Stev. 212
V Trsta, v sredo avp* 1919
letnih XIIV
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica SV. Frančiška AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ništ\u. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—t pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r širokosti ene kolone (72 tttki). — Oglasi trgovcev in obrtnlnov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi dcn.irnili zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frtuičiška As 20L
Mirovna Konferenco.
PARIZ, 4. (Štefani.) Vrhovni medaavezniški svet je na svoji popoldanski seji sklenil, da se udeleže načelniki zavezniških vojaških misij v Nemčiji seje, ki se bo vršiia v BeroHnu med nemSkimi in poljskimi zastopniki. Na tej seji se določi po mirovni pogodbi prehod državne oblasti nad ozemljem, ki pripade Poljski, od Nemčije na Poljsko. — — Vrhovni svet je sesliša! nato poročilo švedske delegacije, ki jo je "predstavil švedski minister v Parizu, o alandskih otokih.
Odhod nemških delegatov iz Sa;nt Germaina.
SAINT GERMAIN, 4. (Štefani.) Avstrijski finančni in teritorijalni delegati odpotujejo nocoj na Dunaj. Kancelir Renner odpotuje v petek ob 18. Pričakuje se izročitev avstrijskih predlogov, ki se že tiskajo. Skoraj vsi delegati spremijo Ren-nerja na Dunaj, kjer ostanejo 8 dni. Povrnejo se v Saint Germain okoli 18. avgusta.
PARIZ, 5. (Štefani.) Turkfcn paša, predsednik začasne albanske vlade, je odložil predsedništvo albanske delegacije. Nova delegacija bo takole sestavina: preds. Bunio, delegat je Garakupip. dr. Tourtoneli, Metbi beg, Frasheri Lefnos in Muhamed Beykomitza.
Izročitev nemških protipredlogov.
PARIZ, 5. (Stefa-ni.) Kancelar Renner je izjavil glavnemu konferenčnemu tajniku, da se avstrijski prctipredlogi izroče v določenem roku. Renner odpotuje jutri zvečer na Dunaj. Povrne se v Sait Gremain dne 12. t. m. Nado-mestovala ga bosta v njegovi odsotnosti Eichof in SchiiHer.
V Euudimpešto edide medzavezniška vojaška misija.
PARIZ, 5. (Štefani.) Vrhovni medzavezniški svet je sklenil včeraj, da pošlje v Budimpešto •medzavezniško vojaško misijo, v kateri bodo štiri častniki: en francoski, en angleški, en a-meriški in en italijanski. Člani mišje se predstavijo med sejo vrhovnemu svetu, kateri določi dan odhoda, ki je blizu.
Romuni zasuli Budimpešto.
CURIH, 4. (Štefani.) Neki brzojav iz Budimpešte, ki prihaja iz angleškega vira, opisuje pcio-iaa takole: Poveljnik ALnieno je prejel minulo noč ukaz Iz Pariza, da ustavi svoj pohod na točki, kjer se sedaj nahaja. Toda čete so bile zelo izmučene, in on jc želel, da bi prenočevale pod streho. Prebivalstvo je bik> ves dan strašno razburjeno vsled prodiranja romunskih Čet.
Voini minister Hambrich je izjavil, da je mesto popolnoma mirno, in da bo on skrbel za red pod pogojem, da Romuni ne vkorakajo v mesto, •n da se ne bodo vršili sploh nikakšni izgred* Romuni so prišli popoldne do blrzu Budimpešte. Briga«'a polkovnika Kostance se nahaja 15 km daleč od mesta, a .konjeniški oddelek s 4 topovi in 7 strojnicami }e vdrl v predmestju, kjer je izkopal postojanke. Vojaki so prevzeli železnice in brzojave. MSmdo noč je imel neki časnikar intervijev z vcr.im ministrom Hambricbom, ki mu je zagotavljal, da so Romuni oblkibili, da ostanejo izven mesta. On je pa »ponudil v mestu stanovanja za dva konjeniška švadrona mi nekaj topništva. Romunski vojaki se lahko sprehajajo, toia brez orožja. Jutri zasedejo Budimpešto baje angleške in ameriške čete. da zagotove red, če bi bulo treba
CURIH, 4. (Stefcani.) Neka dnrga brzojavka iz Budimpešte javlja, da so romunske čete pripravljene. da -izpopolnijo zmago z zasedbo Budimpešte. Glavna sila se nahaja okoli 20 milj južno ori mesta. Neki konjeniški oddelek je že v mestu. Te vesti potrjujejo tudi ameriška poročila.
BASEL, 5. (Štefani.) Iz Budimpešte poročajo: V ponedeljek popoldne so romunske čete pod poveljstvom generalov Aladarešuja in Holbnrja vkorakale v Budimpešto.
"BASEL, 5. (Štefani.) Iz Budimpešte poročajo: Romunske čete, ki so vkorakale v ponedeljek popoldne T Budimpešto, so šle skozi glavne ulice in se ustavile na glavnih trgih. Povsod vlada red in mir. Romunske čete so zasedle obe brzojavni centrali in železniško postajo. Zasedba je bila izvršena pred nočjo. Ob 23 se je vršila seja, katere sta se udeležila poveljnika zasedbenih čet in vojni minister Ha-merich. Sklepi te seje se priobče v torek potom proglasov. Ob 21 in pol morajo biti ulice prazne. Poveljnika romunskih čet sta generala Mordarescu in Halban.
IZ FRANCIJE.
Obnovitev francoskega trgovskega brodovja.
PARIZ, 5. (Štefani.) Ministrska svet }e skJenfl, da predloži -parlamentu zakonsiki načrt, s katerim se določa 380 milijonov frankov za obnovitev francoskega brodovja
IZ ANGLIJE.
Angleži zapuste Murmansko.
LONDON. 4. (Štefani.) General Ravlinson je s svojim višjim štabom odpotoval v Rusijo, da •ukrene potrebne operacije za umik angleških čet iz Arhangekkega in Murmanskega.
PODLISTEK
lliieufl opereta. (10)
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
In bilo je vredno, da si se vrtel okolo te deklice. Bila je drugače ustvarjena od drugih. Bolj majhna, jedrovita, polna kot jabolko, širokih pleč, polnih prsi je stiskala bujne rdeče ustnice, pomižikavajoč izpod dolgih trepalnic iz vražje porednih črnih oči, da je vsakokrat Imbrici izmuznilo milo iz rok, čim jo je pogledal. Hoja ji je bila gladka, sijajna, obrvi goste, zraščene, a lasje fini kot predivo in temni do kraja.
Stara babika, dobra mati, je razvajala to e-dinico, da so jo sosede šibale z jezikom do tretje ulice; ali, Babica je gladila svoje dekle, kakor .kaka stara obsedela devica svojo sivodla-ko mačko, hranila jo z debelo smetano in belim Icruhom, ter jI govorila stokrat na dan:
IZ AMERIKE.
Ameriška vojska bo štela 516.000 mož.
WASHINGTON, 5. (St-efani.) Državni tajnik za vojne zadeve Baker je predložil kongresu zakonski načrt, ki določa števHo vojske na 510.000 mož.
IZ ŠFICE.
Svl:a vstopi v Zvezo narodov.
BERN, 5. (Štefani.) federativni svet je proučil spomenico glede pristopa Švice k Zvezi narodov. Sklenil je enoglasno, da predloži (zakonodajnemu svetu pristop k Zvezi narodov v obliki nadodat-nega člena k federavitni ustavi.
Iz kgoslavije.
Visoka gospodarska šola v Zagrebu.
Dne 2.3 in 24. m. m. je bilo odposlanstvo kr. višjega gospodarskega učilišča v Križevcih pod vodstvom svojih profesorjev v Beigradu pri ministrih za nauk, poljedelstvo in agrarne reforme v svrho ustanovitve visoke gospodarske šote v Zagrebu že te jeseni. Minister za nauk je izjavil odposlanstvu, da j« to vprašanje že rešeno in da je odvisno samo od poverjeništva v Zagrebu, da se visoka gospodarska in gozdarska šola csni??e že te jes-eni, tako, da bodo mog*i slušatelji, ki so dovršili v Križe vcih, takoj v jeseni nadel je vati nauke v Zagrebu. Minister za agrarno reformo je tudi izjavil, da je stvar rešena ter da je radi agrarne reforme, ki se ima izvesti, visoka gospodarska šola postala tem nujnejša, ker bo treba neštevilno deželnih, osrednjih in gospodarskih uradnikov in učiteljev, ekonomov, zimskih gospodarskih šol, potem organizacijskih uradnškov in strokovnjakov za izvedbo notranje kolonizacije.
