UMVEBSITY OF ILLINOIS
Uhaja mk daa raso nedolj in prasnikov.
Issued daily days and Holiday«.
PRO
V
TA
T
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredalákl ta npravalški
prostori i 1067 8. Uwndsle Aro.
Offieo of Publication: 1067 South Lawndalo Ave. Tobphon«. Rockwall 4904.
LETO—TSAR XX.
Ja $6 JO
«•a* «f
w Hua s. un
Chicago, 111., četrtek, 14. Julija (July 14), 1927.
Sut»cri||ti»n »5 0« Yearly
ŠTEV.—-NUMBER 164
OUE PODVRŽE Standard Oil posodi
LATINSKO
Ameriški imperializem al je ®p-želel olja latinske Amerike.
Washiagton. — (PP) — Dve najvažnejši vprašanji v zunanji politiki Združenih držav sta odnosa j i teh z Veliko Britanijp in pa z Latinsko Ameriko. Bolj važno vprašanje je seveda zadnje vprašanje zvezne zunanje politike v odnošajUh z našimi južnimi sosedi. To vkljub temu, da sta si še precej stali nasproti na ženevski konferenci Severna Amerika in Velika Britanija radi njiju imperialističnih stremljenj. Anglja je seveda zgubila na vplivu s svojim imperializmom, ker Amerika ima več denarja, je bolj bogata. Radi tega pa je tudi vprašanje odnošajev v pogledu im perialističnih stremljenj z Anglijo laglje kot pa ono i latinskimi sosedi.
Ameriški imperializem si je zaželel olja latinske A)merike. To je tisto važno vprašanje, ki dela ameriškim imperialistorn skrbi bolj kot ženevska konferenca, ko hoče Britanija imeti premoč in gospodstvo morja. Odbor Federal Oil Conservation je urgiral državni department, da se da odboru polno moč, da zaseže oljna polja v Mehiki in Južni Ameriki. V tem pogle dta je omenjeni odbor izjavil sledeče:
"Oljna polja v Mehiki in Južni Ameriki so zelo bogata in dajejo veliko olja in poleg tega
far »sIMag al «padal rato al
» » - — . pnmaaa ror i»
sovjetom 50 milijonov
Ameriški oljni trust je sklenil petletno pogodbo s sovjetsko vlado za izkoriščanje ruskih vrelcev.—Drugi ameriški kapitalisti pripravljajo sto milijonov posojila, da nadomestijo Angleže.
■
Kristan |roaanažan nad ■SIMM nailh delavcev
Številna udeležba na banketu v torek sveter. — Govor Kristana in Henryja. Poziv na shod danes ivtčer.
1100. Aal al Oat. I, 10IT, aatfcorftaaJ aa Jaaa 14. tilt
Berlin, 13. jul, — Včeraj je bilo naznanjeno, da sta Standard Oil Company in sovjetski sindikat nafte sklenila petletno pogodbo, na podlagi katere prevzame ameriški petrolej ski trust monopol prodajanja ruskega petroleja in nafte. Sedanja prodajna kompanija, ki je sestajala iz angleških, nemških ' in francoskih tvrdk, je bila razpuščena. V zameno za bogato koncesijo se je Standard Oil zavezala dati sovjetski Rusiji $50,000,000 do $75,000,000 posojila.
Berlin, 13. jul. — Nekaj tednov že — od časa diplomatskega preloma med Veliko Britanijo in Unijo sovjetskih republik — je Berlin središče- živahnih
tajnih in poltajnih konferenc med reprezentanti ^ameriških finančnih in industrijskih magna-tov ter predstavniki ruskih so-vjetov. Vse kaže, da hočejo ameriški kapitalisti dobro izkoristiti britsko-ruskl prelom na veliko razočaranje in jezo angleških rasgnatov, ki so se dali potegniti od Baldwinove vlade, da bo ves svet sledil njej in prekinil stike z Moskvo.	>
Najnovejše poročilo se glasi, da se vrše pogajanja glede ameriškega privatnega posojila sovjetom v vsoti do sto milijonov dolarjev. Sovjeti so podpisali pogodbe z ameriškimi kapitalisti za importiranje bombaža in drugega materijala, ki ga je Rusija doslej dobivala iz Anglije.
AmorKani to svinji, pravi francoski avtor
J. H. Rosny je ob povratku iz A-merike izjavil, da je kip Svobode kokwalna komedija.
Pari«, 18. jul. — "Amerikanci so odpravili pred 60 leti zamorsko sužnost, danes pa so na potu v socialno sužnost belokoicev. Američan ne more danes reči, da' je gospodar svojega telesa." Tak« je rekel vferaj francoski
PA Je i<r v zemlji vdifte ttligV VT^V H	. .
olja, ki še ni odkrito, a je geo-	J' H' Rosny' k0 86 Je ^
logično dokazano, da se nahajajo velika jezera olja v Omenjenih krajih. Naše kompani-je bi si morale prisvojiti ta polja, jih raziskati, kajti to je zelo važno, ne samo za našo bodočo zalogo olja, ampak je bolj važno to, da ostane ta bogata zaloga olja v rokah naših državljanov."
Naravno je, da latinske države, ki producirajo olje — Mehika, Kolombija, Venezuela — ko si takoj tolmačije to poročilo kot da pomeni, da bi morale ameriške družbe monopolizirati oljna polja v latinski Ameriki ter (la bi pognali Brite iz Južne Amerike, ki si istotako osvajajo ta polja. To je tista fraza, v kateri naglaša Federalni odbor *a konzervacijo olja, "da ostane U bogata zaloga olja v rokah naših državljanov." • Toda naši sosedje onstran reke Rio Grande «o pač drugega mnenja. Oni bodo pazili na to, da ostane oljna zaloga v rokah njih držav Ijanov in njih vlad, mesto da bi postalo olje last velikih ameriških korporacij. j
Federalni odbor za konzervacijo olja je seveda popolnoma prezrl dejstvo, da je olje naravni zaklad ter radi tega pripada vsem prebivalcem, Je splošna last za prospeh javnosti in ne le par ljudi, akoravno so omenjene države v latinski Ameriki *e agrikulturne države in sedaj *<• ne potrebujejo olja v velikih množinah.
(•lavni faktor ameriške diplomacije v Mehiki je olje. Olje <Ma skrbi vsem Imperialistorn
Vse velesile se trudijo, da bi Pridobile koncesije in tudi izključne pravice izrabljati oljne vrelce v tujih državah.
Na gole« ženskem vrat« ne biti križa!
Kim, 18. julJ—"Unita Catoli-«*", katoliški list v.Florenci. je začel propagande z odobritvijo Vatikana, da ifobena katoličanka m* »me nositi križa na golih prsih. List pravi: "Simbol da-r'tve in žal K ve ne sme počivat par furniranem mesu. ki Je "mbol umazane zapeli*'0***
Droialovskij obsojan na smrt v Moskvi
Vohun in falziflkator sovjetskih listin je na temelju obtožnice tudi preprečil priznanje moskovske vlade po Ameriki.
vrnil iz Amerike, kjer je bil na obisku, ftosny je srdito ožigosal prohibicijo in vso poplavo mora-ičnega zakonodajstva v Združenih državah, o katerem pravi, da nima para v zgodovini človeštva. Rosny je že star.
"Amerikanci so po svojih zakonih prisiljeni biti kontraban-tarji ali torbarji na ta ali óni način," je rekel avtor. "Kip Svobode v newyorški luki je ve ikanska komedija. V Ameriki je vse prepovedano in vse prelom jeno. Človek mora biti velik hinavec, pa gre. V hotel ne smeš ti z žensko, če ni tvoja žena, ma ti ali sestra. Reci, da ti je žena ali sestra — in vse je dobro; nihče te ne vpraša več po detajlih. Nedolžen poljub v parku je pro-tipostaven. Spolni akt se smatra kot zločin. Ampak to ne moti A-meričanov, da ne bi brodili v spolnosti do vratu! (Ostudna hi-navščina, ki nima para na svetu, je objela vso deželo, ki zdaj gnije do mozga v hinavstvu/' O prohibiciji je pa rekel: "Boj med mokrimi in suhimi je tako brutalen, da nimam zanj besed. Suhači dobivajo svojo smešno moč od žensk. Ali pa Američani ne pijejo? Oh, pa še kako! Dokler me nihče ne vidi, nisem kriv! — je novs morala Ameriki, ki jc| je ustvarila prohibicija. To je življenje v Ameriki! To je dežela, ki ima milijone kontrabantarjev in torbarjev (poachers) v atmosferi, polni puritanizma, profesionalnih špijonov in amaterskih reformistov."
Končno Je rakci: "Ob koncu 19. stoletje so bile anglosaške dežele najsvobodnejše na syetu, toda veter se Je obrnil. Angleži so danes manj svobodni in Amerikanci so sužnji/
Moskva, 13. jul. — SenzaČna sodna obravnava proti Sergiju Droželovskiju je bila včeraj končana. Drožeiovskij je bil obsojen na smrt. , • * Obsojenec je večinoma priznal vse, kar mu je očitala obtožnica glede ponarejanja sovjetskih u radnih papirjev, ki jih je potem prodajal raznim vladam v Evropi. Izpovedal jo, da je bolgarska vlada kupila od njega pet dokumentov. Dalje je rekel, da je bolgarska vlada aama inscenira-la znano razstrelbo v cerkvi sv. Nedeljo v Sofiji samo zato, da je dobila pretvezo za uničenje revolucionarnega gibanja v Bol gariji.
Drožeiovskij je prodajal svoje falzifikate .tudi v Ameriki. ToŽitelj Katanjan je dejal včeraj v svojem zaključltvenem govoru pred sodiščem, da je Drože lovakij kriv, da nI senator Borah v Washingtonu, prodrl s svo" jim predlogom za priznanje ao-vjetov po Združenih državah, ko je razširil po Ameriki ponarejena pisma iz Moskve glede nsčr tov komunistične propagande Ta pisma so zaobrnila amerišk sentiment proti Rusiji.
