Političen list za slovenski narod. Po pošti prcjcman volja: Za celo leto prodplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 8 glil., za en inesee 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulico št. 2. Naznanila (inserati) se sprojemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena priuiorno zmanjša. Ilokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Someniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/jO- uri popoludne. Nter. lOl. V Ljubljani, v četrtek 5. maja 1887. Letnilk XTV Tržaške razmere. Bilo je 29. decembra leta 1886. Kot za sklep poslavljajočemu se letu, kot za slovo so se zbrali mestni Tržaški očetje ta dan, da bi za to leto slavno dokončali svoje seje. Niso jih pa znali boljše in dostojnejše dokončati, kakor z očitnim dokazom svoje lahonske zagrizenosti in svoje — neumnosti. Norec se tudi konec leta ae spremeni. Napad je veljal — knezo-škofijski kuriji in po vsi sili se je hotlo tej v glavo vsiliti prepričanje, da je „il povero Italiauo" povsod stiskan, da se mu kratijo njegove pravice t cerkvi, da se mu dajo le slovanski duhovniki itd. Prevzvišeni škof Tržaški, msgr. Glavina, ni molčal na to očitanje in pred kratkim je izdal spomenico, v kteri slovesno in krepko zagovarja svoje postopanje in pobija ničeve razloge mestnega zbora. Sprva se čudi, odkod si je vzel mestni zbor pravico soditi škofijsko kurijo in škofa samega v zadevah, ki spadajo popolnoma v njegovo pastirstvo. če bi bil imel kaj povedati, obrnil naj bi se bil naravnost ua škofa, da bi se stvar razjasnila. Tako pa je škofa kar na kratko obtožil in obsodil. Nato odgovarja škof na po-samue „glede nato" mestnega zbora iu sicer: a) „Glede na to, da se fare italijanskih cerkva v tej škofiji skoraj redno . . . dajo slovanskim duhovnikom . . ." Na to „glede na to" se ne bo odgovorilo s poetično nadahnenimi frazami, marveč s fakti in številkami, pravi škof in dokazuje: Iz šematizma se razvidi, da je v naši škofiji 115 beneficijev, a le 12 jih oddaje škof, namreč: Gro-čana, Mune, Sterna, Corte d' Isola, Karkavce, Monte, Maresego, Truške, Kubed, Sočerge in Valmovrasa. V teh krajih pa prebivajo le Slovani in tako že a priori odpade možnost vsakoršnega očitanja. Druge 103 beneficije oddajajo patroui, nektere vlada, mestni zbor ali privatne osebe. Vedeti se mora, da more patron kterega-koli si bodi imenovati ali prezentirati, patron lajik še ua terno, ki se mu predloži, ui navezan. Škof tu ne more ničesar pomagati; roki ste mu zvezani. Nekaj izgledov: Pred malo časom se je oddajala fara Skedenj. Sedem prosilcev je bilo. Slavni mestni zbor se je odločil za onega, ki ga je škof najmanj priporočil. Pred nekaj leti je bilo treba nastaviti župnika neke mestne fare. Med prosilci je bil eden iz Trsta, drugi iz dežele domačin; slavni zbor je zbral tretjega — Slovenca. Sploh pa se pri oddajanji cerkvenih služeb ne gleda na to, od ^kod je kdo, marveč koliko je sposoben za omenjeno mesto. Kako pa s kaplanijami? Tu je gotovo škof odgovoren, kdo se nastavlja. Da, — a koliko italijanskih duhovnov pa je nastavljenih na slovenskih farah? — Prav ker domačih italijanskih duhovnov manjka, morajo se nastavljati včasih slovanski, ki pa umejo italijanščino. In ljudstvo, ki pozmi pomanjkanje duhovnov, slovanskega duhovnika ravno tako z veseljem sprejme. b) „Glede na to, da se skoraj vse verske vaje, ki se opravljajo v latinskem jeziku, opravljajo v italijanskihcerkvah našega mesta v slovanskem jeziku..." Kaj so neki to italijanske cerkve? Mi katoli-čanje ne poznamo ni italijanskih, ui slovanskih, ni nemških