Dovažanje pošiljk iz Madžarske.
Svojedobno je zagrebška trgovinska in obrtna
z-bornica uvedla akcijo za dovažanje tistih železniških pošitrk preko državne meje, ki so bile povodom prevrata pridržane na Madžarskem največ v Gyekenyesa in bližnjih postajah. Ker pa niso ententine ćete zasedle Madžarske — kakor se je obljubljalo — je odpadla možnost, da bi se s posred ovan jem vojaških oblasti dovažaft vagoni, določeni za državo SHS. Rešitev tega vprašanja, bo bržkone možna šele sedaj, ko bo sklenjen mir z Madžarsko. Dotlej so vse pospesnice domačih strank na katerokoli mesto — brezuspešne.
Dar za gospodarsko obnovo Srbije.
Srbska banka v Zagrebu je darovala 100.000 K za gospodarsko obnovo Srbije. Hrvatski listi pozivajo denarne zavode in večja podjetja, naj posnemajo ta rodoljubni in človekoljubni zgled rečene banke.
O položaju v Crnigori.
V pariškem Kstu »Tempsir« je bilo nedavno govora o »vstaji v Crnigork. da je prebivalstvo ubilo več predstavrteljev srbskih oblasti, da ljudstvo zahteva, naj se jugoslovanske čete umakne«) <s črnogorskega ozemlja. Resnica pa je tale: Ko je začetkom aprila prišel tjakaj predstavite! vlade, je nekoliko foanditov, ki so se še iz časov okuoacfje Crnogore skrivali po planinah in gorah, začelo prihajati v doline in napadati prebivalstvo. včasih tudi vojaške transporte in manjše posa-dke. Resnica je, da je bilo večje števMo oboroženih ban-ditov — glasom redarstvenih in vojaških poročil v Kotoru — aretiranih. Reenica je, da so se pred nekoliko dnevi pojavile na istem ozemlju neke čete oboroženih ban-aitov, preskrbljenih -z inozemskim orožjem in strelivom, od koder so odšli v črnogorske planine in brda, v notranjost dežele — a to pozneje, nego je bila objavljena vest v pariškem listu. Resnica je, da so si hoteli z nasiljem pridobiti pristašev, a i stota k o resnično je, da si ne le niso pridobili pristašev, marveč se je ljudstvo, posebno pa mladina. vzdignilo proti njim iz lastne inicijative. Tako se glasi brzojavno poročilo, ki je je poslal poverjenik kraljestva SHS za Crnogoro, Ivan Pavi-čevič, predsedniku vlade, Stojanu Proti ću.
O Izdajici Radiću.
Atentator Stjepan Dojčić je spisat brošuro, v kateri — podkrepljeno s konkretnimi navedbami
—	obtožuje Radića, da je vedel za atentat, vendar pa je po atentatu po naročilu avstrijskih in madžarskih mogotcev napisal brošuro, v kateri je obsojal vsak atentat, vsako revolucijo proti nasilnikom I
Sedaj pa se oglaša Radičeva žena, ki pripovedjo K o nekem ofocjcu pri banu in o svo# korajži! Ban da je rekel, dw je Radič menda zaprt tudi izato, ker da je do poslednjega časa branil bivšo monarhijo. Enostanvno izključeno je — o tem je uve-rjen vsak pameten človek v Hrvatski — da bi bil ban rekel kaj takega Vsakdo ve namreč, da se n. pr. Aleksander Hrvat in Ivo Frank — ti gnusni pojavi iz bivšega političnega življenja v Hrvatski
—	in toliko drugih proslulih bnaniteljev bivše monarhije svobodno gibljejo vse dotlej, dokler se jim ne more dokazati, da izdajajo in rov arijo proti svoji novi državL Izdajniško delovanje Radičevo jc znano vsakomur, ali pridejo še na dan novi neizpodbitni dokazi. Da bi obranHa svojega soproga, navaja soproga Radićeva iz nekega saborskoga govora svojega moža, kako da je »pošiljal cesarja Viljema na Sahalin.« V nalivu svojih besed ]e namreč Radič — omenivši Napoleona — rekel, da bo moral »nekdo drug na Sahalin«. Ko so ga pa vprašali, kdo da je to — se je Rajćić z vso naglico umeknil v svojo temo.
To je bilo torej tisto največje junaštvo Radičevo v vojni! Nasproti temu *pa stoje naslednja dejstva:
Radič se je pred vojno, še bolj pa v času vojne z vso dušo pridružil frankovcem in se v svojem
»Jagica, srce moje, joj, ali si lepa! Kaj takega ni videl svet. Da, vprašani jaz, je-li v mestu toli lepe deklice? Morda hči našega mestnega sodnika, ki ima bradavico pod nosom? Nisi ti ustvarjena za kogar si bodi! Kdor ni gospodski sin, naj ne trka na tvoja vrata! Kdor bi zaželel tebe, srce inoje, mora imeti na čižmih zlate podkovice.« Jagica si je vse to dobro zapomnila, in ko jo je nekoč zaprosil medar iz vlaške ulice, mlad in pošten človek, nasmijala se mu je deklica v obraz in rekla:
»Dragi mojster! Meni ni do medice; natočite je je kaki drugi!«
Sosede so celo besedičile, da Babika koplje svojo hčer v mleku; nu, to menda ni bila polna resnica, kajti o tem je govorila največ soseda, mlada mesarica, ki so ji kozice, silno skvarile obraz. Mati je torej sanjala o gospodstvu, o zlatu, hči pa ne toliko. Roki ste jej bili malo spretni za delo, pletivo in rezivo se je nemilo motalo pod njenima rokama, ▼ kuhinjo pa je ni pustila mati, češ, »da se ne okadi fina koža;«
listu in v saboru navduševal za vofcjo proti Srbili, Rusi? in Franc$. (Kakor Šusteršič na Slovenskem.)
Sožalnica njegove stranke na smrti nadvojvode Frana Ferdinanda je bila najvdanejša med vsemi ofrci'jehKim sožatnicami. Tu je bilo govora o »prirojeni in podedovani monarhi eni zvestobi in o državnem patrijotizmu«; bila je prisega ▼ imenu ti-sočev kmetske stranke, da se zberejo »okoli posvečene osebe vašega veličanstva«, da ohrani-o. in vzveHčajo »to našo monarhijo, ta zlati spoj vseh treh evropskih plemen, to sveto kulturno cgnji-šče«! Radić je na-pajda4 tudi brvatskc-snbsko koalicijo, ker ni poslala sožalnioe.
V	spomenici na Potroreka, kjer so irankovci skupno z Radićem zahtevali za Hrvatsko vojaški ko-misarijat, se ie hvalil Radić, da je on največ pripomogel k vojnemu oduševijen;y Hrvatov.
Radič ni imel dnevnika, ampolk tednik. Ni bH torej prisiljen, da bi preko vcPe slavil avstrijske zmage; vendar je izkoriščal vsako malenkost, veseleč se, kako bodo Francozi In Rusi poraženi. Vedno je prorokoval, ka-co da »odločitev pade v prilog pravu in pravici, v prilog naše monarhije.«
Ze dne 14. oktobra 1914. je napisal proroški, »da je večja polovica vojne dovršena, a dTuga manjša polovica da bo št bolj junaška, ali vendar mar.je krvava« — »ako se le ohrani boini duh med Hrvatic. Pisal je o »prevelikih koristi«, ki da se jih moremo nadejati od avstrijske in nemške zmage, ker da bo potem Nemčija preko nas trgovala s Turčijo in Azijo!
Rogal se je Francozom, napadal njihovo kulturo, a Rirse je c*>:soval kot pijanca
Cesarja Frana Josipa je imenoval »»mučenika in modreca, ljudskega cesarja.«
Višek 'podlosti .pa }e dosegel, ko je pevai himno habsburški dinastiji, kier slavi Habsburžaua kot »pristan rešitve«, a Nemčijo, tisto ciilitarično Nemčijo Viijsaim'o kot »vzor vsem«.
V	4istinah, ki so razkrile zaroto proti hrvatski ustavi — naletamo povsod na Radičevo ime. V času vojne je skupno s frankovci žilavo deloval na to, da bi prišel v Zagreb kak madžarski ali nemški general, da'bi zavil vrat še tisti mair avtonomiji, ki so jo imeK na Hrvatskem.