Otroška paraliza zadela dva
Chicago. — Včeraj je zadela otroška paraliza (infantile paralysis) dva dečka Iz Evsnstona, ki se nahajata v Rainer ju. Minn.. na potovanju. Prizadeta sta brata Kalk ur at, stara 14 In 15 let.	-JÊJ
Tasla aapovadaja Moto
z brozüino silo
Odlični Jugoalovsnakl eteklro tehnik Je bil v torek stsr 71 let.
New York. — Nlkols Tesis, znsrni jugoslovsnski elektrotehnik in iznsjdltelj mnogih električnih naprav, ki že leta dela na praktični uporabi brezžične električne gonilne sile, Je 12. julija obhajal svoj 71. rojstni dan. Pri tej priliki Je rekel reporter-jem, ki so ga prišli lntervjuvst,| da ni več daleč doba, ko bodo
Chicago. — V j avojem kratkem govoru na banketu v torek zvečer je Anton Kristan izrazil veselo presenečenje nad vsem, kar vidi, da so ustvarili slovenski delavci v Ameriki. "Veseli me, ko vidim, da Je ta lepa dvorana, moderno urejeno poslopje, tiskarna, uradi io Vse, kar imate, produkt vašega vztrajnega in požrtvovalnega dela." je dejal med svojim govorom.
Predsednik omizja, s. Frank Zaitz, je pustil Antona Kristana čakati, da zadnji dobil besedo, več prilike pa dal odbornikom S. N. P. J. Izven Chtcaya in nekaterim drugim, da so povedali kako pametno. Vseh je bilo dvanajst pred Kristanom, trinajstega pa Je predsedatelj izpustil, kar je Šaljivi gost takoj izrabil, da jo lopnil po mestu, katero nas ^merikance naj bolj boli, namreč po "numari" 13, kateri se dosledno izognemo, če le moremo. V vsem svojem kratkem govoru je Kristan |x> vedal dokaj šaljivih, a medtem tudi marofleaterd resno. Zlasti pa je priporočal, da bi slovenski delavti v Ameriki ostali vztrajni, da bi al velike dosedanje uspehe obdržkii in napredovali Še bolj. Z osirom na slovensko delavstvo v Evropi pa je dejaU da med nj4 prihaja več sloge in edlnstva ter da stopnjama prihajajo do «družitve, katera je tako nujno potrebna.
Zanimivo je bilo tudi to, kar je povedal tajnik stranke za Združene države s. Wm. Henry ki je bil tudi kot gost na banke tu. Njegov kratki govor Je bi priznanje alovenskim delavcem kakoršnih ae malo čuje, In to je da so med vsemi narodnostnim federacijami, priključeni k socialistični stranki Amerike, Slovenci tisti, ki so najbolj zanes Ijivi in na katere stranka s trd-nostJ9 lahko računa.
DoČim so drugi govorniki povedali v večji meri le kaj šalji vega, sta Jože Zavertnik, urednik Prosvete, in John Goršek predsednik porotnega odbora S. N. P. J., govorita bolj kot agitatorja In stara borca za socialistično ideje. / Vendar je občinstvo tudi njiju poslušalo istim zanimanjem, čeprav Je bilo soparno in za govore neprimerno vreme.
Srbski tamburaši kluba št. 20, ki ao znani kot zbor "Črve-na zvijezda", so po banketu za-brenkali precej lepih plesnih komadov in v resnici se je razvila pravcata plesna veselica za mlajše, ki Je trajalfi precej pozno v noč.
Pred zaključkom bsnkets je predsedatelj še priporočil navzočim, da bi prižli vsi na shod, ki se bo vršil dsnes, v četrtek ob osmih. Res, sko nas bo šlo v dvorano še dvskral toliko kot nas Je bilo na banketu, pa l>omo napolnili dvorano, ki drti 4M ljudi.
Potres v Palestini ubil 100D oseb
Katastrofa v "sveti deželi," kakršne še ni bilo stoletja, je strašna. Cela mesta so v razvalinah. Krščanske cerkve, turške mošeje in iidovslfi templi porušeni. Najhujši sunki so bili vthodno od Jordana. Angleški avijatiki rešili mnogo ljudi.
stavkokaski rovi ogrožajo ruakje
Went Vlrglnijl Je bilo lanskega 'leta itskopanega veliko vol premoga kot leta 192S.
Kairo, Egipt. 13. jul. — Straš-na potresna nesreča je v ponde-Ijek zadela Palestino in Trans-jordanijo. Najnovejša intročila se glase, da je najmanj tisoč ljudi izgubilo Življenje.
V Maanu je bilo 300 ubitih, v Luddu 80, v Jtamlehu 72 in A-manu 36. Polovica Nablusa je v razvalinah in okrog 30 je mrtvih.
Natančna poročila so Šele poslali angleški vojaški letalci, ki so takoj po katastrofi leteli preko dežele in si ogledali posledice. Letalci so tudi nosili zdravila, Živila in vodo ter režill mno-Ko ranjencev smrti. Število po-habljenjh In drugače prizadetih znaša na tisoče. Neki letalec, ki je potoval pre-
ko Trans Jordan! Je, je videl v hribih pri Ramlohu ogromne raz» poke v zemlji. V Amanu se je od cepil minaret od turške mošeje kakor bi ga odrezal z nožem. Takega potresa že ni imela Pa-leatina že stoletja. . «sv Jeruzalem. 18, jul. — Mesto Jeruzalem je danea podobno t ar ¿j najhujšega bombardiranja. Ni Je hiše, da bi bila ostala nepo škodovana vslod potresa. Ulice so polne ljudi, ki se ne upajo iti v svoja atanovanja. Mostovi so porušeni ali deloma tako raz majanl, da niso varni.
Cerkev Božjega groba mora biti zaprta. Kupola na strehi je tako počena, da se lahko sesuje vsak čas. Židovska univerza Je porušena.

PoNkusM fllrtlrstl polica Js.
Chicago. — Dijak čikaške uni-
f tl ^ „ , , „miverze, 21letnl Rudolph Outhrle, eroplani obkrožali svet In gonili gfwrf| ^ nirUf|llt R Uno
jih bodo lahki električni motor-	^ v Jj(l,ki0|| ,mr.
ji, ki bodo dobavi ali brezžično § kmtIu iprtirM#|| da t,ri4. gonilno silo iz zraka, ksmor bo	^	„
transmltirana Iz *l'n<r,lU,rjtv Uko avanturo. in njegov
! kolega sts ga odpeljala ▼ «•P"'.
H lav kovno gibanje eeatioežeies-nlških delavcev v New York«.
NeW York. — Nameščenci nadulične in podullčne železnice v New Yorku so začeli nekaj govoriti o stavki. Gre trn priznanje njihove organizacije.
ko si Je popravil svojo krlč«čo kravato in nazdravil mlado po-licajevo leno s "llello, honey" ter Jo pričel nadlegovati.
Amoriiki lotaM
potajojo domov
llyrd, A com t a, Nov lile, lialchen
In Chamberlln so na parnlkut
le tavln Jo ostal v Evropi.
Cherbourg, Francija, 13. jul. — Pet ameriških prekooceanskih letalcev, ki so dosegli rekorde z epohalnima poletoma iz New Yorka v Berlin in Pariz, je včeraj odpotovalo domov s parni kom "Leviathan." To so 'kyrd in njegova trojica ter Chamber-lin. Byrd je vzel s seboj tudi polomljeno "Ameriko," ki je IMulIa v morje, potem ko je krožila osem ur nad Francijo iska-joč Pariza.
Z ameriškimi letalci Je odpotovala v Ameriko tudi nemAka avijatičarka Thea Rasche s svojim malim rdečim letalom. Pravi, da se bo v Ameriki trenirala za prekomorskl polet in tam dobila potrebno letalo.
Edini Charles A. Levlne, new-yoršk! milijonar, ki je flnanri-ral polet v Nemčijo In sam spremil Chamberlina na zračni poti, Je ostal v Evropi. On se Je zaklel, da ne gre nuzaj s parnlkom, pač pa hoče iti po zraku kot Je šet tja. V to svrho je najel francoskega avijatika Drouhlna, ki bo pilotiral "Columbijo", kater«» Je Chamberlln ostavil v Franciji. Ta 'i pa s ga bo stal $160,000, a Levin pravi, da mu nI za denar.
Poki Izvojoval zmago na vzhoda
Ktavka Je trajala deeet tednov.
New Haven, Conn. — Po de-
setih tednih Ma no tukajlnji |M«kovskl pomočniki, ki so organizirani v liakery Workers !/>• csl 171, izvojevsli zmago proti kompanijam, ki niso hotele priznati unije. SIcer Je prlznals unijo dotMMlaj samo ena kompanija, a je ta ena glavnih kar JIH Je v mestu, ftlo se je zs priznanj« unije, oaem ur dela nn dan in 95 v4šjo mezdo na teden. Vsi stavkokazi so takoj odku« rili iz mesta, ko m» izvedeli, ds je unijs priznsna.
Poroku v avlu.
South Bend, Ind. — John F. Cantroll in Elizabeth Lin key sta se 12. t. m. poročila v avtu na ceati. Imela sta stotine gledalcev za priče.
Rialja vodi vojno olja z Anglija
Sovjetska vlada napredovala pridobivanju olja In njegovih produktov.
1xmdon.~<FP)-^)dkar Je bi la ustanovljena ruska oljna družba, ki je pod kontrolo sov Jetslio vlade, je Britanija Ugu bila velika trga ta gaiolla ki druge produkti olja. BUi oe časi še pred letom ko je bila sovjetska oljna družba prisiljena prodati britskim oljnim druž bam na debelo velike množine surovega olja, nakar so brltske konipanije raflnirale olje ter delale velike dobičke na račun ru ske kompanlje.