cerkva, to je, ue poznamo narodnih cerkva, marveč le eno katoliško-rimsko-apostoljsko. — Škof se more po rodu imenovati Avstrijec, Španec, Italijan, Američan, a kot cerkveni predstojnik je katoliški škof iu brez razločka mora vse vernike sprejeti in čuvati, bodite si kterega rodu koli. Tega Kristovega nauka se je vedno trdno držal Tržaško-Koperski škof in držal se ga bo, dokler ga Vsega-mogočni ne osvobodi tega težkega bremeua. Noben katoliški škof ne sme spreminjati, kar je bistvenega v liturgiji katoliške cerkve. Vse cerkve v Trstu se toraj drže strogo rimskega misala in rituala. Nektere pobežnosti, kakor križev pot, rožne veuec, litauije, pridiga, so v posameznih cerkvah po potrebah v različnih jezikih. Za Italijane italijanske, za Nemce nemške, za Slovane slovanske. Vsak duhoven v Trstu zmi, italijanski iu če Slovenec ali Nemec dobi lahko spovednika, ki razume njegov jezik, kaj je tu krivičnega? V Rimu se tudi v raznih jezikih pridiguje; nemško v cerkvi Ali' Auima, francosko v sv. Alojzija cerkvi in drugod drugače. Na Dunaji se tudi pridiguje in moli italijanski, poljski, francoski itd. Očitauje mestnega zbora toraj samo v sebi razpade. Govor poslanca Šukljeja, 27. aprila v državnem zboru. (Dalje.) Povprašujte pri nas, kjer hočete, povsod bote slišali enake tožbe; v gospodarskih zadevah se zgodi pri nas toliko, kakor riič, v narodnostnih zadevah pa smo, če se na Kranjsko ne oziramo, na Šta-jarskem, Koroškem in Primorskem morda še na slabejem, kakor smo bili kedar-koli poprej. (Tako je! na desnici.) Upam toraj, da mi ne bote očitali, da sem slepo naklonjen vladi. Toda le z objektivnega stališča moram opomniti, da sta letošnji proračun, kakor tudi vspeh prejšnjega leta sploh ugodnejša, kakor moramo pričakovati, če se oziramo na žalostui položaj, ki tlači našo državo. V eni točki se strinjam z gospodom poslancem Hausuerjem, da je namreč treba storiti potrebne korake, vpeljati reforme, da dosežemo enkrat ravnotežje naših financ. Vedno rastoči dolgovi države, ktere moremo dokazati s številkami, delajo mi skrb. če primerjamo dolgove avstrijske države v pričetku dualizma s sedanjimi in prištejemo državnemu dolgu dolgove posameznih dežel: narastel jo dolg v 18 letih za 647.443.731. To se pokaže tudi v potrebščinah za obrestovanje državnega dolga. Leta 1872. bilo je treba za obresti in popla-čevanje dolga 87,689.194 gold., za leto 1880. pa 114,048.211 gold. in letos bo treba po proračunu 130,460.853 gold.; opozoriti pa Je treba, da se je 7 milijonov preneslo iz proračuna trgovinskega mi-nisterstva v proračun državnega dolga. Vendar pa nam mora to naraščenje dolga napravljati skrbi, in sicer iz dvojnega vzroka. Na eni strani to jako neugodno vpliva na razdelitev narodno-gospodarskih dohodkov in preveč pomuožuje plntokratičui živelj v ljudskem življenji. Davkoplačevalec se trudi in muči, sad njegove pridnosti pa uživa brez truda kapitalist; država je vedno bolj odvisna od onih moči, ki gospodujejo na denarnem trgu. Na drugi strani pa raste to, kar Steiu imenuje „Risicopriimie", v isti razmeri, kakor rastejo obresti dolgov do skupnih dohodkov države. Naravno je, kolikor več potrebujemo od skupnih dohodkov za obresti dolgov, toliko negotoveje je LISTEK. Odlomki iz dnevnika enoletnega prostovoljca in visokošolca. (Konec.) (6. junija.) V kratkem smo imeli v naši kasarni dva samomora. Tambor se je vstrelil, ker ni hotel več prenašati nečloveškega ravnanja. Podčastnik pa je skočil raz stolpa ter bil pri tej priči mrtev. (18. julija.) Današnji dan — znani „Schiltzen-fest" — bode ostal v spominu vsakemu, ki