V	saboru je javno Ideal: »Živio vojaški ko-misarijat!« — in je, ko se je pokazala možnost, da poštene Rauch ban, hitel v Peš to, kjer }e priporočal ta načrt, in to na podlagi nasiinih ia krvavih volitev.
Tik pred rusko revolucijo je slavi! v saboru dinastijo Romanovoev, vz-porejajoč jo s Habsburža-m. To da ste dve najmočnejši in najboljši dinastiji.
Ruska revolucija mo ie pomešaia račune ter }e pod neposrednim njenim vtisom vrgel tisto o Saharinu!! 2ena njegova laže torej, ko trdi sedaj, »da je pošiljal Viljema na Sahalin. Pa tudi, če bi bil izrecno omenjal VHjema, ne bi bila nobena ko-rajža — v morju tistih nizkotn;h servilnosti, ki jih je dnevno izkazoval Avstriji in Nemčiji. Ce bi ga bil kdo tedaj pozval na red, rekel bi bil gotovo, da misft na — angleškega knalja.
A potem je — kakor že omenjeno — bežal v Budimpešto, da pomore zloglasnem« Rauchu do banske stolice!!
Onda slika je to o človeku, ki bi bft a svojhnl duševnimi darovi mogel pošteno služiti svojemu narodu! In vendar vse to še ni vse najhujše spri-čo postopanja tega človeka potem, ko si je narod izvojeval vstajenje in cs v ob o? en je. Isti Radić, ki f&mim kolenih klečal in za dober denar slavil tn-jnneko dinastijo, j© proti narodni dinastiji, ki je .po sv-o^m rc'stvu in po svojem čustvo vam m tesno soc'ena z narodom, ki je narodna v najodličnejšem pomeni* te besede — postal revolucijonarec, gromovnik repubKke!!!
Radtć — pa republikanec! AH verujete to?! Ne.
nc — zoTet je bil v sJužiri tuiinskih____mrnarhi-
stov!! Hu^kal }e proti CKTodni dinastiji m služil kovarstvom, ki naj bi — če le možno — vzpostavila 'tuiinsko dinastijo. Radič je onečašča!, prosti-tiFrral. zlorabljal, gazil v blato tudi vzvišeno načelo ljudovlade.
Sedaj je — tako se nadejamo — doigral! Tragična, ali zaslužena usoda človeka, ki mn je bil Stvarnik milostljiv, podelivši mu obilico darorv, s katerimi bi bil mogel z vedrim čelom in glasom poštenjaka živeti v časti in vršiti dobro...!
Iz rtalire.
Razprava ▼ italijanski zbornici o uvažan}« in izvažanja ter o volilni reformi.
RIM, 6. (Štefani.) Seja se začne ob 15.5. Predseduje podpredsednik Rava. De Amicis, tajnik, prečita zapisnik včerajšnje seje, ki se odobri.
Luzzatti predlaga, naj se poveri predsedni-štvu naloga, da izpolni sedem praznih mest v komisiji za proučevanje carinskih pristojbin. Feraris Dante, minister za trgovino, obrt in prehrano, odgovarja na nekatera vprašanja glede naredbe od 24. julija o uvozninah. Izjavlja, da ima ta naredba samo začasno veljavo, ki odgovarja razmeram, ki so nastale vsled nekaterih ukrepov Francije in Anglije. Pri določevanju ukrepov glede svobodnega uvažanja in izvažanja se ni smelo poza/bljati, da poteče dogovor s Švico dne 20. prihodnjega septembra in ne vpoštevati bednega stanja, v katerem bi se nahajala naša podjetja. Naredba od 24. julija ne prepoveduje uvažanja, temveč ga samo urejuje z ozirom na deželne potrebe na podlagi tozadevnega mnenja tehničnega odbora. Govornik pojasnjuje vzroke, radi katerih je vlada vključila v seznam omenjene naredbe polje-
zato pa je Jagica marala za gosli, za popevke, za »kolo« in za mladence, ako so bili — kakor se pravi — fantje od fare. hnbrica ni bil sicer ant kot dren, niti ne Bog ve kako lep, da bi ga ?ili mogli postaviti na oltar za svetnika; ali, bil je, kakor se pravi »vražja ieri«, človek, ki se je znal premetavati na vse strani, človek, ki mu leti jezik kot po loju. Znal se je šopiriti z jezikom, prikupljati se z besedo, previjati se cot maček, in zbijati Sale kot opica; pak, ko je vedel, da ga čuje Jagica, se je zatekel k svojim premetenostim, Sibal po vsaki glavi, Ja-gico pa je gladil z jezikom, da je mladenki i-gralo vse srce. K temu je prepeval ob tamburici — in kako sladko! Učitelja ni hotel že nikdo poslušati več pri orgijah, ampak samo mbrico. Ko je takole v tihih letnih večerih bil sam v brivnici in je brenkal na drobno tamburico in peval ganljivo:
»Hoja, hoja, hoja I Ti si, dušo, moja! * tedaj je Jagici igralo srce, pak se je deklica
delske stroje, avtomobile in proizvode tekstilne in lesne industrije. Naglaša, da se ne bodo nove carinske pristojbine določale, ne da bi jih prej odobril parlament. Visccchi, minister za poljedelstvo podaja nekatere izjave glede o-mejiive uvažanja bakrenega sulfata, konopelj, ker je teh proizvodov zadosti doma. Dovoljeno bo samo uvažanje strojev, ki jih ne izdelujejo italijanske tovarne. Risetti: »Kaj je pa z vinom?« Na Nittijevo vprašanje, zakaj Hi hotel, da se uvaža vino, odgovarja Risetti, da bi uvažanje Španskega vina imelo za posledico znižanje cen domačim vinom. (Živahno odobrava-nie).
Tedesco, finančni minister, pripominja, da je v Italiji veliko obilje električnih žarnic, a se razun tega dovoljuje tudi uvažanje. Nitti ugotavlja, da je mislil, da se bo vladi očital liberalizem, a medtem se ji očita protekcijoni-zem. Naredba od 24. majnika urejuje samo začasno vladavino po odpravi naredbe od26. majolika 1916., ki je dovoljevala neomejeno uvažanje. Prepovedano je samo uvažanje luksus-nih predmetov (Odobravanje) in proizvodov, ki je zadosti doma (Odobravanje). Razun tega treba podpirati domača podjetja, da se tako zmanjša brezposelnost. Odgovarja nato na Risettijev predlog in ugotavlja, da bi bila največja neumnost, če bi se sedaj uvažalo vino, medtem <ko ni v Italiji niti kruha. To uvažanje bi imelo za posledico, da zniža italijansko valuto. če ni vina, se pa ne bo pilo! Sedaj je treba predvsem delati in proizvajati. Giretti razume sicer, zakaj se prepoveduje uvažanje luksusmih predmetov (pod pogojem, da se zvišajo pristojbine tudi domačim izdelkom), ne razume pa, zakaj se ne dovoljuje svobodnega u-važanja drugih proizvodov, čeravno je to edini način, da se odpravi draginja. Obžaluje, da še obstoji odbor, ki določa uvažanje, čeravno je pokazal med vojno, da je nesposoben. (Komentiranje). Omejitev uvažanja življenskih potrebščin je v očitnem nasprotju s programom ministrskega predsednika, ki je zagotavljal, da bo vodil strogo politiko glede cen vprid ljudstvu. Giretti je z ozirom na pomankanje sirovin za uvažanje izdelanih in napol izdelanih proizvodov. Treba preurediti gospodarstvo, ker zvišanje plač in osemuruno delo se ne bo moglo vzdržati; če se bodo morali v sedanjih razmerah višati proizvajalni stroški (Komentiranje). Modigliani se ne čudi, da se sedaj dviga Giretti proti posledicam politike, čije goreč pristaš je bil med vojno. Kritizira naredibo, ki udejstvuje tipično protekcijsko politiko. Boljše bi bilo, Če bi se razdelile podpore med 50.000 brezposelnih delavcev, namesto da se nadaljuje s protežiranjem kapitalistov v železni industriji. Samo da se protežirajo nekatera podjetja, so celo prepovedali v škodo poljedelstva uvažanje plugov. Nitti se čudi, da kažejo sedaj tako erotiko proti železni industriji ravno tisti, ki so hoteli vojno, čeravno bi bila vojna brez železne industrije nemogoča. Naredbi se ne sme očitati nezakonitosti, ker vojna ni še dokončana, dokler ne bo podpisana pogodba z našim neposrednim sovražnikom, Avstrijo. Meda trdi, da je odbor, ki je odločal o uvažanju, pokazal med vojno veliko pridnost.