Toda brltske konipanije In druge oljne dtfjžbe so tudi v Rusiji izgubile veliko ozemlja, ker je sovjetska vlada ni^loiiallzl-rala |>olJa In so tako prišla v roke ljudstva.
Velika Britanija s svojimi olj-nimi družbami si na vse načine prizadeva, da bi spravila sovjeU ske oljne družbe pod svojo kontrolo. To si Je prizadevala na la način, da Je skušala spraviti iz trga aovjetake družbe. Toda ta im|»eriallstičns nakana se Je popolnoma Izjalovila, kajti sovjetska vlada proda vedno več olja; njen izvoz se je zvišal za 100%.
Pittahufgh.—(FP)—V West Virginiji, kjer vladajo pobojnl-ki, šerifi in kjer so sodnijake prepovedi v veljavi, Je bilo lanskega leta nakopunega velike mnužine mehkega iiremoga, veliko več kot v letu 1925. Državni department je objavil poročilo, kl pokazuje, da je bilo lanskega leta v weatvirglnskih premogorovlh, ki obratujejo pod neunijako lestvico, nakopanega premoga 144 milijonov ton, kar je 23 milijonov ton več kot leta 1025. V Istem času Je bilo v državi Pennsylvania, kl je vedno vodila v produkciji premoga v vsej zgodovini Ameriko, pa ga je bik» nakopanega premoga 141 milijonov ton.
Iz- weatvirglnskih unijsklh premogorovov Je prišlo manj kot 2% vsega nakopanega premoga. Ko Je lanskega leta Paisley premogarska družba zavrgla jackaonvlllsko pogodbo v aprilu, Je ostala država več kot neunijska.
Južna West Virg|nlja Je nakopala največ premAga, ter Je najbližje morju, kamor so ga is« važall posebno v Anglijo ko Je bil tam premogarskl štrajk.
V West Virgnljl Upajo beaedo Interesi Rockefellerjd In drugih magnatov, ki imajo pod svojo kontrolo tudi sodišča, katera io izdajala sodnijake prepovedi, 4a so poboj nlki k oropani J pretepali h preganjali atavkarje. Tudi Henry Ford Ima ovoje pre-mogorove V West Vlrglnijl in tudi on Je proti organiziranemu delavstvu.
Nogavitajl oglašajo nnljsko dolo
naroČite si km jigo "ameriški slovenci."
Vročina apet ubila •
Chlcsgo. — Dušeča vročina, ki je pritiak*1« v torek. Je ter Jais šest človHUnh žrt«*v v Chi ragú.
Farsa v Žaaavl
Japonci zdsj pomagajo Američanom.
Ženeva. 18. Jul. — Delegat Je treh |*>morsklh velesil se še nategujejo glede zmanjAanja Števila križark, a prišli niso nikamor. Jaiioncl, ki se oblizujejo zdaj okoli Angležev in zdaj oko> II Američanov, so s|iet (Mitegnill zadnjimi In Angk-žl sí» v opaa-nosti, da izgube svoj načrt za veliko število križark. Drugače ne i mi imajo vsi dobro v Ženevi,
Pomllujte ul»ogo siroto!
Cleveland, O. — Mrs. Helen I/»n g <irasa« Wf*Je ^ torek rekla pred sodiščem, da $24,000 Iftne dsjatve ni dovolj za ženo, ki "hoče zabavati in d<»stoJl»o živeti." Po zadnjem sklepu sodi-Ača ji njen blvàl soprog plačuje me«ečfio flKOO, a /daj ga toži za yeč.
To oglaševanje Jo uspešno, da delavcem vel delat a Jih unija skrbi sa pogoje, ki aa v prid
delavcem.
Reading, l»a.- (KI')—William Smith, lajnik-blagajnlk American Full Fashioned Hosiery Workers unije, Jo dejal, da jo veliko žentfkih delavskih organizacij prijavilo pomoš nogavl-čarskim unijakim delavcem s tem, da kupujejo njih Izdelke.
Tradicionalne znamke na izdelkih, pravi Mmlth, niso praktične za to Industrijo. Mesto tegs ps on oglsša imena tvrdk, katere so |s>dpisale pogodbo z unijskiml delavci, ki imajo v to-varni sanitarne naprave In plačajo višjo mezdo.
Povprečna mezda In sanitarne naprava v unijsklh delavni« cah nogavičarake industrije po* stsvlja te delsvce v dobro sta« nje,
Obednke v zraka.
New York. —• Colonial Air Trsns|M)rtation > kompanija, kl obratuje zrgkoplovno Črto Boston-New York, naznanja, da u-vede s prihodnjim pondeljkom ob«d n Ice za pasažlrje v svojih letalih. Na potu iz New Yorka v Boston ImhIo servirall zajtrk, nazaj gr«!e pu kosilo. Jedila bodo pripravljena v hotelu In shranjena v letalu v termoposodah. V vsaki kabini letala bp miza sa pet obedovalcev.
Trojčki stari deeet let.
Chicago. — Martha. Francee in John Pruslnski, trojčki družine živeč» na .1*17 N. l/mell _____ P	___„
aveniji, se danes tukaj obhajali hotela, kl je najvišja od semlje (imetletnico svojega rojstvs. J šrtleča točka proti nebu.
• m
Hedl ns drogu še IS dal.
Chlcsgo. — Dsnes Je preteklo 12 dni, odksr se je odločil Joe Pow»rs, ds v rekordu pokosi nek«gs Newyorčsns, ki Je sedel 14 dni na zastavnem drogu nekega nebonetnika v New Yorku. i rr$ Med i na drogu Morrli

« V«
rroffTloi
Vesti iz Jugoslavije
Halozah, pri Sv. v Podlehniku in tam o-
Strela.4 Dne 25. junija dopoldne je nenadoma prihromela «reko Slovenskih goric nevihta z gromom, nalivom in mestoma s točo. Zlasti je toča razsajala po gornjih Trojici krog.
V Spodnji Hajdini je strela treščila v hišo železničarja Manharta. V hiši so bili žena in otroci. Strela je oplazila starejšo hčerko, ki se je takoj o-ncsvestila. Nadalje je ubila kravo, in dvoje ¿vinj. Hipno je švignil iz hiše plamen in kmalu je bilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje v ognju. Ptujski gasilci so bili tekom četrt ure na mestu. Njihovemu neumornemu prizadevanju je u-spelo, da so ogenj lokalizirali in preprečili, da s6 požar ni razširil na sosedne hiše, ki so bile v skrajni nevarnosti. Onesvešče-no hčerko so k sreči pravočasno rešili in jo odpravili v ptujsko bolnico.
Skoda, ki jo je »strela povzročila s požarom, je seveda občutna, ker je bil oškodovani zavarovan le za majhno svoto.
Hidroplan padel v morje. Iz
Ercegnovega v Boki Kotorski prihaja poročilo, da je 24/ jun. padel v morje vojaški hidroplan, pri čemer je izgubil življenje mladi strojni inienjer mornar-dijak Momčilo, Petrovič, ki je lansko leto v Beogradu absolvlral tehnično fakulteto. V hidr<£planu se je nahajalo jiet oseb. Razen Petroviča so se vsi rešili. Pri padcu je Petrovič dobil udarec na sence; o-ncsvestil se je in utonil. *Šele čez 40 minut so njegovo truplo potegnili iz morja.
Železniška nezgoda pri Suša-
ku. V nedeljo zjutraj ob šestih se je od postaje Bakar odpeljal tovorni vlak proti Suša-ku. Pri selu Draga je nekoliko vagonov skočilo b tira vsled Česar je bil promet na tem delu proge ustavljen. 'Osebni vlak, ki bi imel prispeti na Sušak ob pol sedmih, je prispel s triurno zamudo.
Toča v hrvatskem Zagorju.
Dne 24. jun. popoldne je v Pregradi in okolici v hrvatskem Zagorju divjala silna nevihta. Padala je izredno debela toča, ki je napravila ogromno škodo. Pogled na žitna polja je žalosten. Tudi vinogradi so močno poškodovani, koruza skoraj popolnoma okleščena in brez listja. Skoda je ogromna.
Grozna avtomobilska nesreča v Ikwni. Dne 26. junija se je v neposredni bližini Sarajeva pripetila grozna avtomobilska ne-sreča, pri kateri sta smrtno ponesrečila amerišKi novinar Edgar Akirich iz New Yorka in njegova soproga Helena. Iz Al-drichovih potnih listin je razvidno, da je prepotoval skoraj \es svet. V zadnjem času se je
mudil na Kitajskem, v Indiji, Turčiji in Perziji ter je končno prispel v našo državo. V Jugoslaviji je potoval z avtomobilom Milana Popoviea v Beogradu, niarke Studebacker štev. 1348. Sofiral je Milai^Popovič sam. V nedeljo ob 17. so prispeli do Buloga pri Sarajevu. Tamkaj se je, kakor trdi Po-povič zlomil volan in avto, ki je vozil z veliko brzino, je polomil neko ograjo, se prevrnil na paznik in se razbil; Aldrich, in njegova žena sta obležala mrtva, Popovie pa je bil ranjen in prepeljan v bolnico. Sarajevska policij^ je o nesreči obvestila ameriško poslaništvo v Beogradu. Vest o katastrofi je povzročila v Sarajevu veliko senzacijo. Prebivalstvo splošno obžaluje nesrečno usodo ameriškega novinarja.
Smrtna kosa. V celjski javni bolnicije umrl Ivan Ivanšek, višji pisarniški predstojnik o-krožnega sodišča v Celju v 61. letu starosti. — Dne 27. jun. je umrla v Celju Minka Jicha, roj. Zabukovec, kavarnarjeva soproga v 56 letu starosti. — V Lažnici pri Celju je umrla 26. j-un. Marija Kavčič, posestnica, stara 69 let. — Dne 26. jun. je umrl v Celju Josip Vrečer, za sebnik in bivši pobiratčlj tržnih pristojbin v 78. letu starosti.