ga je videl; ostal bode v spominu tudi nam vojakom, ki smo morali stati kot častna straža od 6. ure zjutraj do 1. ure popoludne. Spodili eo nas ta dau že ob 4. uri po koncu; vtaknili so nas vse v ogersko uniformo, da nismo kazili enote. Na vse zgodaj jo vrelo ljudstvo ua „ring"; tujcev je bilo videti tudi mnogo. Okoli 9. ure se je jela premikati dolga vrsta lovcev, pred njimi pa tropa ognjegaseov z godbo. Prikorakali so menda strelci vseh dežel; slovanskega ni bilo ni duha, ni sluha. Cul se je vedno le klic „hoch". Videl sem ondi tudi kranjske „turnarje". Tirolci so bili izmed vseh najlepši postave. Peljala sta se proti koncu cesar in cesarica mimo. Vroče solnce je pripekalo na nas vojake; od 6. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne stati na enem mestu in zadrževati pritiskajoče ljudstvo, je bilo težavno delo. Meni in mojim sosedom je dober Dunajčan kupil nekaj vrčkov piva — boljega dela pač ni mogel storiti! (2 3. julija.) Daues sem bil ua straži v „Ver-satzamt". Tu sem spoznal revščino ljudstva. Cel dan je vrelo ljudstvo v zastavnico. Ubogi ljudje prineso do zadnje cunje v to hišo, da si kupijo najpotrebnejšega. (28. julija.) Včeraj smo imeli nočni manever. Tavali smo po temi do 2. ure po polunoči. Ob 5. uri zjutraj so nas pa spravili zopet po koncu. (19. avgusta.) Včeraj smo imeli cesarsko parado. Petdesetletni rojstni dan cesarjev je bil. Njemu na čast smo se vdeležili slavnostne sv. maše na „Schmelzu", kjer se je vsa Dunajska garnizija zbrala v paradni obleki. Prijetno ui bilo stati na pusti planjavi od 6. do 10. ure zjutraj; pusto planjavo pa je oživljalo na tisočo vojakov v lepi obleki in z bliščečiin orožjem. Strel na strel! Bil je za nas ta dan velik praznik — dobili smo vsakdo nekaj vina. Komaj smo prišli pod streho, se je pooblačilo nebo in je začelo liti iz neba. Pač smo bili veseli, da smo bili pod streho. Na večer včeraj som bil v operi in čul opero „Taunhiiuser". Ne slovi zastonj operna kapela, sinoči so se odlikovali posebno; to je zbor samih umetnikov. Odlikovali so so basist Scaria in bari-tonist Kraus in pevka Materna. (2. septembra.) Osem dni je že preteklo, odkar bivamo v Brukskih kolibah (Hruck a. d. Leitha). Trdo smo marširali dva dni, da smo prišli iz Dunaja do svojega namena. Prvi dan je bil hladen; pot se jo pa kmalo osušila, da nam je naposled gajal že gost prah. Komaj smo prišli v kolibcj^o nas že podili na trdo vajo skozi gozd iu guščaVo posojilo in neugodneji pogoji novega posojil«. Kor toraj dohodki države no zadostujejo za vse potrebe, in hočemo enkrat nehati z vednimi dolgovi, treba jo: ali zmanjšati stroške, ali povišati doli o d k e. Kar so tiče znižanja stroškov, mislim, da z varčnostjo moremo lo malo doseči, dokler nas silijo politično razmere, da moremo toliko plačevati za armado. Pri civilni upravi bi nekaj prihranili, ozirati pa se moramo na novo agondo, ki v moderni državi nastanejo z vsako novo postavo in zahtevajo novo stroške. No ostane nam konečno druzoga, kakor hraniti pri investicijah. Temu pa bi morali v prvi vrsti ugovarjati mi zastopniki dežel, ki so so do sedaj zanemarjale, stalo na strani in z lačnimi pogledi glodale na bogato obloženo mizo, kjer so srečnejše dežele našlo svojo potrebščine. Druzega mi no ostane, kakor da rečem s poslancem llausno.rjom: Povišati je treba davko s p a m e t u o, p r a v i č u o i n p r i m e r n o r e f o r m o davko v. Naravnost trdim, da so ne strinjam z g. poslancem dr. Mengerjem, ki je trdil, da so z davčno reformo ne dajo doseči višji dohodki. Priznam, da jo pri večini naših davkov