Seja se zaključi za nekaj časa. Ko se seja zopet otvori, začne predsednik razpravo o volilni reformi, in sicer o čl. 5. Sichel predlaga, naj se rok 10 dni, določen za operacije deželne volilne komisije, zmanjša na polovico. Mar-cheano predlaga, naj se razprava odloži, dokler komisija predloži naznanjene izpremem-be. Tudi Modigliani se pridružuje Marchesa-novemu predlogu. Nitti nima nič proti temu, da se tozadevna razprava odloži na jutri. (Dobro!). Razni govorniki predlagajo razne zakonske načrte. Seja se zaključi ob 18.30. Jutri ob 15 se bo seja nadaljevala.
Rusija u letih 1914.—1910.
Začetek sovJetov.
Prve dni po revoluciji je mislilo vse, da bo izbran za carja veliki knez Mihail Aleksandro-vič, da bo začela ruska vojska zopet nastopati proti Nemcem in da tako v kratkem odloči usodo vojne. Tedanji justični minister Ke-rensltij je sam izjavil raz stopnjišče Gosudar-stvene dume v Petrogradu, da Rusija ni pripravljena za republiko in da bo le izvolitev velikega kneza Mihaila Aleksandroviča za carja zagotovila miren razvoj dežele. Ko sta izvedela to dva druga člana Gosudarstvene dume Gruzin Čeidze in poljski Žid Ceretelli, sta zbrala vse glavne petrograjske delavske voditelje tn dosegla s svojim hujskanjem razburjenje širekih mas. Tedaj se je sklenilo, da ustvari nova institucija v obliki sovjetov in med prvimi novimi idejami je bila ta, da naj bi bila vlada le eksekutivni, sovjeti pa kontrolni
polagoma privadila tega britviča, in ko se je moral seliti, bila je ves dan — da, ves dan zelo žalostna, a en dan žalosti je za mlado dekle dovolj.
Nu, brivec Imbrica ni znal samo ubirati strun na tamburici, marveč tudi računati, koliko je vredna Babikina hiša. Vedel je, da je Jagica edinka in miljenka stare matere; vedel je, da ima stric Vid prilično grošev, hišo in vinograd, in da vse to določi za Jagico, ki jo je ljubil kot oko v svoji glavi; in ko je lepo izračunal vse to, je začel brenkati in sladko pevati Jagici:
»Hoja, hoja, hoja!
Ti si, dušo mojaf«
sanjajoč, kako se bo lepo šopiril po svoji hiii, po svojem vinogradu, ob svoji Jagici. Pa glej! — sedaj mu je »morski rak« toliko pokvaril račun, da je ta lepa jedrovita Jagica pozabila na pesmice, na tamburico in na imbrioo!
No, pa naj je tudi veleumni brivec slovel kot
organ. Praktično bi pomenjalo (ja naj fcj institucija sovjetov nadzorovala delovanje ruske vlade, in dokler bi vlada hodila po poti, ki bi se zdela sovjetom pravilna, bi uživala zaupanje in podporo sovjetov. Gosudarstvena duma je bila tako popolnoma potisnjena v stran, in v ospredje je stopila zahteva po ustavodajni skupščini, takoimenovano »učreditelj-no sobranje«.
Ugotoviti je treba tu, da so vsi voditelji meščanstva, ki iiak niso imeli opore v ljudstvu, popolnoma izgubili glavo. Nekaj dni po teh: dogodkih je zabeleževalec teh črtic imel priliko, da je govoril z Gučkovim, ki je bil tedaj1 vojni minister, in mu je že en sam pogled na1 tega človeka pokazal njegovo popolno moralno izgubljenost. Tedaj je nastala na Rr$kem anekdota o stranki »I. I.« (»Izpuganaja inteligenca«) ali pa stranki »K. V. D.« (*Kuda veter dnjet«).
Kerenskij se je nagnil na stran Celzdeja in Ceretellija, in ti trije so potem napravili komplot za ustanovitev republike. Šli so na delo zelo previdno, kar kože naslednji primer.
Ko se je car odpovedal prestolu, je nastalo vprašanje, kdo naj bo glavni voditelj vejske, in ljudski glas je pokazal na velikega kneza N&olaja Nikolajeviča, lei je tedaj poveljeval na Kavkazu. Ako bi bil Nikolaj Nikolajevič izvedel, kak načrt imajo Kerenskij, Ceidzc in Ceretelli, bi bil imel fizično možnost, da bi se bil upol njihovemu načrtu in izsilil, opiraje se na svojo izborno armado, da bi Rusija ne bila krenila predaleč na levo. Zato so pa Kerenskij, Ceidze in Ceretelli previdno molčali o svojem načrtu in so se delali, kakor da so tudi oni za to, da se izvoli nov car, ter so ponudili velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču mesto glavnega poveljnika ruske vojske proti Nemčiji in Avstriji, rfakolaj Nikolajevič je sprejel ponudbo in se je napotil v novi glavni stan. Njegova pot je vodila čez Rostov na Donu. Toda ko je Nikolaj Nikolajevič prispel tjakaj ni hotel stopiti v novi vlak, je obkrožila vlak stotniia vojakov, ki so imeli tajen ukaz, da naj aretira velikega kneza. Tako se je moral veliki knez Nikolaj Nikolajevič sredi poti od ene armade k drugi vdati zasedi. Prepeljali so ga na Krim in ga tamkaj aretirali.
V tem je začel Miljukov delati politiko na svojo pest, ne da bi sploh vprašal druge mini- -stre za mnenje. Aiigleška vlada, ki je dobro poznala Miljukpvega in tudi žnjim ponovno kon-spirirala pred revolucijo — 19. januarja se je namreč ob sodelovanju angleške vlade trdno sklenilo, da se izzove revolucijsko gibanje in odstrani car Nikolaj — se je bala, da bi ji Miljukov ne pokvaril nqenih načrtov s svojo go-stobesednostjo in je poslala en večer, preden je Miljukov mogel razviti svoj program, k njemu odposlanca z naročilom, da naj za božjo voljo ne zine besedice o Carigradu in drugih takih vprašanjih, ki bi poinenjala le prelivanja olja v radikalni ogenj, ki se je tedaj mahoma razširil po vsej deželi. Miljukov je otbljubil, da bo molčal, toda svoje besede ni držal in je tako izzval velik odpor s strani vseh radikalnih strank, ki so teda;, brez dvoma po zaslugui tajnega delovanja z nemške strani, postavile formulo »brez aneksij in brez kontribucij« in se to vprašanje potem več mesecev ni izgubilo z dnevnega reda.
Preprosto ljudstvo sicer ni razumelo te formule, in šele tedaj, ko so jo voditelji umeli precizirati z novo zahtevo — »mir za vsako ccno« — je pričela ta ideja tudi v ljudsikih mrrah dobivati vedno močnejšo zaslombo.
Fiasko ruske inteligence jc bil oči i na vsej črti, in pokazalo se je, da ni imela Li zadostne politične Šole, niti razumevanja taktične zahteve, niti dovoijnega znanja, da bi mogla kljubovati novo nastopajočim programom.
Vlada je imela vsakdan manje ugleda, v so-vjetih pa so se pojavljale venomer nove radikalnejše zahteve, lki so imele za posledico, da se je vlada rekonstruirala in popolnila z novimi, manje umerjenimi življi. V vojski so odpravili pozdravljanje, vrgli so med vojaStvo misel o lastnem izbiranju častnikov ne glede na njihovo predizobrazbo, vrgli so med vojake zahtevo, naj odloča vojaštvo samo, ali se imajo ukazi vodstva izpolniti ali ne, in to misel -je vojaško moštvo dobro razumelo, da ima namreč ono samo odločiti, ali naj ruska vojska nastopi ali ne. Meseca marca in aprila leta 1917. se tudi v resnici na vsej fronti ni vršilo nič drugega kot zborovanja, na katerih je bil glavni predmet razpravam vprašanje, ali naj armada nastopi ali ne.