IZ PRIMORJA
ko bi bila pretežna veČina za j ponosne svednate dežele, kate- jedru protone ali pozitivno elok-"skebstvo', bi delodajalci *pU>h|ra se je ponašala s praporom triko.
"Podesta" za Trst. Končno je le dobil tudi Trst svojega občinskega načelnika. Imenovan je bil pred nekaj dnevi za tržaškega podešta stari general Nobili, kateremu pa se je zdelo vendarle nespametno, da bi se pričel v visoki starosti pečati z občinskimi posli v tako važnem kraju kakor je Trst. Zato je odklonil podeštatsko mesto in imenovan je za tržaškega občinskega nač.elnika domačin Carlo Arch, lesni trgovec in grande ufficiale della Corona d' Italia. Rojen je. leta 1861. Trstu. Arch, mož slovanskega pokoljenja, je bil irredentovec, občinski svetnik, delaven v tr govskih organizacijah, na sploh pa bolj neznaten človek, ki ne bo mogel obvladati težke nalo ge na podeštatskem mestu. Trpi potrebuje mlajšega, čilega načelnika s široko izobrazbo. Za to pa z Archom Tržačani ne bodo zadovoljni pa če je sicer še tako pošten in dober Italijan.
"To krlstjanske učilo." Izšel je v tisku Katoliške tiskar ne v Gorici katekizem za Re zijane, ki ga je sestavil kaplan J. Kramaro v Osojanah z na slovom "To kristjanske učilo" Uvod povdarja, da se sledi pa peževemu pozivu, ki "je ukua zou da ni se ma dilet Krištušuo Učilo vsakemu človiku tu njega aziku."
SLIKE IZ NASELBIN
Zakasnelo iz Herminieja. I'a.
< lani S. N. P. J. iz te in sosednjih naselbin so zopet pokazali svojo solidarnost na praznik neodvisnosti te velike deže-Uspeh prireditve nas je naravnost presenetil. Kaj takega nismo pričakovali, ker pred par k'ti so na« gotovi elementi polobli na smrtno posteljo, s katere Kr'"> mislili, da ne bo več vstaje-"ia. Vendar smo to pot pokadi, da člani S. N. P. J. so dobri vztrajni vojaki. Zbirali smo v zadnjih jarkih celi dve leti 'n ko smo videli, da nas je zadati, smo se pokazali zopet na površju. I)o tega rezultata so n;»m pri|K)mogli seveda igralci dramskega društva in člani št. 317 h Exporta. Oni so se žrtvo-vali prirediti igro "Hrbtenico t"di v naši naselbini in sicer ,,r<zplacno, samo da smo dali "dvorano na razpolago, razen v"znih stroškov. Na takšen ne-'■n »e ni bilo bati našemu dru-*tvu prevelike zgube.
Igra je bila igrana In ljudstvo zadovoljno, blagajna s« je nc feoliko opomogla. Radi vzdrževanja doma je bila te precej suha. Ker nisem eskpert v dramatl->. ne l>om tukaj opisoval p^*a-znih oseb, kako je kdo itail
«vojo ulogo, in ker sem igro o pazoval že v Exportu, lahko re čem, da so se igralci iz Expor ta naučili to igro spretno in ji priporočam še za druge sosec nje naselbine. S tem dobijo naši rojaki veselje za dramska dru štva, ki bi jih lahko ustanovi' sami v dveh ali treh slovenski naselbinah v okraju Westmore land.
Dramatika nas vodi k na predku, ako je zdrava. Igre, ki so pisane v korist delavstva, nas vodijo k spoštovanju do sodelavca, da ne postanemo izdajalci svojega lastnega razreda, obenem naših žen in otrok.
Igra "Hrbtenica" nam prika-
ne pazili na delavca. Ne bilo bi varnostnih naprav, denar bi zapravljali še bolj in če bi se kakšen posameznik kaj pritožil, bi ga ne le odpustili, ampak tudi pretipli, vrgli v ječo ali pa ubili, kar se godi danes na Kitajakem in se je godilo v Evropi ali po vseh danes civiliziranih državah pred sto leti.
Večkrat se prfepiram, s katerim starokopitnežem, ki vso krivdo draginje pripisuje delavcem. Veliko je namreč ljudi, ki so poslušali med vojno govornike, ki so kazali na podjetnike rovov. Jravijo, da smo imeli mi tudi priliko postati bogati, ako bi bi-tako podkovani v znanju. Ker je bil govornik vplivna glava, so j udje verjeli in investirali svoje 20letne prihranke. Vse je špekuliralo. Rekli so: Socialisti, pojdite se solit, mi hočemo obo-gateti.
T^i okraj mi je precej znan in tudi naseljenci 3—4 narodov, Angleži vključeni, med katerimi so advokati, kateri pa nočejo priznati, da je zmanjkalo trgov, ampak še zmerom le delavcem visoke plače naprej mečejo in da so zadnji vzrok, da so zgubili, kar so investirali. Vse tate' pritožbe jih bodo v par letih razočarale, kooperativno življenje bo postajalo tudi v tej deželi bolj potrebno v vsakem dnevu; takozvani srednji start so bo topil z A-sakim dnevom. 3olj velike ribe^jedo manjše! In kadar pride ta stan mod prole-' ari jat, bodo ti postali voditelji delavstva. Delavstvo mora na prej z uma svitlim mečem, zavzemati postojanko za postojanko. Seveda bo marsikateri de-avcc tudi izgubil svoje investicije; to se godi že sedaj v konkurenčnem boju za obstanek e-nega ali drugega podjetja, zato je pa jiobro, da delavec, ki trdo služi svoje novce, ne špekulira nikjer razen da si postavi svoj dom ali pa vloži v banki, ki je zanesljiva, kot poštna.
Torej v dramatiki se človek nauči vseh takih stvari, kar potrebuje skozi svoje življenje za obstanek; uči se morale in vsega, z eno besedo, Človek postane gospodar svoje duše.
Kdor pomaga razširjali resni co in pravico, navduševati ljud stvo }c dobrim igram, iskati na ročnikp na liste, ki se ne bojijo povtKlati resnice, ta zida stolp civilizacije. Slovenci toraj glej mo, da ostane naš narod neoma deževan, da bodo naši otroci lah ko ponosni, ko bodo doživeli .velik preobrat v tej deželi svobode To se more zgoditi le, če je slož nost, ljubezen do drugega, da ne postanemo samopašnl, ošab ni, češ, jaz vem več kot ti. Vs taki vzroki so krivi, da se de lavstvo cepi: eden hoče biti mo drejši od drugega. Delavstvo se tudi preveč zanaša na voditelje češ, oni so vzrok. To se sliši dobro in ilelavci posnemajo take govorice. Jaz pa rečem to, če bomo čakali, da nt* voditelji osvo hodijo, ali pripeljejo do zmag najsibo že enih ali drugih, unij skih ali socialističnih, ne bo u nij In ne bo socializma. Delav stvo se mora osvoboditi samo in to se ne more zgoditi drugače kot v složnem In skupnem na stopu. Kadar je seja, vsi na sejo pa naj je |M>dporna, u/iijska a" politična. Jn kadar č|tajo vod tel j i korespondonco, mora član stvo paziti, če gre kaj v koš, na-mest« da je bilo članstvu pre<i lože no v razpravo. Ce je član stvo naročeno na glasila svoje organizacije in Iste čita, bo zna lo, da II Je poslovanje vodstva pravilno.
Po mnenju nekaj ljudi je to napredno, kjer nI prepira. Dragi moji, kdor misli, da se je še
miru še pred komaj 10 leti, se-	6 Elektroni so v stanu ločiti
daj se pa mrzlično oborožuje za	M ^ avojih ;tomov ln Uhko ^
novo kriprelitje. Edino delav-1	,M8no ekHUtiraj0 „vobodno.
stvo ima moč preprečiti to gro-	_ ,. , ,
zod«J«tvo. nuirjenjo a plinom in	,7' ElektrlkH je fonM ener" mrzlim železom, ki nas čaka Še
v tej generaciji in občutili bomo	»• Vsa evidenca kaže! da biv-
vsi, stari in mladi, ki doživimo	*tvo električne energije so elek-
tisto dobo.	tronl v svobodnem stanju.
Franc« Bevk:
Izlet na Kihrarljo
V združenju je moč delavstva. — Anton Zornlk.
Nov odbor Slovenskega doma.
Milwaukee, Wis. — Na glavni delničarski seji organizacije
Slovenski dom Inc., dne 17. junl- « mlUeltktotml tvorijo po njego-
vem mnenju mi Al jonsko onergl-
Nato pravi dr. Stovall, da on se ne zadovoljuje z Izvajanji, da je elektron najmanjša * enota materije in energije. On deli tudi elektron v manjše delce, ki jih imenuje milielektrone — in
ja, 1U27, so bili izvoljeni upra-iteljem sledeči: John Matoh, ft-ank X. Veranič, Frank Urlič, Mihael Gelser, Frank Lustik, oe Vidmar, Anton Safran. Ciril Muškatevo, Joe Ivančič, Frank S. Ermenc, Anton Grosser, John Sare, Joe KraČnik, Lawrence Perko, Mary Kračnik, Louis Marr, Frank Maroh, John Potisk, Anton Vidmar, Louis Roz-man, Krank Zuray.
Ti upravitelji so obdržavali svojo prvo sejo dne 24. junija, 927, na kateri Ho si izvolili iz svoje srede upravni odbor za tekoče leto.
Izvoljeni so bili sledeči: Pred sodnik Frank Lustik; podpreti sednik Joe Vfcjmar, tajnik Joe Matoh, blagajnik Ciril Muškatevo, zapisnikar Frank X. Veranič. Nadzorniki: Mary Kračnik, Joe Ivančič, Mihael Geisur.