tako. Pri zemljiškem davku no dosežemo ničesa, nasprotno, prokomorska konkurenca, konkurenca družili srečnejših krajev, jo faktor, s kterim moramo računiti šo v dolgi prihodnosti. Ta konkurenca je žo ovrgla sedanje cenitvo čistega dohodka, in prepričan sem, da so bo prihodnjič moral znižati zemljiški davek, čo nočemo popolnem uničiti avstrijskega kmetovalca, Davek od poslopij jo sicer še primerno določen; vendar je najemnina jako visoka, in previsoki so tarili, posebno pri nižjih razredih hišnega davka. Tudi tukaj so no tlii, več doseči, treba jo dohodke šo znižati. Kar se tičo pridobuine, ktero jo imenoval znan nemški narodni ekonom »križ davčne politike", no smemo so vdati prevari, da bi inogli zvišati dohodki-. Drugače pa jo z dohodnino. Tajiti 110 moremo, hišnih številkah. Na lludinji, t. j. „pri hrastu", jo zadetih pet gospodarjev, ostala jo lo hiša Klinčeva in Stal-narjova, zadnjemu tudi novo poslopjo gospodarsko, staro jo zgorelo. Izmed cerkvenih predmetov ju pogorel stari kostenjak iu stara kaplanija, ta je od corkvonoga zida, kakor sem danos meril, dvanajst stopinj oddaljena. S cela nepoškodovan jo lo tisti gospodar, ki ima svoja poslopja ua kraji vasi ob cesti v Vitanje. Ostala je corkov, župnijski slan, šola, občinska hiša in par gospodarskih poslopij. Vredno no mi zdi, opomniti šo to, da jo sred vasi stoječa kapelica ostala popolnoma nepoškodovana z leseno ograjo vrod, med tem, ko jo celo pri dvo stopinji od laljencm vodnjaku zgorela vsa lesovina. Skoda šo uradno ni precenjena, a sodi se, da jo bo okoli 80.000 gold. Izmed ljudi je smrt našel Že včeraj imenovani starček, govorica o dveh otrocih ni bila osnovana; glede živino sodijo, da bi bilo zgorelo okoli petdeset svinj, o perotninstvu pa števila ni mogočo približno povedati. Nekdo mo jo vprašal, je-li ros, da jo, kakor so po nokod govori, ogenj zatrosil šolar? Odgovor: No! dotični otrok jo šo lo v potom letu, toraj za šolo šo 110 goden. Nesrečuežom za prvo pomoč jo 50 gld. dal g. baron Manuteuffel, 50 gold. toplica Dobrnskn, mod ostalimi darovalci jo potoni g. dokan Gajšok, župnik Voh, mlinar Lutz in dr. Hog plačaj! Ko som danos hodil po pogorišči, opazil som mnogo obiskovalcev iz sosednjih občin iu iz Celja. (Po krivem je prisegla) Mica \Vobor iz Radgonske okolico po prigovarjanji njenega brata Franceta, da jo Francetov dom njena lastnina. Povod jo bilo voč tožbil, na ktorih podlagi bi bil moral Franc Weber voč sto donarja šteti. Da bi mu toga no bilo troba, prodal jo na videz domačijo svoji sestri Mici, na kar sta oba prisegla in kakor jo Mica pozneje zaupljivo svoji prijateljici razodola, oba vodoma po krivem, da jo domačija ros Mioiua last, kar ui bilo res. Hotja roka so jo kmalo na to po- kazala pri lažnjivi Mici, pamet se ji je zmešala, da je popolnoma zblaznela. Po krivem prisegla je okoli leta 1882 in leto dni je tega sedaj, od kar je zblaznela. Proti bratu plete se pa kazenska preiskava pri c. k. deželni sodniji v Gradcu zarad hudodelstva goljufije, dopriuešenega po krivi prisegi. (Telegrafni promet) se bo v Gradcu toliko razširil, da se bo v c. k. telegrafnem uradu dovolil lasten prostor telefonskemu zavodu, ki bo svojim naročnikom vsako došlo jim depešo takoj po telefonu naznanil, kar bo 5 kr. veljalo. Kljubu temu dobil bo dotični tudi pisano depešo ob navadnem času v hišo. Ta novost bo imela precej važnosti, ker je zlasti trgovcu in špekulantu dostikrat posebno veliko na tem ležeče, kedaj da kako novico zvedo, ali zgodaj ali pozno. Telefon bo sporočal novice od 8 zjutraj do 6 zvečer. (Imenovanje.) Velečastiti