščami 200 kron. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda.14 3628—1 Usojam 8i p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem se preselila iz go stilne na F>regu št. 2 u Komenskeso ulice št. 3E v sedaj novo imenovano [osni Tukaj so p. n. gostom na razp lago 4 sobe in bo sedaj vsako sobote celo noč in vsako nedeljo do polnoči godba 8 plesom. Za solidno postrežbo in izvrstne jedi in pijače se bo vedno skrbelo. K obilnemu obisku se priporočaj 3640—1 Pavla Mrak. Jfaznanilo preselitve« Usojam si slav. občinstvu vljudn« naznaniti, da sem svojo brlvnloo pre*»el i 1 s Sv. Petra ceste štev. 27 vŠelenburgove ulice 6. Zahvaljujem se Brčno vsem svojim dosedanjim naročnikom ter jih prosim tudi nadaljne naklonjenosti na novem mestu, ter se priporočam cenjenemu občinstvu za obisk svojega higijensko urejenega brivskega salona. Z najodličnejšim spoštovanjem Mate Valentlc, brivec 3641—1 Selenburgove ulice at. 6. *lu\■■ im druMt«om prlporoeam aivojo bogato zalogo vlasnlf zca cledallaike preilMline Itd. Zimske klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlaee, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-mase, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje v prvi modni trgovini za gospode324710 Engelbert Skušek v Ljubljani, Pred škofijo št. 19. Izjava. Dne 18. oktobra t. 1. sem g. nad-lovca Jansenbergerja v gostilni ge. Marije Mlekuš razžall na Časti. S tem preklicujem svoje besede proti g. Jan-senbergerju, ker sem se zmotil v osebi. 3572 Ivan Medja gostilničar „pri Lovcu" na Kledu. neJi jest v'v/i ° V^ouzeuim v mladi „„ v» Udi jtSSLSZJe d08teti« r. itlerev i ,J " cr,a/*sMaea7lri u Izvrstno proženje kave električnim potom. Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva cist, do brodiŠeČ, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako ae kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavljanje in zdravje. Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega pražeoja proti zastareli metodi. Za pra ženje so odločilna tale načela: 1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—2 2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede Čistote in dobrote. 3. ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom KARL PLANINŠEK Dunajska cesta (postaja električne cestne železnice). Prva ljubljanska velika pražarna za kavo „Ljubljansl Podružnica w CELOVCU. Kupuj« i» prod-aja* vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis. Promese Izdaje k vsakemu žrebanju. ia kreditna banka v Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000—. i Žarnim M aaaTaja> nH prateai m m+nt* aelnc . 1 iBžrebane vrednostne papirje in Zavvavra.}« «r«čke proti vnovCoje zapalo kupone. kurznl lzsna.1ol. Vinkulujo in devinkuluj« vojaška žanitnlnske kavcija. 0h9T Iakorai|)t lm lHkauo meni«. "7tM (aJT >(,>raM'* auaroella. XI ' Ljubljani" Podružnica v SPLJETU. ♦23« Denarne \loi«> aprcjrttiaa USO 1 v tekočem računu ali na vložne knjižice proti 1 ugodnim ob res Um. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8—130 Promet S čeki In nakaznicami. . Ivan Tavrijir. Lejtnma ta usk »Kirodne tiskana11. UJQ W%^