Sklenilo se je tudi, da imajo pravico prodajati delnice za Slovenski dom v»i gorinavedeni upravitelji, in posebej pa je bil zvoljen 4e oflbor štirih mož, ki so pooblaščeni, cla obiščejo rojake po naselbini v svrho prodaja nja delnic; Ti so: Louis Rozman, John Sare, Frank X. Veranič in Anton Vidmar. €ena vsaki delnici je $25.00 (petindvajset do-arjev),' ki se lahko plačajo takoj, ali pa na mesečne obroke, za dobo dveh let, to je nd dne podpisa. NaplaČila na delnice se sedaj pobirajo vsaki tretji petek v meiecu od sedme do osme Tamšetovi dvorani, na Tretj in Natiorthl Ave; All vsaki čas, na domu tajnika in blagajnika Za Slovenski dom — Joaeph Matoh, tajnik.
S POLJA VED»
Biatvo m lall š« elektroni 1
(Po izvajanjih C. K. Ogdena.
Dr. Willis Stovall z Vander Jjiltove univerze V New Yorku Je zadnje tedne objavil zanimive podatke o naturl mentalne sile oziroma o bistvenostl misli ln misli in zvezi razuma z možgan aklml celicami. On polemizira nekaterimi pripadniki atarega naziranja, ki še vedno trdijo, da Je razum ločen od materije, to je od telesa ln se pri tem opl rajo na perijodično propadanje telesnih slanic. I)okazano| namreč, da se stanlce ali celice iz katerih je zgrajeno človeško telo, popolnoma izpremene, to Je Izginejo ln nadomestijo z novi ml v gotovem Številu let. Medtem pa Človek, ako je zdrav na umu, ne Izgubi spomina pro-šloat, VI sega celo v detjnska leta. Torej argumentirajo: Ako Je spomin delo gotovih ptanic, se bi moral izgubiti, kadar se iz*
o, ki se poraja in koncetrlra v možganih.
Dr. Stovall smatra, da misel ni nič drugega kot rapidno gibanje milielektronov in to gibanje ustvarja nove ali ponavlja sta re sliko in pojme v centrih možganov v prednjem koncu glave i cortex). Vsaka nova mentalna slika ali beseda, ki se poraja mpžganih, je posledica uove-ga millelektrona, ki so naseli dotičnih centrih. Milielektroni neprestano vibrirajo, in dokler se ponavlja to vibriranje (treso-nje), je mišljenje normalno 1* spomin jo jasen ne glede na oe-IČne spremembe, ki so neprenehoma v teku. Kadar pa vlbrlra-njo milielektronov ix kakega vzroka preneha, tedaj človek izgubi spomin, pravzaprav zavest, nakar pravimo, da je bolan na umu. Milielektroni, ki gradijd mentalno življenje, prihajajo v možganske stanice s stimulacijo od zunaj in v svojem normalnem stanju nikoli ne zapuste «tanic, dokler Je človek živ, nakar se spet razgube,
Vprašanje nastane, kako stU mul prevaja milielektrone v misli. Kako prihajajo v možgane? Dve domnevi sta. Prva je," da pridejo v možgane instantno kot električna iskra, ki presko Čl vrzel; druga je, da potujejo po živcih kakor tok po žicah.
Dr. Stovall nadalje razpravlja o razvoju miselnosti. Možgani nižjih Živali so skupina gumbi-Čov; eden gumbič nadvladuje o Či, drugI vonj, tretji sluh Itd. To Je stadij "departmentnlh" možganov. Čimbolj se pa razvi jajo čutje, rastejo tudi možgani in žival dobi Izrazito nov tip. Človek je sprva Imel tudi sumo "departipentne4' možgane, al polagoma si je nabral izkušenj in vsaka nova izkušnja Re je naselila v čelnem delu možga nov. Celo lobanja- se Je moralo vsled tega dvigniti,/ da je dalo prostora novim funkcijam mož ganov. Čelna stran možganov vsebuje centre Jezika ln miselnosti, kar živali do danes Ae niso razvile. Vsaka generacija je bila za več in več izkušenj boga tejša in vsaka nova izkušnja Je (Mimnožila zalogo mtliektro-nov. To se pravi, čim več je člo vek vedel, čimbolj je bil clvlll ziran toliko bolj *o jo 1*jm»|k»I nil ln kompllciral čelni del nje govlh možganov, kjer o|iravlja jo milielektroni umatvono delo človeka. Vsaka nova misel, vsa ka nova ideja, ki si Jo človek za-, pomni, znaci, da je |>omnoži čelne centre svojih možganov za nov millelektron.
Mltielektronska teorija, kate ro je (»oda! dr. Htovall, teži za
. ilx . i , l »•	da razjasni fenomen mi gube dot čn« stanice ker j>a	, # , * , | a , . % l ,	*elnosil In umstvenega delovati rtom n lo Živi, Je to dokaz, da	. . *
Jt^mentalno iwj*nj« i!ov,k.b" •"l"h. k"1	P™ "' «»
bivat veno lofono od Mlc.n., J P™1' "	d.lovMj. M
dasi Je navezano na telo In funk
cljonlra skozi telo/
Da se Še vedno oklepajo
zuje grehe, ki so precej vkore- - . - ^^ ^ ||oj|| 1n ninjeni v tej deželi mH delav-j	....., „	V/wli#«lil
in
Btvom vseh narodnosti,] Akoda. da ni igra spisana še v angleškem jeziku! Sodrugu Mo-leku gre. spoštljivo priznanje za
njegovo delo.	•
Recimo, da hočemo vsi začeti z življenjem na račun izdajstva in vohunstva. Kaj bi se naredilo
>,. žrtvovanja, se moti. Voditelji se večjidel sučejo po vetru član-st\a. Redke so izjeme, kot je bil naš Dobo, da bi oral na njegovo
lastno moč.
Toraj rojaki v naši naselbini, delujte naprej Ae z večjo vnemo na društvenem ln političnem po-
* Združenimi državami in s ce-¡ 1 ju. Stopite v *<- ialistično stran-z ¿aruzen.m.	• V par ko, pomagajte dvigniti zvezo do
lim civiliziranim svetom? generacijah ne bi bilo naših institucij in konec vsega roda Pod *katomi bi z<n*t i*kali z* vetja ia prežali drug na drujr<»ga. Vohun ni bil še nikoli spoštovan.
--r* ttzttu
l»ri hod njega zbora na 2.WI0 članov. Prihodnjo Mo nt» predsedniške volitve, Je tore I čas blifu za kamiianjo.
K\ ropa se pripravlja s |iolnim zamahom za zmago socializma.
more biti drugačno kot fizično ali fizlko-kctulčno. Kako si na I drugače razložimo dejutvo, da 1 i delavni možgani |xivzroe«jo ideje, je največ krivo to, ker vročtol| in kouzumirajo telesno natura mmtalnostl ni Ae danes w0#r|f|jw7 odkrita. Tega vpraAanja se Je ____„_— zdaj lotil dr. Stovall.	| u&hau rkiUKUB BunrKNasir
Dr. Htovall naJpKo o|s»zarji» OBGAN1ZACU ¥ fHlCAGU.
na aledeče točk«, glede katerih	«TTV « M „ ,
i I 1.4. lil.. I L..rn iL i	od4#IH šr»H0f •. N. P. i
se strinjajo vodilni kemiki, flzl- ^ ^^ ^ v u 0rwif. (Hir
ki in psihologi na svetu:	kU| Kor#it itmmtv«, <Jm ti. luiij«
1.	Materijo ' Je nemogoč« u-1	lik«»k d»« M. nvgu.u
stvaritl. Vsa materija J« v svoji	^ W 11
temeljili bistvenostl noun«UJl\aI	•r.saML piknik
in nenadomestljiva,	I dn« ti.	pn Jokau WM««r
2.	Materija j« vs« tisto, ki na K Wiil«» Hprin«i.
IluoMf, Itknik dM II. MpUmbrt v
Ctartndon HIII««, ISL
poln ju je pro«tor.
n. MaU*riJa m	lahko zbira v maso.
4. Materija je	««stavljena i* atomov.
ft. Atomi ao	s«slavlj«nl iz elektronov, ki linajo v nojem
okto
VhwMti dmitfi ¡'in*** dna 1 bra v avditoriju I. N. P. ».
OI*OMIIAi Ako prlr*4ta VaAai fttva al oana^iM t «árala« mu, aporoftta daUiia la 4ni«a p» dni k« m aaaiavt JOHN PUTZ, i UM S. BmU» An.
Povsod sem že bil po vojni, na Kalvarlji Še ne. Na mestu treh Črnih preporoUh krlžev se danes dviga na njenem vrhu ka-menit spomenik. Kot svetel prst n spomin se razgleduje, v da-javo, na Brda, na Furlanijo, na Vi^iavo, na goriško okolico ln na Kras. V naše gore mu zapirajo pogled trije hribi: sveti Valentin, Sveta gora in sveti Gabrijel.
Skozi gole veje kostanjevega drevoreda je aijalo pomladno solno«. Ob soškem mostu pri Pcvmi stoji še vedno skupina nepozidanih, za vojne porušenih hiš. Mračne so kakor ljudje, ki so se zapečatili v svojo usodo.
Nekoliko v stran od cest« v polju stoje barake. Nizka, dolga, iz doaka narejena poslopja, zakrpana'kot beraška obleka. Krpe «o li kovlnastih plošč, U traverz, kosov betoua in iz vsa-kojaklh ''ostankov fronte in strelskih jarkov.
Po vsej dolinici G roj no do ftto-verjana so raztresene take ha rake. Se v Steverjanu in po O» slavij u Jih je polno. Baroni svojim podlpžnlkom-kolonom niso sezidali hiš, v tesnih, zakajenih kolibah preživljajo skopo radost svojih dni.