gosp. Karol Huth, častni kouzistorijalni svetovalec in c. kr. kurat Tržaške vojaške bolnišnice, imenovan je za c. kr. vojaškega župnika v Zagrebu. (Majnikovo pobožnost v Celovcu) vodi v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla vsak dan ob '/g8. uri zvečer P. Weninger S. J. iz Požuua, brat slavno-zuanega amerikanskega misijonarja P. Franca Ivs. W e n i ng er. (Ustanovitev primorske deželne blaznice) se utegne, kakor »Edinost" poroča, vendar posrečiti. Deželno namestništvo je namreč tržaški občini naznanilo, da se je iz dohodkov 24. državne loterije po Najvišjem sklepu določilo 50.000 gl. kakor drugi delež za ustanovitev primorske deželne blaznice, za katero so troški proračunjeni na 100.000 gl. Ta znesek se je vložil v triprocentnih hipotekarnih nakaznicah pri c. k. finančni deželni blagajnici v Trstu. Mestnemu računstvu je bilo ukazano, naj to svoto vpiše in naj se dogovori z omenjeno blagajnico ter skrbi, da se obrestni kuponi, ko bodo izplačljivi, prejemljejo in na obresti nalagajo. Dalje se je občini ukazalo, naj stopi v dogovor z deželnima odboroma v Gorici in Poreču glede doneskov. (Majnikovo vreme) vtegne po napovedbi vremenskih prerokov posebno neprijetno postati, kajti prerokuje se lepo vrame le do 9. maja, potem do 13. vroče, po noči pa slana, da bo joj 1 Od sv. Janeza, 16. maja, pa do konca bodo oblačni, hladni in neprijetni dnevi. Upajmo, da je to prerokovanje modrost slamnatega preroka. Razne reči. — Slavljenje zlate maše sv. očeta Leona XIII. »Vrhbosna" po „Figaru" naznanja nektere podrobnosti o slavljenji zlate maše papeža Leona XIII. Priprave za vatikansko razstavo so velikanske. Po vsem katoliškem svetu tekmuje prostak z bogatinom, berač s kraljem, kako bi dostojneje proslavil sv. očeta krasni praznik. Iz Patagonije se poroča, da Indijanci in divji stanovalci Eio Negra pripravljajo posebnih predmetov papežu v dar. — Sultan je že odposlal krasen briljanten prstan, vreden 250.000 frankov. — Kiueška cesarica tudi namerava dragocen zlat dar dati papežu. — Cesar Viljem je že naročil pri nekem Berolinskem zlatarji biser velike vrednosti, kterega bo on poklonil. — Angleška kraljica Viktorija bo podarila sv. očetu en krasno vezan iztis sv. pisma »Vulgate". — Španjska kraljica je že poslala po svojem poslancu, botru svojega sinčka, drag prstan, okrašen z velikim safirom. — Tudi Grevy je že poslal dve dragoceni posodi. — Škofije na Francoskem tudi kar tekmujejo, ktera bi bila boljše in lepše zastopana na vatikanski razstavi. — Dižonska škofija poslala bo mramornat kip sv. Bernarda, najslavnejšega svojega sinu; Puy- (Piy)-ska pa kip naše Gospe in mašno srajco, z narodnimi čipkami bogato okrašeno. — Soasonska škofija bo neko drago stekleno delo darovala iz svojih velikih tovaren za steklo v St. Gobaninu. — Ruenska škofija dala bo mašno srajco. Tudi druge škofije se bodo tem pridružile; a vsaka skuša dati kaj svojega, kaj domačega, sebi lastnega. Tars n. pr. pošlje umetno izdelan posnetek Lurške cerkve in jame; bibliografsko društvo v Parizu pokloni vzorno delo francoskega tiskarstva. — Re dovniki opatije Naše ljube Gospe Lerinske pripravljajo posebno delo; v en zvezek nameravajo napisat v 150 jezicih „Magnilicat"; vse obrobke z barvam okrasiti in celo delo bogato in krasno s podobam olepšati. — Tudi stari junak Charette (Šaret) bo s svojimi vojaki vred kaj posebnega poklonil svetemu očetu. — Pariška škofija pa bo darovala trojno krono, okrašeno s zlatom, srebrom, satiri in sploh drugimi kamni. Izdeluje se v slavni delavnici Fromenta Mavre — Tudi druge dežele ne zaostanejo. — Napolj