Zelo značilna za Miljukovega je zadeva grofa Šeptickega. Grof Šepticki je bil svoječasno avstrijski konjeniški častnik, ki pa je nalezel neozdravljivo spolno bolezen ter se je potem, kesajoč se za svoje grehe, odločil za duhovniški stan. Bil je v Rimu, kjer je postal res du-
prorok med meščani, to pot se je bil prevaril, kruto prevaril, ker »slave »»morskega raka« ni bilo konec, marveč je celo cvetel bolj, nego kedaj. Vztrajno srce starca Vida, posebno pa bistra glava in poštena duša Dalmatinca Ulje je razširila trgovino na široko. Ta morska grdoba nad prodajalnico, iz početka preklinjana ( in omražena, je prišla skoro na glas po vsem mestu, da, po vsej deželi; gospoda velikaši in sam škof zagrebški niso kupovali robe drugje, razun v prodajalnici Vida in Ilije. Izpod teh marljivih roloje rastel blagoslov od dne do dne, vnanji trgovci in kramarji so jemali robo samo od »morskega raka«; bilo pa je tudi tu delaj od zore do mraka, da so najhuji nasprotniki] sedaj spoštovali dalmatinskega došli ca koti neko čudo, in sam »zeleni medved«, sicer jako; konservativen človek toliko glede cen in glede* robe, je nekoč po večernici odrezal Imbrici.
(Dalje.)
Strna 1L
V flter Sil '
▼ faH, i— 1 ii<MU 1 ml '
hoviyk, in je zavzemal napoeled v Galiciji mesto takormenovanega unijatskega Škofa. V tej
lastnosti je uganjal poljsko in avstrofilsko politiko, naperjeno proti ruskemu prebivalstvu In pravoslavni cerkvi v Galiciji. Ko so Rusi leta 1914. zavzeli Lvov, bo pustili grofa Šeptic-kega v svobodi -pod pogojem, da se odpove političnemu delovanju. Ko pa se je dokazalo, da je grof Šepticki prelomil svojo častno besedo — proporedoval je v ruski cerkvi ter priporočal prebivalstvu, da naj se ne da premotiti po volkovih, ki prihajajo v deželo v ovčji koži — so ga Rusi aretirali in internirali v nekem ruskem samostanu. Vse to pa grofa Šeptickega ni motilo, da ne bi bil neprestano intrigiral proti ruski vladi, čemur je dokaz dejstvo, da je bilo prvo delo, ki ga je napravil Miljukov, ko je postal minister za zunanje stvari, da je dal osvoboditi grofa Šeptickega, ki se je napotil preko Stockhokna v Avstrijo, kjer je nadaljeval svojo skrajno fanatično protirusko politiko.
na Aoguedofctu je bflt mrt« le ccto leto Is opfoh
ni bfto ti ve«» čJoveka v vseh prostorih. Bfl Je torej vsepovsod pravi	^flltid- « ggrofe-
vapjem tp»e liVjrffllnr '
Francosko časopisje proti Boisarjem.
Velik del francoskega časopisja se oglaša zadnje dni proti Bolgarjem z ostrimi besedami. »Temps« je objavil n. pr. članek, v katerem zahteva ostro kazen za izdajalsko Bolgarsko. Nje zločin da ne zaslužuje nikakega sočutja, kajti sočutje za narod, kakršen je bolgarski, ne donaša obresti. — *Figaro« piše, da se bolgarski značaj odlikuje s posebno podlostjo. Bolgarji so vedno uverjali, da so goreči prijatelji Francije, ali, če bi bile mogle: s kakim veseljem bi bile bolgarske čete korakale tudi do Pariza, Sedaj pa, ko se je z napori Grške, Srbije, Anglije in Francije končala stvar drugače, prihajajo Bolgari, govoreč, da so oni prvi začeli pospeševati misel miru.
Nam se zdi, da francosko časopisje vendarle precej strelja preko cilja. Res je sicer, da je bilo vse vedenje Bolgarske v balkanskih in v svetovni vojni tako, da ije moralo vzbujati največje ogorčenje. Nosilo je na sebi vse znake ostudne zavratnosti napram zaveznikom in krutosti, ki je kazala, da so verni posnemovalci poznejših svojih zaveznikov,..! Vendar menimo mi, da je treba razlikovati nekoliko med oficijelno Bolgarsko za časa te svetovne borbe in bolgarskim narodom. Re6 je sicer, da je ta poslednji neizmerno zakrivil ravno s tem, da se je slepo usužnjil nemškemu eksponentu Ferdinandu in njegovim podajačem, ki so tvorili o-ficijelno Bolgarsko. Neizmerna njegova krivda je v tem, da je v svoji slepoti dvignil bratomo-rilsko rciko, da se je omadeževal s krvjo krvnih bratov na izmučenem in od krvi napotenim Balkanru. Toda, verovati, ali vsaj nadejati se smemo, da je bil res zaveden. To pa tembolj, ker je bil ta narod — dasi sicer zelo nadarjen in marljiv — da sedanjega poloma po veliki večini politično zelo primitiven, da v tem pogledu tli bil niti oddaleč dorastel srbskemu. Ali dobra duša v njem se ni znala uveljavljati. In da so se Ferdinand in njegovi plačani podrep-niki zavedali, da vse njihovo vladanje ni bilo v skladu z bolgarsko dušo v njenih globinah, priča dejstvo, da se je Ferdinand, ko je njegova lopovska politika doživela popoln polom, zbal naroda, odložil krono, ki jo je nosil tako nevredno, ter — zbežal pred narodom. Ni dvomiti, da se je bal krvave osvete. Zato menimo, da bi bilo vendar prehudo, če bi ves narod zadela tista kazen, ki so io v polni meri zaslužili njegovi vi a d alci.
Eno mora seveda dokazati sedaj bolgarski narod: da izpoznava zločin, ki ga je zagrešil, da je pripravljen v bodoče poravnati, kar je zagrešil v minulosti, da hoče izbrisati spomine, na zlodejstva in vse gorje, ki je je v družbi z nemško-madžarskimi sozločinci prinesel na balkanske brate, z eno besedo: da postane vreden, da se povrne v kolo bratov! V tej smeri naj bi se — bi želeli mi v interesu ijugoslo-vanstva — gibalo postopanje zaveznikov na konferenci ob določanju bodoče usode Bolgar-jev. Vodite naj jih pravica in sočutje! Če pa bolgarski narod ne bi podal takega dokaza, če bi njegovi zastopniki hoteli še nadr.lje tirati politiko zavratnosti in pod roko igrati kako igro s sovražniki, potem pa naj le pride nad bolgarski narod tista usoda, ki jo zaslužuje — naj se uresniči sodba, ki jo izreka francoski »Figaro«: narod, kakršen je bolgarski ni vreden sočutja!!
n?3 Italijanskih MMlk
Cenzura nam je iz nagega poročila o nedeljskih in ponedeljskih dogodkih črtala toliko, da si naše čitate!jstvo, posebzio pa euiranie, ni moglo ustvariti prave slike o teh dogcclkih. Sicer se ie v Italiji odpravila cenzura in so se ravno ti dogodki.
o k oda na naši lastnim.