Grojna, dolinica za Kalvarijo Je spremenila svoje lice. Prt* vojno je bila v pomladnih dneh cvetoč in dehteč gaj akacij, zelenim llitjem preobložene stezice «o zakrivale sentimentalne skrivnosti zaljubljenih parov Danes je dolinica skoraj gola Zdi se, da bodo obronki kmalu prekopani, |k) njih bodo nastal vinogradi in vrtovi. Saj je isti, zemlja kakor v Brdih, 1« lega j« osojna.
Koj v začetku dolinice vodijo čet rjavkasto plitko vodo )>oto-ka ostanki razstreijenega mo «tu. Težki kosi , betona leže v ■trugl. Zvite traverze Atrle Iz o-stankov mostovih opor kakor grocečl zobje.
Stopil sem preko ostankov po leseni brvi ln sem obstal na za-puAčenl vojaški ceatl. Njena pr«taklo«t J« pozabljena. Rabijo jo kmetje; na nekfttefih mestih Je do polovico zasuta In razjede-na od vode.
Okrog ilromašn« in nizk« barak«, obdane z gospodarskimi pritlkilnami, kurnlkom podobnimi, s« J« podllft nekaj raztrganih otrok. Ob cesti je kopšl po-staren človek v Ilovnato zemljo; bila je Ae naM novlna, po vojni to |Hit prvič dotaknjena.
Ogovoril sem ga in slišal slo vensko besedo. (Kadarkoli me objame maloduAje, me taka be soda, ki jo slišim, kamor se ga-, nem z doma, Iznova |*)trdl v ve H.)
Dolga Je cesta, ki se vleče za Kalvarijo' in objemlje obronka ter se izgublja v zaseke. Pusta in samotna, obrobljena z akacijami, ogrožena |hi rumenih sipinah, ki se drobijo nanjo. Rdlna vas, ki Jo vldlA od tam, je ftteve-rjan. Bela cerkev ln veliko sivo |K>alopje, ki stoji poleg nje. Drevje cvete belo lil rd«če ln obliva hrib |K> vsem pobočju. 2lva barva sveže raz kopan« zemlje s< odraža na rjavem In zelenem o /adju. Človek, ki grehe v t«jI, se zdi neznaten mravljinec, jedva da ga razloči oko.
Na novem oviuku ceste aem zagMal šop cipres nad «oboj. Od daleč ao vtd«U kakor majhno pokopaliAče. Od blizu ao kot stražniki vrta, na katerem J« zasajeno cvetje. Dve stopnici vodila v polkrožni prostor, kjer stoji na ifornjl strani lepa, z k« len jem pr«r«Ačena gomila in nagrobni kamen. Na Marmornati plošči Je vklesan napis: "Hclpio hlapaler, dobri »vol jec, ki p»-del v bojih na Kalvarlji za svobodo svojega Kraaa."
hclpio Hlata|»er Je bil tržaAki peanik, pf> svojih atariAih Kra Aover, bil je vzgojen v Tratu in je čutil italijanako. Med vojno je atofHl v vrat« d«*brovoljc«v Njegov glob leži kot Aop rož »ridl puatot«.
(Vata J« doa|i«la na križ«mpo-tj«, «n njen rokav J« befal |k» o vitikih S Itnla. drugI s« j« vzjie kot jajAčica naravnost |»ruti vr hu Kal vari j«. Na deano a« Je od
sko ravnino. Na vrhu holma ae je prikazal spomenik, ki je ob slednjem koraku sunkoma rastel z «tal, ograjen z majhnimi zelenimi prmiči.
Po vojni je zijala tam gola, a krvjo prepojena zemlja, razorit-na od granat, jarkov In podzemeljskih kritij. Danes je vsa po-raščana z gostimi akacijami. Stara Kalvarija s stezami, dro-vesi in gaji je izginila. Mod akacijami se skrivajo ostanki grozo, Is njih se dviga spomenik, dostojno Izvršen obelisk, ki nosi napi« tistih Italijanskih čet, ki so se bile za to višino. Na ma-l peščemi prostor, ki Je okrog spomenika, stopiš mimo štirih grobov {ladlih prostovoljcev, ki jih krasijo preprosti rdeči kamni. —
Razgled na Gorico je danes lepši nego je bil nekdaj, mesto je večje, bolj praznično, razAiri-lo se je ln razbohotilo,
Pod Kalvarjjo se je Is naj-groznejšlh razvalin zopet dvignila vas Podgora. Tovarne so vstale v veliki obsožnostl. Ne več papirnica kot pred vojno. !*rcdllna industrija. Poslopja na obeh straneh Soče zavzemajo velik prostor; moderna so na videz in snažna. V nekom pogledu Vzbujajo navzven celo ostetičen do jem. \
Podgora Je videti s tega razgleda že malone strnjena t Gorico; mesto se v to stran naglo širi. lati vtis skorajšnje spojitve delata Solkan in St. Peter pri Gorici, V St. Peter pripravljajo že cuato za tramvaj, ki bo tekel Čet teka)išče do Podgoru.
V gošči akacij mod strelskimi jarki in razruvanimi podmet-aklml rovi ««m iskal stese. Lovil sem «o po «Irminl mod kamenjem, č«z trate, mimo pokveče-nih figovih dreves in trt; skakal sem čez zidove, dihal opojni duh cvetja, mežikal v žarko svetlobo aolnca, dokler nisem dospel na cesto, ki jo dvigala ve-ike oblake debelega prahu , . ,
POJASNILO DRUfiTVfc4!M TAJNIKOM IN P08IUATB-UKM KAZNIH NAZNANIL.
Kadar poftljat« llatu Proov«. ta, kakoiinakoll naznanila In tahvale o «mrli, tedaj va«!«J po-vejt« v pismu, aH Ž«1IU Imeli plačan oglaa aH kot navadno voat Ako jf priobčaiio kot na* vadna veat, a« Izpuatl Is naznanila vae ooobn« «ah val« In lm«-na poaamoanlkov, t«t ot tako naananllo prloMI bretplačno. Kadar pa hoMo Imeti prlobčo no rolo vrsto rasnih imen In drugih stvari, j« pa io oglas, m katoroga m mor« plačati, U valja sa êlsno In sa aoilan«. Na-dalj« v«IJa Isto tudi ta rasno prlrodltv«, v«aoMco( škod«, Itd Va«l«J 1« t raba povedati ali ho-čot« Imeli plačan oglaa ali anmo navadno čaaniluiriiko vont, tud v takem alulaju m ta navadno von I, naredi stvar bolj na kratko In m pove I« vužneJAi dal. C« pa naročite, da naj bo plaAan o-glas. a« priobči vm». kar saht«-vato. lato tako volja sa vsa draga naznanila I« so koga «M«, ženitvene ponudb«, prodaj«, Itd Za va« tak« stvari a« mora vodno povedati, da naj bo to oglaa, kolikokrat naj ao lati prlobK In da bodala sanj plačali. To po-Jsunilo dajem radi Uga. k«r Jo to ak!«p konvencijo, da ao potom ravnamo vid, druAtvn, liani, naročniki ln upravnlitvo llata. l'rouim, da to npaAtovat« In ao potom ravnat«. — Filip Godlna upravitelj.
NAZNANIM)
Društvenim tajnikom In tajnicam ae tem polom naznanja, da morajo naznaniti va« «premem Im* na ulov o v članov ln tla-nlr, naulove novih članov, ter Imenu ln naalove odutopllh, črtanih in iu»bč«nlh članov naznanili npravniAlvu Prouveta. da ao lahko točno vredl Imenik trn pošiljanje llata Proaveta. Imena ln naalove, katere pošljete glavnemu tajniku oatanejo tam v arhivu In Jlk opravnMtvo ae dobi. Torej Je s«lo važno, da vaekj poAljete na nalaAČ zato pripravljenih Itatlnah va« naalo-v« uprsvnlAtva Proav«ta posebej. I pruvnlAtvo nljudno apelira. da društveni tajniki In taj-
nic« to upoAlevaJo. Philip Godi-
pri poglod v Ločnik In v furlati- na. upravitelj.	^

Ji
Cvetko Golar:	,
0 miški, snkrio prepasani
Gorice «o gorele v pomladnem polncu, in nebo je bilo kot velika sinja roža, polna rosne svetlobe, diieča in pojoča, ko sem se po ozki peščeni stezi bližal vi-ničarski koči. Njen gospodar, vi-ničar Palud, je umrl lanske je-Heni vesele smrti. *'Pijmo gs, pijmo, dokler živimo," je nazdravil prijateljem. Izpll je kupico, nagnil glavo in umrl.
Izba, meni namenjena, je bila zelo prijazna, ne presvetla in ne pretemna, a tremi okni in z zo-leno,, starinsko pečjo ob durih. Očaral me je razvaljeh in oguljen divan, ki je bil nekoč rdeče pobarvan in se bahal ob ate-ni, nasproti oknom. Razen tega je stala na aredi itirivoglata, javorjeva miza, In na njej vse polno kozsrcev, in celo pisana skleda je zijala vame. V d« nem kotu pa se je moško koša-tila visoka in široka omara ter me gostoljubno vabila k sebi.
Prideš po dolgem potovanju, utriljen in razgret, v belo hišico, in po težki hoji bi se ti posebno prilegel kozarec vinske žganjice. Odpri omaro I — Tam je trebušna steklenica, polna pristne kapljice. Natočiš si, iz-piješ, in po tebi se rasli Je moč in zdravje in veselje. Ako te Je volja, lahko ponoviš. — Ti si žejen in bi rad pokusil vino. Vprašaj omaro I V posebnem
predalu stoji steklenica pri steklenici. Zlate so in polne in zate pripravljene. — Ti si tudi lačen. Zakaj ne odpreš omare? Saj tam je hleb domačega kruha, klobasa je In svinjina, poper in česen.