pripravlja zlat prestol. — Belgijski in nemški katoličani nameravajo darovati znamenita književna darila. — Iz Holandskega se poroča, da se poleg drugih krasnih stvari pripravlja tudi veličasten altar iz hrastovega lesa in polyhromovan. — En sam Anglež podari rubin več vreden nego 50.000 frankov. Iu pri nas? Še precej, precej zelo se dremlje. Katoliška Avstrija bi morala osramotiti vse druge države, kedar velja pokazati katoliško prepričanje in vdanost do svetega očeta. — Na Ruskem so slavili 22. aprila petdesetletnico znamenitega pesnika J. P. Polonskega. Prvi ruski umetniki so mu narisali 25 načrtov, kot ilustracije k njegovim pesmim, in so mu jih podali v krasnem albumu. Zvečer je bila slavnost pesniku na čast. Vdeležili so se je ministri in generali; se ve, da tudi pesniki in prijatelji slavljenca. Temu se je tudi naznanilo, da mu car glede na njegove zasluge daruje na leto 2500 rubljev. Vidi se iz tega, da car podpira vedo in umetnost tudi — z novci. Iu teh je res skoraj najbolj treba sinovom vsaktere izmed devetih Muz I Umrli so: 1. maja. Reza Potokar, usmiljena sestra, 33 lot, Kravja dolina št. 11, jetika. 2. maja. Prano Stiimpfl, posestnik, 36 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — N. N. nepoznani mož blizo 30 let, najden je bil na Golovcu obešen. — Hilda Klobučar, pisarjeva hči, 7 let, Einonska cesta št. 10, otrpnjonje možgan. — Apolonija Pajdiga, delavčeva žena, 77 let, Slonove ulice št. 5, vodenica. 3. maja. Marija Banove, livarjeva hči, 6 mes., Cesta v mestni log št. 4, božjast. — Urša Mlakar, dekla, 46 let, Frančiškanske ulice št. 6, jetika. — Jovana Debevc, trgovčeva vdova, 70 let, Rimska cesta št. 2, Gangraine senilis. 4. maja. — Aleksander Kranc, črevljarjev sin, l'/j leta, Kolodvorske ulice št. 11, Rhachitis. Tuj c i. 3. maja. Pri Maliču: Leon Wolffeu, trgovec, iz Švice. — W. Goepinger, zasebnik, iz Monakovega. — Emil Thiele, trgovec, iz Draždan. — Sarva, Pembacher, Holzer, Herz, Haim, Unger, Ronzoni, Leber, Stoasni, Filip, Slaja, Nenningshaus, Polak, Durstmiiller, Mandl, Kirchhof in Schnitzlor, trgovci, z Dunaja. — Adolf Oesterreicher, inženir, iz Budapešta. — T. Barilli, trgovec, iz Slunja. — Anton Scherr, stavbar, iz Gradca. — Testin, trgovec, iz Kočevja. — Glanzmann in Ahačič, tovarnarja, iz Tržiča. — Edvard Šubie, davkarski vežbanec, iz Radovljico. — Alojz Domicelj, trgovec, iz Zagorja. — Janez Pfeiffer, zasebnik, iz Ljubljane. — vitez Gutmannsthal, zasebnik, iz Trsta. — Kriviakovsky, trgovec, iz Trsta. — Jožefina Scaramelli, umetnica, iz Reke. — Franc Perovi, posestnik, iz Akvileje. Pri Slona: Adolf Scliwarz, trgovec, iz Monaka. — E. Weisskopf, trgovec, iz Prage. — Katz, Barber in Pfeifer, trgovci, z Dunaja. — Scluvarz in Krauss, trgovca, iz Ogerskega. — A. VValand, kupčevalec, iz Konjic. — Peter Mayer, trgovec, iz Bohinja. Pri Bavarskem dvoru: Rudolf Planer, zasebnik, iz Trsta. — Alojz Plez, trgovec, iz Laškega. Pri Južnem kolodvoru: Jožef Railing, trgovec, iz Monaka. — O. Gerstenbrandt, železnični uradnik, z Dunaja. — Jožef Skinar, potovalec, z Dunaja. — Helena Miiller, zasebnica, iz Celovca. — A. Witthahn, tovarnar, iz Laškega trga. K. Salzmann, strojevodja, iz Gorenje Štajarskega. — Janez Debelak, posestnik, iz Radovljice. — Fr. Gregorič, zasebnik z družino, iz Tržiča. — Matija Šullor, posestnik, iz Kropo. — Jožef Zagorc, posestnik, iz Št. Jerneja. — Janez Potočnik, posestnik, iz Gor, njevasi. — Karol Večile, zasebnik, iz Trsta. — J. pl. Schmidt, nadporočnik, iz Zadra. — t^uido Pattaz, zasebnik, iz Pazna. Pri Virantu: J. Hudovornik, posestnik, iz Celja. — F. Podboj, posestnik, iz Ribnice. — Hočevar in Lapajne, posestnika, iz Velikili Lašč. — Lavrenčič, trgovec, iz Sodražice. — Podobnik, posestnik, iz Št. Vida. — Gutnik in Plantan, posestnika, iz Zatičine. — Šusteršic, posestnik, iz Toplic. — Anton Jeršan. posestnik, z Unca. — Lavrenčič, posestnik, iz Gornjega polja. — Znidaršič, posestnik, iz Laz. j j .... p«. noma jasno. Srednja temperaturi) malom. I>unnjska borzn. (Telegratično poročilo.) 5. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 15 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ (b 16% davka) 82 n 20 „ 4% avstr. ziata renta, davka prosta 111 _ 95 „ Papirna renta, davka prosta . . 97 „ 05 „ Akcije avstr.-ogerske banke . . 877 „ — „ Kreditne akcije .... . 280 „ 30 „ London.......126 „ 95 „ Srebro...... . — „ — „ Prancoski napoleond......10 „ 04'/» „ Ces. cekini.......5 „ 98 „ Nemške marke . 62 „ 30 „ Vremensko sporočilo. s? čas Stanje n u O 3 s; ------Veter Vreme -2-*=: nn'i7nvanii zr"kcin>'!ra toplomera .g ■ opazovanja v mm p0 Cclzijll « g 17. u. zjut.l 729 83 +160 si. jzap. oblačno f 4. 2. u. pop. 730 08 +23'3 sr. jzap. del. jasno 0 00 9. u. zvec. 733 93 +16 6 si. jzap. jasno Dober postranski zaslužek od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in broz vsakoršne rizike pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj se pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu. (6) Prosim čestite bralce, največjo pozornost na tu priobčeno naznanilo obračati. Ia za lakaj! O moji poslednji navzočnosti v Lyonu imel som priliko, pridobiti si za tretjino znižano tovarniško ceno velik del suknenili in svilnatih izdelkov, kar mi omogoči, prodati <» komadov najllncjlh svilnatih žepnih rnbcev za lo gld. 1*90. Vsaki teli robcev je posebej obrobljen ter zravnan, ima vdelano krasne cvetlice in arabeske, kar stori, da ti robci lahko za ovratnike služijo. Bolj finih svilnatih robcev niti misliti ni. Dvanajst takih robcev volja gld. 3.75, šest pa gld. 1.90. — Ker jo cona robcem kar lo mogočo nizko nastavljena, je upanje opravičeno, da jili hitro razprodam, ter vsled tega priporočam naj-nujnišo naročbo. Prodajam tudi po najnižji coni posebno lino popotne ogrinjače iz volne, v velikosti 185 X 140, komad po............(jld. 2-85 jako line ogrinjače največe velikosti 200 X 145, komad po..............gld. 1*95 podlage z vdelanimi podobami za pisarne, prodajalniee itd. komad po.........gld. 1*40 Naročila na navedeno izdelke izvršujem izključljivo lo proti predplaži ali potom poštnega povzetja pod naslovom M. RUNI )BAKIN, II., Taborstrasse 28, Wien. (9) Kuhinjsko in hišno orodje EmljMe vi'«'!'« V "S5 9 »N © A © iH s s - A w 35 h— S S- N> prodaja po usi.jiiižjili ccnnli Fraie Tereek? trgovec z železjem na Valvazorjevein trgu v hiši c. k. okrajnega glavarstva. (14) Po /Jiižaiicj cciii."W Kmetom y pomoč. Narodno - gospodarska razprava. Spisal IVAN BELEC, župnik. CViisv litijjj^-i J«» ziiiižniia od 25 kr. na %£O Ur., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jodnnjsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki. Katoliška tiskarna" n v Tjub/jani Valvasorjev trg štev. 5. > X -Z Z'Z XXXI X Z I tmmmm^s^:. Najboljši j pa/pii* za cigarete LE HOUBLON Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu. Vred ponarejenim svarimo! Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. Ludvvig, dr. E. Lippinann, profesorji kemije na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker jo jako fin, popolnoma čist, in kor nima prav nobenih škodljivih snovi primešanih. (26) H tac-sihu.k nk i.'itti