Povedali smo včeraj v svojem .poročilu samo ■tako površno škodo, ki ie cicleteia naše zavode
kakor nam je brla pač sporočena od prizadetih strani; toda v resnici se bo poka-zala še veliko večja, kot pa se je dala preceniti na prvi pogled. Tudi pri nas prihajamo do izpoznanja, da smo se zmotili. škoda ie še znatno večja, kot pa smo rekli prvi hip, da, naravnost neprecenljiva. Dovo-ijuemo si tudi pripomniti pc-novno, kar smo že poudarili včeraj, da z naše strani ni bilo niti najmanjšega povoda za naskok na našo lastnino, da kakega napada sploh nismo niti oddaleč priča&o-vaH. čemur je pač najboljši dokaz de rs t v p, da so
naskočili in opiTFStoši'i na*o lastnino takorekoč v naši odsotnosti. V »Cesto Besedi«, društvu v Trstu bi-vajoćih pripadn-.kov čehosJovaike države, in »Cn talnici« se je naharala ob času naskoka ena sama ženska, prostori »Trgovsko-obntne zadruge« so bili zaprti in se ie nahajal v stranskih prostorih edino Ie s!u?a s svok) ženo, v »Edinosti« ie bila prisotna edino le naša upraviteljica in ravnatelj tiskane je pritekel v taskamo šele potem, ko e Viiiei, kacj ntanja drvhai v Narodnem domu. Šola
Tukajšnja i talijanska aacCaftdfottCBB tista »Na-zione« in »Era Nruova« sta občaviia o predvčerajšnjih dogodkih toKko izmišljotin m celo tvdi na-r a vnos t zlobmh laži, de nikakor ne moremo molčat nanje. Omenimo naj .danes «amo nesramno laž, ki jo je objavita »Era Nuove«, jhSoč, da so d-emoos+ratje naskočila prostore čredništva in tiskarne siova^skega <rata »Edinost*«, da bo razbili} nredreštvo. pometati vse cul ukco in cek> tudi »due : bandrere austriache, che furono trovale naseoste, e im ritratto del vecchao imperatore« (*dve avstrijski zastavi, ki so našli skrite, in sEko starega cesarja«)! Nesramni iažniki! SdrtiEŠtirideseto leto izhaja »Etfctost«, a še nikdar In ntto« ni videl nihče v njenih prostorih raz obe« ene slike kakega Ksfcshuržana. dočim pa fih ie bilo nafti vsepovsod v Trstu, najbrž tudi v hišah tistih, ki so predvčerajšnjim razbijali pri nas. Da, imeli smo 6rno--timeno zastavo, ker nas ie bivša avstrijska policijska obi as t prisilite, da emo jo morali izvešati; toda ta tzastava se je še prod polomom Avstrije porabila za ounje, s katerimi se je v našem uredništvu brisal j>od. Slovensko trobojnico na sliko jugosiovajiskega kraija Petra, Ig smo jo inrjđi v irredsištvu že odtedaj,
Peter Karadiordjcvić, zase6ol"rrestcH kraijćvTne Srbre, edino vladarsko sldko, so nam raztrgal? rn uničili italijanski nadjonalističei vandali že ob napadu na »Edinost« ob konou meseca decembra leta 1918. Sramota za »Bro Nuovo«, d« skeša sedaj nesramno vandaktvo svojih kombiniran-h pristašev — ».gli arditi, a&a tesfa, jjuidavMio ia oo-lonna che s'iogrossava stmpr« p»u, e, riurrta sorto I a n ostra redazione ap^fjtcdr calorosaRiente* (»z arditi na čela >e miča, Id »e i« vede o povečevala, prišla pod naše uredništvo in r.avduženo odobravala«), — opravičevati e nam podtakafcnirc *avsmšakanrtstvcm=. Fej! Sram vas bodi! Da je »Era Nuova« tireenanega socrMnega demokrata Dobauscheka poizkušala vtdeniti v žep-nam, ji niti ne zamerjamo, ker vemo, da so nfreni poročevalci oremokri za ušesi, da bi pota a H generalni štTajk teta 190?.! V osteiem pa dosti o lažeh in tožnikih.
Aretfraoci, racjcocl, mrtvi.
Kolikor smo mogli doznati, je bik) tefcom ponedeljka vseh skupaj aređranih 443 oseb, večinoma v ^Delavskem domu*. med nrimi tudi znam delavski voditelji Oliva, Scabar tn Lanrencich. Z nobenim drugim namenom, temveč edino kot kronisti naj izrecno zabeležimo tu, da m bil ne aretiraš, ne ranjen, še manje pa ubit riti etlen p.arodaiai, kar je bilo tudi popolnoma izklju&enc žc samo po sebi. ker aplok aibče naših >imđi ol bi! soudeležen pri izgretKh.
hteva, 6eMejo pod *a$S4o svobodnih ustanovitev Obfes? meščan: racnmno far hrabro, da se tako odbrafOb flhdnje težkoče sedanjega časa. m Ta petrijotiCoB čin bo meni r veliko zado5čerr>e, 1 da dcinjcm w>K|f(» is V pokiem sogiasju s pre-4 bfvnlrtvo«.	in zastopstva beb preljubih
dežel, za Hmiiiijp katerih se živo zanimajo vse dnrg-e itfdllemhe dežele. V velsko veselje mi je, ds morem tzraeHI e tistrežljn^m in srčaim pozdravom svod« poseko speštervanje in uvaževaaie.
Trst, dwc 4. avsrusta 1919.
Generalni civihii komisar:.
A ugušio CiuifeiH.
Zvečer smo dozna-li, da je WJo okerfi 120 v Delavskem domu aretiranih oseb izpuščenih v svobodo, med njimi Oliva in drači.
Socijalo >demokrata& i ukrepi.
Včerajšnji večerni »Lavoratore« poziva delavstvo, da naj se vrne na delo. Prepričani smo torej, da bo danes viadalo po mesta popolnoma normalno življenje. Socsjalnodemokratsko predstaviteJjsrtvo >e bilo včeraj dopoldne, pri gubernatorju Ci\rffell4j«, pri katerem je, kolikor smo izvedel, protestiralo proti zasedbi »Delavskega doma« in njega pretvo-ritvi v vojašnico. Kaj se je v ostalem ®ovwi4c tamkaj, nam ni znano.
Dohcdi k »Delavskem« domu« so bili tekom vsesa včerajšnjega dneva zaprti z vojaškimi kordoni. Ravno tako ie bil tudi ves dan zastražen »JLavo--aitore«. Naše poslopje je bilo nezastražero oo snoči dalje.
Dejala vesti.
Proglas generalnega civilocga kosatearja Ciu!-fcllija. Meščani! Prevzel sem posie generalnega
civilnege komisarja za Trst in Julijsko Benečijo zaradi čuta dolžnosti napram doenovini, m me; namen je, skrbeti m pobrigati se -za bk^ostanfe narodov, ki so spojeni z Italijo, podpirati koristne iniciative, vz-po stavi ti stopnjema normalne razmere javnega življenja, ki se mora razviti in uspevati v rednem delu, v varnosti svobode in pravice.
Pričakujem dobrovolinega sodelovanja vseh prebivalcev, zastopstev in oblasti, ki sedaj delujejo, kakor tudi onrh, ki bodo morale začeti svoje koristno delovanje.
Posveti! bom svoje delo in oblast le v prid ljudskemu blagostanju, brez ozira na osebe in stranke; in prepričan 6em, da naMe prebivalstvo Trsta :n Jrul. Benečije v svoji stalni tradiciji mirnega delovanja, pravičnosti in dobrote, -primerna navodila za svoje namene in čine. Trst mora, kolikor mogoče kmalu, zopet začeti svoje veličastno življenje, svoje svobodno dihanje in svoj gospodarski vzmah, da dd domovini veliko in dragoceno pomoč, ki jo pričakuje Italija od Trsta in od drugih mest tej odrešenih ozemefc, da more tako izvršiti svojo zgodovinsko mesijo za civilizacijo in za napredek.
Začnimo torej zopet delo, lri je je ustavila osvo-diina vojna, iščimo tolažbe za težave in škode, ki smo jih junaško pretrpeli, v delu miru. v vzajemni naklonjenosti fn v izvrševanju svojih dolžnosti.
V tem upu vam izražam s svojim najsrčnejšim pozdravom pozdrav kralja in Italijanske viade.
Trst, dne 3 avgusta 1919.
Generalni civilni komisar: Aisgusto OiuffeHi.
Obenem s tem razglasom je razposlal novi gubernator vsem oblastim, zastoenrišivom itd. ter seveda tudi -uredništvom naslednje pismo:
Štejem si v čast, naznaniti, da sem danes prevzel od kraljeve vlade podeljeno mi službo generalnega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo s posli in oblastmi, določenimi od kraljeve naredbe z dne 24. julija 1919 št. 1251. Potrju'em namene, ki sem jih izjavil že v objavljenem proglasu in računam na marlivo in pošteno sodelovanje vseh vojaških in civilnih oblasti in meščanov vsih stanov, da se izpolnijo važne dolžnosti, ki se tičejo vlade in naroda iz srečno rešenih dežel. Ker si želim uspešnega sodelovanja z meščani in strankami, sem pripravljen vsakemu pomagati, ki potrebuje mojega dejanja, zadovoliti pravične pritožbe, poslušati koristne nasvete pristojnih oseb in ščitili privatne in javne zadfcve v vsaioeni cziru civilnega življenja. Sectaj, ko si je Italija priborila po stoletnih borbah lastno neodvisnost in zacotovila z nepopisnimi irtvami svoje naravne idca ju
Cene mmrffiiliiurahn izdelkom. Civilni ikom?sari jat za mesto Trst in okoh'co je izdal naslednjo naredbo: Ceniku so podvrženi naslednji manufakturni izdelki, ki se ne bodo smeli prodajati dražje, nego je njihova nakupna cena, zvišana za toliko oostotkov, kakor «e spodaj navedeno: izdelane obleke, nakupna cena. zvišana za 25%; sukno vsake vrste, nakupna cena, zvišana za 25%; svilene ovratnice, naletoma cena, zvišana za 35% izdelano perilo (tzvzemšr batistno), nakupna cena, zvišana za 25%; pletenine, nakupna cena, zvišana za 25%; oaoc&vice (izvzeznšr svilene) nakup, cena zvišana za 25%; bombažaste in volnene rokavice, nakupna cena, zvišana za 25%; ni t ni vitli, nakupna cena, cvj&tna za 25%; bombaževina, na-knpna cena, zvišana wa 25%; klobuki in čepice, nakupna cena. zvišana za 30%; dežniki, nakupna cena, zv49aaa ca 25%.