Ko sem tako pasel svoje oči in telo, sem pagledal za mizo častitljivo puško, pri «Ion j eno k steni. Vzel sem jo v roke. Cev je sicer rjasta in počena, petelina ni nikjer, in kopito je ožgano in razbito, ali orožje imam vendar pri hiši. Saj sem si že zdsvnaj zaželel nekaj takšnega in zdaj ae ne bojim vseh razbojnikov, kar jih po zemlji "leze i no grede". ' In sem rszmišljsl to In ono: Bog ve, kdo je bil hajduk, ki je junačil s to puško? In kakšne smrti je umrl? Bil je morda .gtrah celi okolici, kjer se je prikazal. Velik in črn in predrzen. — "Brate, zakoljl ml pitano tele; gladen sem! — In brate mu je zaklal pitano tele, ako nI hotel, da mu*hajduk ■ "Mate ne zapeli strehe nad glavo. — "Brate, daj mi posteljo in svojo mlado hčer, da se poigram i njo." — Brate se kolne, da je hči utekla s cigani,, Mate ima bieter pogled. Bogj ti ga vedi kdaj je opazil njene pla-ve oči in njeno kipeče telp, in zdaj — Bog a teboj, golobica t — Ali prišla je huda ura. Pijan ae je razvalil Mate v bajti» pod gozdom, In kmetje ao ga nasledili. Zabili so mu duri fn okna ter poslali rdečega petelina v slamo. "Joj, joj," je kričal Mate v goreči bajti in krvave ožgane
roke je molel skozi streho. "Joj, joj, usmilite se moje duše!" Ali — kdo te bo slišal? Kmetje so že
riftiviTi;
l*Dober dan, miška, ali si, ali nisi? Kje pa si ne tako lepo pre pešala? Ali so te ¿kratje izbrali
četrtek, 14. julua. ——
NAZNANILO IN ZAHVALA.
šli preklinjaje domov povedat za svojo deklico, da jim pomivaš Svojim otrokom, da ae jim ni več zlate kupice, kadar so se napili
Mach iavdlijeva obletnica.
V sredo je minilo 400 let, od-1 sisdke roBolje? Kako je? Ali si I k« je umrl italijanski diplo-|
»S-. ouike in napili" P**!» ponudit v službo?|m*t, državnik in zgodovinar Ni-I vinaf^TZJSnaDobro! Sprejeta sit Tekaj svo- colo Mschlavelli. Danes, ko vla-ZVTSmmTm * o^- bodno po izbi, izprehajaj se po da Italijo naailen faiistovski re-tele in trs je bil v prvem devl- mi» *dji te ^U v kot ponoči in žim, je psi primerno, da si tega škem zelenju. Lističi so se od-|po dnevu, in dal ti bom lešnikov | moža nekoliko ogledamo.
Machiavelli je prišel na sveti v Florenci 1. 1460. Narodil se je v siromašni patricijski rodbini. | V zrelih letih je poetal upravi-
8 tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da nam je nejnila smrt ugrabila is nafte «rede nad vse ljubljenega soproga in oie ta
LOVRENCA ZMDARŠIČ
vijali, z volno povito brstje se M» drobtinic, da ne bo* glado-
vala.
Kot da me je razumela, je po-kimala in odšetala po mojih be-
__________»edah pred omaro, kjer je bilo I ^jj druge pi^rne florentinske
deti, odkod izvira to bistro mla-1 «hranjeno moje bralno. Pri ve- republike, ki je bila dodeljena do petje. Z lahkim, mirnim perji nisem pozabil nanjo in sem Lvetu desetorice. V tem ¿asu je .srcem sem atopil v tiho izbo. J* pošteno odmeril peat lešni- bij ponovno poverjen z zaupni-Legel sem na divan in zaprl oči.|^v. — Evo, ti miika! Vso noč mi	prj papežu, pri
lahko vrta* in zoblješ, da ti ne franv0skem kralju in pri cesa-
Je širilo, in rdečkasti srčki so klUl na dan. V goricah so žgo-ieli dekliški glasovi. Nisem jih hotel slišati in nisem hotel vi
bo dolgčas; in dobro varuj 1 Zaspal sem mimo in veselo.
Po pol noči nekako pa me deSetorice. Ti dokumenti so o-1
Samota, samota, kako si blagodejna in nežna ter zaupljiva! Ti me objemaš, kakor mati svoje dete z mehkimi rokami in mi Ae pečeš neslišno sladke bajke o prostosti in zelenih logih. Samota, ozdravi me, oviJ mi očj in
pelji me v gaje pokoja, da se na-	_
pije sptaieno srce tihega pozab- kamenje in škripal, da me je ol>-1 najbolj
hajala zona. Bil sem že napol1 zbujen, In še zmeraj je cigan
rju. Poročila o svojih Uspehih je Machiavelli redno pošiljal svetu
zbudi strašno rožljanje. Se v sanjah sem videl lačnega ciga-
stali do današnjega dne «za Italijo vrhunec državniške pretka-
na, svojega soseda na prUtoah, L^j in modrogti> gvet desetori ki je z močnimi belimi zobmi tri L^ je p^j^ Machiavellija
ljenjal Ko sem
se zbudil, nisem bil
saai. Lahkotno tekanje je šlo polhrustal kamenje. — Vraga, ali
izbi in se ustavilo, in zagledal sem zares v sem tik pred eeboj drobno miško, »ki, dolgin
ki nI bila čisto navadna. Sedela je I škriplje tovarty v sanjah s sil-taro gaa gibčna, rožnega noska nimi kočnjaki. Saj imsm vendar
in s tačicami ~si je vihWa brkice | dopust in nisem vojak, saj le-
Žim v goricah v zidanici in za
delikatnimi misijami.
Ko pa se je 1.1512 vrnila v Flo-
renco rodbina Medicejcev, je bil
"JV'Cr	r* I obtožen izdajstva, vržen v ječo
baraki, na goli de-|in je moral reg trpetI> p^tiejel
je bil pomiloščen in izpuščen na| svobodo.
Po svoji jetniški perijodi sel je MachiavelH umaknil iz javne-
poleg dol gina, in
r
Ivaa Sergijevlč Turgenjev:
NESREČNICA
Poslovenil L P.
(Dalja.)
—	"To je . . /' izpregovoril je z nova — "glavo Imate vročo! Pa premlalite in prevdari-te, v čem obstoji vaša korist, in kje jo morate iskati. Daleč vam hi treba hoditi... Saj ja pred rokami... Kaj. ko bi jaz. Kakor oče in goepo-dar moram strogo poetopatl ... To js moja dolžnoat. Da, jaz aem ob enem tudi človek, in vi to tudi veate. Pa jaz sem praktičen človek, tedaj nikakih takih nemarnoati trpeti ne morem; nake neumne nadeje ai morate izbltl iz glave; kaj pa imate od njih? Jaz ne govorim več o ne-nravnosti vašega postopka . . . To morate razumeti sami, kadar dobro premislite. A jaz se nočem bahati, še omenil ne bi, kaj sem storil
. ta vas; Janšem vselej bil in sem še zdaj pripravljen skrbeti in truditi se za vaše blagostanje, vas popolnoma prjpkrbetl, ker znam ceniti vaa, vašo luularjenoet in vaš um ... (Tu ae je Semen Mat vej ič lahko nagnil k meni ... VI i-mate take oči, da moram priznati ... čeprav aem starec, da jih popolnoma ravnodušno ne morem gledati... jaz vem, da js to težko, v Istlnl težko.
Mraz me je pretreael pri teh njegovih besedah. Svojim ušeaom nlaem verovala. Prvi trenutek se ml je sdelo, da je hotel kupiti Semen Matvejlč moje odrešenje od Mihaela, dati ml odstopnkio ... Pa te besede! Moje oči so se privadile temi in mogla sem razločiti obraz Semena Matvejlča. Smejal ae je ta starec in hodil je z majhnimi koraki pred menoj gori in doli.
—	"No, kaj je?" je vprašal nazadnje, "ali vam nI všeč moja ponudba."
—	"Ponudba?" aem ponovila, kajti jaz nisem ničeear razumela.
Semen Matvejlč ae je zasmejal ... v istini zasmejal se je s svojim zopernlm lisičjim smehom.
—"Seveda! Ve mlade deklice ..." je popravil .. . "deve ... ve samo o mladih sanjate! Hrez ljubezni ve živeti ne morete! Seveda! Kaj se hoče! Mladost je norost! Ali mari samo mladi ljudje umejo ljubiti? . . . Mnogokateremu starcu srce še topleje bije, in kadar se starec zaljubi, je stanoviten — kakor skala! To Je za veke! Kar pa ti mladiči, ki so nami vetemjaki! Da, da; starcev bi res ne nmeli zametavatl! O-ni morejo mnogo storiti, jako mnogo! Samo ravnati je ž njimi treba znati! Da . . . da! In tudi laskati se starci znajo; hi-hi-hi ... — Semen Matvejlč se Je zopet zasmejal.—Da, dovo-lite . .. Vašo roko ..,. za i>oakus . . . aamo ... za poskus , •.
Poskočila sem s stola in z vso silo butlla »em ga v prsi. On se Je spodtaknil, zagnal Je nekak hripav, prestrašen glas, malo je manjkalo, da nI |>al. Človeški jezik nima besedi, da bi povedala, kako se mi je rdel gnjusen in podel.' Ves Ntrah me Je minil.
—	"Proč od mene. nesramni starec," Izvfc-lo se ml Je iz pral — proč. goapod Koltovskl, stari piemenitnik'! Tudi v meni pretaka se vaša kri, kri Koltovskih in jat proklinjam dan In u-ro, ko Je pretakati začela!
• Kaj? , Kaj govori*? .., Kaj." jecljal Je Semen Matvejlč. — TI si usojaš . . . ta trenutek. ko aem te dobil ... ko si šla k Mihaelu . . . a? a? a?