Vfen, Id ofso podvržena znižanju io ceniku. Civilni komienzijat določa soglasno s komisijo za cene, da se oe znižajo cene finim vi-nom v steklenicah, toskanairim vinom v originalnih stek'eni-caJi, »marsaJU, ^ve^mutu« kakor tudi naslednjim vinom: sBartoera«, »Barolo« in »Moškat« bodisi
v	steklenicah aH sodih. Ostajajo še vedno v ve'jta-
vi	cene za navatuea vina (bodisi v sodih ais pa v stekieracah) in nicer po 2'20 liri za vino pod 9 stopinjami in po 2*40 &r za vino pod 10% stopinjami, toda Una namizna vina nad 10 stop-inj sc bodo iabko prodajala po 2*40 liri, s poviškom za 20 Jirnih skrfcak za vsako 6topinjo.
Izpln£nvnaAe vojaške stanarine. Mestna magistrat razgfaan: Stanarine častništva, moštva, itd. za mesec julij 1- se bodo izplačevale v konrisu-rijatu za stanarine in vojaške transporte, na trgu Edinosti St 4 I. vrata 26, od 9—12 ure z ncsleri-nim redom: 8. in 9. avgusta črke A—B, 11. in 12. črke C—D. 13. črke E—T, 14. črke G—H, 16, črke I-*, 18. hi 19. črke L—M, 20. N—O, 21. in 22. P—0, 23. in 25. črke R—S, 25. črke T—V, 27. črke W—Z. — Sttmodajalci se pozivajo, naj prine--sejo & seboj dokazila, da so oddali stanovanje v resnici v najem, in da priitgo v določenih dnevih.
Dra&ba narrnTimfTi kamnov na pokopališču pri Sv. Ani. Mes4ni majistrat razglaša: Dne 30. avgusta i. I. ob 16. se bo vršila na pokopališču pri Sv. Ani javna dražba nagrobnih kamnov in drugih nagrotanh spomenikov, vzetih iz navadnih grobov iz leta 1919. ftn iz grobov, ki so starejši od desetih Ist Kamni sc prodajo tistemu ki ponudi največ n nt do ceni, kš jo bo določila dražbena komasija. KjipJieno blato se bo moralo copeljati iz pokopališča Se isii dan ali najkasneje nasledajjega dne. Kamni, ki ee ne odnesejc v določenem času, se prodajo na raCun in riziko lastnika.
BafcUrOillJCni laboratorij. Mestni lizikat je or*«»ixrrai s poroočjo vojc-škc-sa poveljstva bakte--«olox^čai laboratorij v ulici Cavana 18 II., kjer Jefcoo iabiM> vsi zdravniki svoje poizkuse v sumljivih shičajih n^ez^rve bt>lezni. Ves potrebni materijal daje laboratorij
Poštni prane« z N omiko Avstrijo. S 1. avgustom je dovoljena z Nemško Avstrijo izmenjav?, naslednjih poštnih predmetov: navadna pisma, do-pisnioe, navadne In z odgovorom, trgovska pisma, vzorci io tiskovine. Za take predmete so dovoljene expreane in rekoma ndirane pošiljatve. Do sedaj pa ni še dovoljen ne promet časopisov od privatne etra ni ne pošiljatve zavojev in mednarodnih apremnfc. Omenjeni predmeti moraio biti .fran-kirani po drfočith ea mednć?rodne pristojbine.
Občnega zbora »Učiteljskega društva za Trst :n okofico« ne bo jutri: prelaga se na poznejši čas. — Predsednik.
Tržaška kmetpeka družba. Vsled izjemnih od--edeb odmde občn«r zbor Tržaške kmetijske družbe, doJočen na |«iiiodn?o nedeljo, ter se bo vršil ka^neie.
Seja že«sfee Orli Metodove podružnico se vtŠt danes, v rredo. t. m. -cb 16 v prostorih Oiasbe-»e Matice.
PcizJraftem sansemor. Včeraj okoli 20 so klicali rešilno postajo v ulico Giulia 38, lcjer je neka mlada ženski izpila opijum. Prihitel je zdravnik, ki je našel Terezo Trevtaf, staro 26 let, ki se je hotela zastrupiti radi družinskih razmer. Zdravnik ji je izpral želodec.
Tatvine. Služkinja Genovefa S. je ukradla svojemu gospodarju M. Metlikoviču, ki stanuje v ulici Navali, 100 lir iz listnice. Bila je aretirana. — V minuli noč? so vdrli tatovi v stanovanje Jakoba Cherharja v Sv. M. M. Zg. 905. Tatovi niso imeli sreče, kajti družina jih je pregnala. Na begu so pa padli v roke karabi-njerjev. — V stanovanje slikarja Alojzija Hribarja v ul. Cavana 18, so vdrli neznani tatovi, ki so odnesli za 750 lir zlatenine.
Borzna porotila.
Trst, -dne 5. aveusta 1919.
Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamerics.na)	560— 580
Dalmatia (Parobr. dr.)	300— 315
Gerohmich	1550— 1600
L3oyd	950— 980
Lussino	1550— 1600
Martinožich	465— 475
Navigazione Llbera Tršestina	1800— 1860
Ocean ia	460— 480
Premuda	645— 665
Tripcovich	555— 565
Assicurazioni Generali	16500—16750
Riunione Atdriatica	3000— 3100
Anrpciea	460— 470
Cement Dalmatia	345— 260
Cement Spala to •	335—345
Čistilnica petrcleii (Raif. CMii Min.)	1650— 1700
Čistilnica riža (PfJatura riso)	365—375
Krka	36S— 375
ladjedelnica v Tržiču (Cantiere)	300— 310
Tržaški Tramway	230— 240 Tržaška tvornica otia (Oleffici Triest.) 950— 1000
Rizne vesti.
Strašna p o vest, V neki obmorski vasi v SiciiiH sta živela mati in sin ntoruar. Začela je vojna, sin si ji pa je šel v vojno. Do tu je povet popolnoma navadna. — Mnogo časa je prešlo, a mati ni nikoli c obila od sina ne besede v piemu, ne glasu od rrvAfcrr*- lAati je načU« ktfati* in iagubbeti |e one
0010	i® imei& v^ed starosd. Meseci so
potekli. Nekoga dne je prišel v vas Pier Lano, Id je materi povedal, da se njen U*> ni javil pri vojakih ia ga imajo tam za begunca in ga sramote. No, v vasi meo verovali tega, ker eo vedeli da ie Pier Lano hudoben človek 4n ima Ugona radi nekega dekleta na piki. Pa tudi karsfcfojerii bi prišli. A prišK so samo enkrat. Po enkra* pa so prišli k vsem. Vsi možje so se favHs zakasnelo. V veJikem mestu so se malo povešelHi. Sli eo v vojno m bogve... če se niso vesetofc za£n£krat. Na kralko: v vasi mu niso verovali, in vse je bilo ko papreje. Mati je hirala in hirala, vesti ci bilo od nikjer.
Do tu je povest še vedno popolactna navadna. Zdaj .pride ono strašno in nenavadno.
Mati je živ»efla dve leti in pol nato je umrla. Ugasnila je. Izhirala.
Vsa vas jo je spremila k grobu, ker je bila dobra starka in je pretppe&a mnogo.
Grobarja sta odvalila ploščo z groba in šla vanj — toda zakričala sta oba in planila iz njega, ble-k£a in bJazna od »groze. Kaj ?e? Kaj je?
»'Kakor je Bog v nebesih, ljudje, v grobu se nekdo premika!«
Vsa vas okrog groba je okamenete od strahu in v (tej tišini so se zaslišali udarci nekega dr osa iz groba.
Prvi	opogumil duhovnik.
»Ljudje, pomirite se, jaz bom...««
Duhovnik ni končal stavka, hz groba Se prišei bled, obrastel, mršav in strahovit — Ugo.
Bil je trenutek, ko so občutili vsi navzoči, da izguidja^o zavest od groze...
Uigo je izpregovoril. Govoril je nejasno, Jto človek, ki je dve leti in pol mcičal v grobu. Dokler je govoril, je ves čas pogiešovail v neznatnem strahu krsto v strašni negotovosti.
»Ublrte me, ljudje! Pljuvajte name, a ja^ nisem mogel v vojno. Nisem mogel. Skril sem se tu in se hranil po noči, kakor zver... Zakaj me hočete ubiti? Kdo me je našel? Kdo me je izdal. Marjeta, zakaj si roe izdala?...«
*PriŠ!i snro, da pokopljemo tvojo mater,« je de-ial ne&i leden in okruten gias.
m Umri ž. je radi tebe,« g3 je vsekal drug glas, zloben, ženski...
Zopet strašen molk...
Tedaj ni zapazi! nihče, kaj se je zgodilo. Ugo se je <zvtl in zakrilil ko ptica, ko czJeti - -.
Ko so ŠJi v grob znova, bo našli v njem leseno postetjo, mizo in ognjišče. Napravil je bil tudi malo oJoence na morje, ker se je nahajai grob ravno na rebu ob morskih pečinah.
Drugi dan so na-sli Ugona mrtvega..
Dveleten požar. V mestu Grodno gori že dve leti vrelec nafte, ki se je bil zažgal 1. 1917., a še do današnjega dne ni bil požar ugašen. Pet vrel- j cev naite gori neprestano; ti so dajali 250.000 pu- I dov nafte na dan, v vrednosti cd 2 milijonov kron. |
ToSak v Ro^aitnJji. Po uraJoi statistiki je zasejanega v Romuniji 13.000 hektariev tofceka, tako da država ne more kupiti več tobaka ko navadno.
Ko se berač v gospoda prelevi. V prvovrstni hote! stopi med vojno obcgaiei preprost mož, oblečen po najnovejšem kroju, na rokah mu blešči bogastvo. Sede k miri m pomišlja, ko ga vpraia natakar, kaj bi. Res, kaj bi? Bogat je, pogospodil se ie in bi rad po gosposko jetlei. Zato je prišel v tak botei, kaj ima navadna »gostilne« ie ve. Novopečeni bogataš «e domisli in naroči: »Dvakrat to, kar je najdražje!« Zmagovito pogleda okrog sebe, naj ve gospoda, ki se taico sigurno tod kreče, da zna tudi on. Začudeno pa odpre usta, ko mu prinese vražji nataknr porcijo svinjine in porcijo mrzle bravetine. Potolažil ga je račun, ki Se zahteval 50 kron. V gostilni bi piačal 10 kron. Mož je piačal zadovoljno, .je vsaa izvedel, kaj je v hotelu najdražje.
JADRANSKA BANKA
Dela. glav. K M.iiaO.OM. Re*crve K 8,640.00.) Ceotrsfa: TRS?
rn taa fl 5 - »ia J. M1
Podružnice: Dubrovnik, Durtaj, Kotar, Ljab" ljana, Metković, Opatija Split. Šilrcnik Zadar Ekapoziturt: Krasj.
Obavlja vse » b. nčno stroko spridijeie pasle
S prsjoma vtege
na hranilne knjižice proti	letni;n obre-
stim v baneogiro-prometu proti letnim o-brestim. odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Os;s v najem imnhi prsliia [lihi dsiijilii).
Blagajna posluje od 9 do 13
Elza Volk Ciril Vivoda
učitelj
danas vjenčani. Trst-Buzet, 6. kolovoza 1919.
NALI 0C1ILHSI
se računajo po 10 stot. hc-seda. Najiaaujša pristojbina L i1—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša priSvSjbina L 2*—.
KUKAKICA, poštena Jugoslovanka se Bče za hotel Vidič, ldnja. Ponudbe poj sSek« na ins. odd. »Edinosti«.	3936
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem. s parcelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vode je na prodaj v Postojni. Pojasnil« daje lastnik Milavec Anton, mestni redar.
3300
Odhnjtnje In prihajanje vlako«
Cv*tr»laa postaja (južna.) Odhodi:
0*15 D. v Belgnad in Biricarešt (čez Ljubljano »■ Za>greb).
2*— D. na Dunaj (čez Videm in Trbiž) Tiak ponedeljek, sredo ir, petek. 5'30 O. v Tržič in Cervinjan (čer Bivio). 6'30 D, v Reko (čoz Št. Peter na Krasu). C55 H. v Benetke (čez Divio) Tržič-Videm. 8*— R. v Milan, Pariz, London in Bordeai:*. 8*30 O. v Logatec (evexa z Reko) v Ljubljano. ir— d. v Benetke (čei Bivio-Cervinjaa). 14*30 D. v Benetke (čez Tržič-Videjn). 14*50 O. v Lcgitec (Čez Št. Peter na Kra.su), Reko. 15'15 O. v Logatec v Ljubljano in Rc-ko. 17'35 B. čez Cer\iw'c« v Benetke, Rim, Milan. !8'20 O. v Rri:o čez Št. Peter na Krasu. 20'15 D. na Dd«»t č*ž Loratec.
Dobocfl:
2*55 D. 2 Dimaja (čez Trbiž in Videm) vsakf
sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, BeJgrada (čez LniMj^no i® Zagreb).
8*25 O. Iz LiKbljane. čez Logatec in iz Rel« 9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabreiino). 9'55 O. Iz Ljrj«:«r.e, Reie (čez Št. Peter na Krasti)
10*50 D. Z Dunaja (čez Logatec).
13'50 D. Iz Rijra (čez BcSogno, Pailovo, Bca^t'/
Cervinjtn). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16'50 D. iz Benrtek (čez Videm, Triic). 18*30 O. Iz Cerviajana in Tržiča (čez B<vi<i). 19'15 H. Iz Beneiek, Ccrvinjana (čez Biv:«J. 20'55 O. Iz Ljubljane, Logatca U"*za z Reko). , 23'— IL Iz Berete* (Čez Videm, Gorico, Tržič fag Bivio).
23'20 D. Iz Logatca in z Reke. 23*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeauaa, JAilavai Benetei.
Pos<atj pri Sv. Andveju. Odhodi:
5'40 O. čez Merptlje v Rovinj, Kan ia nar, Pulo 5'46 M. v Koper, Bu>e. Poreč. 7*30 O. čez Opčino v AriovSčino. Oorko in Pod-brdo.
8*30 AS. v Boje čez Koper
12'50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Ptikv 15*30 O. čez O^jčLic v Akiovičino, Gorico in Pod-brdo.
čez Hcrpelje v Kanfanar, Rovinj, čez Koper v Buje.
Dohodi* 8*25 M. iz Buj, Kopra itd. 10'05 O. iz Pule in medpostaj. 10'55 O. iz Podbrda, Gorice, čea Opčine. 16*25 O. iz Pule, Rovinja, Kaiiianara, Herpelj, HW vače.
16'30 Iz Buj, čez Poreč m Kcper.
19*20 M. iz Podbrda. Gorice čez Opčine
21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper).
22'35 O. iz Pule, Herpeij, Divače itd.
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H.
Hitri vlek. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovk»h
M. = MeSanec.
17'— o. 17*16 M.
SLOVENCA. MODiSTKA se priporoča oenjenim damam v mestu in okclici. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. nadstr.. vrata 19.
KROJAĆNICA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina debroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
FOTOGRAF A. JEPKIC, Trst. ul. deile Poste št 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratnl oddelek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121)
KUPUJEM cunje v vsaki množini. Babič, Motfn ffrande št. 20.	3930
Pr. FRANZUT7I
■ ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino B9 Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č-rmaka. - Izdirinje zob brez Dolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
VožrI rsd parnikov.
Trs*—Puia iu istrska prist«oiRča.
Odhod iz Trsta (pomol ribjega trga) ob 7 v Pi ran (8'20), Salrore (8*40), Umag 9'10), Nov^rraaJ (lO'lO), Poreč (10*55), VrsaT (H'45), Rovinj (12*25), Fazano (14'10), Puio (15).
Odhod iz Puie: 6*30, Fazana (7'05), Rovinj (S'45), Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (I0'45), Umafi (11*45), Salvore (12*15), Piran (12*50), Trst (M).
Trst—Piran.
Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45.
Trst—Piran— Portor ose.
(Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16'15.
Trst—L mag.
Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivši Izodo, Piran io Portorose.) Odhod iz Umaga: 6'15 (dotaknivfi Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8'4S
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta- 16. Dohod v Gradež 18'30. Odhod iz Oradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, i a (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8. 10'45, 12, 15, 21. Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz TnMa (vsak dan) : S; dohod v Benetke 12. — Odhod iz Beneiek: 8; dohod v Trst: 13.

I



JANKO TROlT — sodni revizor
TRST — ulica Ris o rta štev. 5 — Trst,
Izvršuje: vpise Izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava
bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. —
4



■i