Pa jaz ae nisem mogla uatavltl. . . Nekaj neprizancMlJivega in olj upa joče ga vzbudilo se je v meni.
iPJRČ^	življenja in se je posvetil li-
me je osupnilo in presenetilo, niča pri steklenici. Kaj je to? farnemu delu. Papež in kardi-
sta bila dva nežnobela, srebrna Vzdignem glavo in poslušam.- ™ »a 8icer tu.in ]*m fie ** pasa, ki jih je imela na sivem, Zazdelo se mi je, kakor bi se va- hjPf1* *«kšno poslanstvo, toda žametastem kožuščku, okoli lile krogle po izbi, in hipoma se I doba slave je za prepredenega vratu enega in na hrbtu enega, spomnim pijanega Paluda, ki je diplomata vendarle minila. Zato
gospodaril v tej koči in storil se je pa Machiavelli tem inten-veselo smrt. Tisti hodi naaaj, zivneje posvetil zgodovini. Na-sam zlodej me vzemi, če ni on! P*m1 Je na predlog kardinala — Poslušam pozorno in s stra- Julija Medičejca povestnico hom. — To ni cigan in tudi ni Florence. Rokopis je izšel v o-1 ranjki viničar — Bog mu daj smih knjigah in je orisal zgodo-i dobro I — ampak to je tista sre- vinsko dobo od 1. 1215. do leta
—	"In vi, brat... vašega brata, vi ste se predrznill... Za koga ste me imeli? Ali ste tako slepi, da niste zapaslli nevolje, katero vzbujate v meni? ... — VI ste se predrznill nadlegovati mene s tako ponudbo! Pustite me brž, ta trenutek.
% In jaz sem se bližala vratom.
—	"A, tako Je? Tako govorite! jecljal je Semen Matvejlč, pa ni se upal bližati se meni...
—	Čakaj! Gospod Ratč, Ivan Demjanič! pridite hitro semkaj.
Nasprotne duri bilardne sobe so se odprle, in prišel je moj očim z gorečo svečo v vsaki roki. Osvetljen od dveh strani se je smehljal t«, okrogli ln rdeči obraz od zadostnega maščevanja z robskim veseljem, da se mu je tako po- . srečilo ... Oh, te grde bele oči! še vedno jih vidim pred seboj.
x — "Blagovolite brzo odpeljati to deklico," vzkliknil je Semen Matvejič in zapovedljivo pokazal je na mene s tresočo se roko. — Odpeljite jo domov in zaprite Jo ... da se ne bo mogla nikamor ganiti ip da še muha ne pride do nje! TI mi jamčiš za njo s svojo glavo.
"Gospod Ratč je postavi! * svečnik na bi-lard, poklonil ss je do pasa Semenu M^vejiču, in se hudobno smejoč bližal k meni. Maček, menda gre tako na miš, ki ae nima nikamor skriti. Jaz aem vedela, da je ta človek bil v stanu ... pribiti me. Zatrepetala sem; da o sramota! trepetala sem.
—	"No, gospodična, je rekel gospod Ratč.
—	blagovolite, pojdiva!
"Prijel to* js počasi nsd komolcem. Vedel je, ds se mu ne bom ustavljala. Jaz sem stopi-la naprej k durlm; ta trenutek bila mi je edina misel, kako bi se poprej iznebila navzočnosti Semena Matvejlča.
"Pa grdi starec je skočil za nama ln Ratč me je ustavil ln me obrnil proti svojemu za-povednlku.
—	"A! je sakričal ta in polagal s pestjo
—	a! jaz sem brat . . . mojega brata! Vezi krvi? a? A bratranca bi pa vzela? tako? a? Od-pelji jo ti! obrnil ae Je k mojemu očimu. — In zapomni si: dobro pazi! za najmanjše občevanje ž njo —ne bo dostojne kazni... Odpelji jo.
"Goapod Ratč me je pripeljal v mojo sobo. Ko sva šla po dvorišču, ni ničeear izpregovoril z menoj. Zaprl je šaluzije. in duri tudi, odhajajoč se ml je poklonil do pasa. katfor Semenu Matvejiču in rekel je zmagovalno hohotojoč se: "Uhko noč, carevna, Melitrisa. — Nisi vjela Mitrofana — cesarjeviča. Skoda! Misel ni bila baš neumna! Pa vprihodnjič ai zapomni, da do-pisovanje ni varno! Ha-ha-ha! Kako se je izvrstno Izšlo!" Odšel Je, pa na enkrat je zopet pokszal glavo Izia duri: 'Kaj? Ali vidite, da nisem pozabil? Ali sem držal beaedo? Ho-ho!" Ključ je zarožlja) v ključavnici. Jas sem se svobodno oddahnila. Bala sem ae prej, da bi mi ne zvezal rok . . . Hitro aem odparala vrvico od ponočne suknje, naredila sem pentljo in hotela sem jo deti na vrat, pa hitro aem Jo zopet vrgla proč. "Nečem vam napraviti tega veselja." sem rekla glasno. '"In rea bilo bi to neumno? AH Jas smem razpolagati a svojim Življenjem bret vednosti Mihaela, kateremu aem ga oddala? Ne, moji vragi! Ne! Zdaj še nlate zmagali! On me bo rešil In iztrgal Iz tega pekla.
"Pa zdaj sem ae spomnila, da Je tudi on zaprt. kakor Jaz — In vrgla sem as t obrazom na postelj . .. zajokala sem . . . Samo misel, da ■taji moj mučltelj morda pri durih ter posluša in »e veseli mojega plakanja. me je prisilila, da »efn ustavila solte ...
brno prepasana miška, ki se igra z lešniki. Zasmejal sem se in povzel,besedo; "Malo več miru bi prosil, draga miška! Ne zameri, ali saj veš, prišel sem iz kraja, kjer ni zame življenja, In sem ves plašan in nemiren. Sto-
1492. Delo je izšlo v Rimu. ItAr lljani smatrajo še danes to knjigo za eno najlepših del italijanske prozodije. Spisano je v prekrasnem jeziku.
- iNu, mnoga važnejše je postalo Machiaveilijevo delo "Il prin-i
krat sem W ponižan in razža- Upe», v katerem Je stari Ma-
ljen, vla&U so me po ječah, zato sem'šel stran o£ ljudi, da naj>-dem mir v, ^)hi samoti. Včasih sem z lastnim telesom ščitil lepo Tinloo, da je ni vzel strah, zdaj bi bilo trsfca narobe. Ali razu»-nfK, miška, krivico, ki mi jo delaš?" u
Se sem svaril in ji govoril na srce ali lešniki so se kotalili brez nebanja, in zaspal sem iznova.
chiavelli udaril temelje sistemu nasilnega vladanja. V tej knjigi je Machiavelli prikazal princa Borgio, ki vlada svoje ljudstvo neglede na moralo ln religijo. Vodita ga le Jiladen razum in strast po oblasti. Tako je nastalo v politiki ime machia-vellizem, s katerim še danes o-značujemo tisto politično smer, ki ji manjka sleherna moralna
Zbudili me je zarja, ki je S "T?
rožna in zlata gledala skozi okna k samotnemu gostu, zbudilo me je glasno jutranje petje, ki je čisto in jasno zvenelo po goricah. Skočil sem pokoncu in veselo ter mlado mi je 'bilo srce.
Prostost, tudi tebe ve ceniti samo tisti, kdor te je izgubili Kakšna so tvoja lica, da si tako lepa! Ne vidim te od obličja čo4 obličja, ali slutim te. Izpreha-jaš se nad goricami, nad gozdovi, po ramenih hrastov in javorjev trepetajo tvoje brezmejne peroti.
Pesem deklet je še zmeraj vriskala Iz goric. Sel sem pogledat. Solnce je že visoko ro-J malo po sinjem nebu in njegove zlate nošice so otresle vso roso s trsa. Stoječ pod breskvo sem videl oel rožni venec deklet, ki so okopavale gorice. Bila je gartrofta ln plavica in mak in lilija in vse rože, kar jih cvete pod modrim majskim nebom. — Bog daj. golobičlce, zdravstvu jte! Rad bi bil s vami, ali ves sem še divji In )n žalosten In dolgočasen, niti govoriti ne znam več s mladimi dekleti. Renčati som ee naučil kakor lačen pes in na tihem kotnem sebe in svojo srečo.
Svetlo ia solnčno je pela gorica in bleščal se je mladi trs, dihala je visoka, rjava zemlja. Bister hlad je vel iz bukovega gozdiča, in zlatorožni hrošči so žsrell ns listih. Včasih js i pihljsl veter, in lahno in boječe se je zganO trs, da ne zbudi grozdja, ki še spi v njegovem naročju. Duh gozda, bukovega in hrastovega listja, se je spajal z vonjem mlade gorice, zemlje ln traja, In ves «rak js dišal po pomladi.
(Konec Jutri )
Machiavelli je imel svoje čase mnogo nasprotnikov, danes pa Ima svoje občudovalce. Musso-llnijeva politika ni v bistvu nič drugega nego machiavellizem v praksi.
¿bolel Je dne 20. junija, in umrl sa pljučnico dne 27. junija 1927, ob 1:80 zjutraj. Pokojni je bil rojen 7. septembra 1886, v vasi Bezuljak pri Cirknici, Jugoslavija. V Zdruiene države je prišel pred 1)6 leti; svoječasno je bival v Clevelandu, O., potem se je I praaettl v Johnstown, Pa. Bil je član društva "Triglav" it. 82,. SNPJ; samostojnega podpornega druitva "Moxham" in "Moot* Lodge" It. 48 v Johnstownu, Pa. Pogreb se Je vršil po civilnem obredu na Grandview pokopališču.	i
Bil je dober in cvest član ter priljubljen med znanci in prijatelji; zelo se je zanimal za podporna druitva; za katera je vedno agitiral Bil je nadvse dobér in skrben za svojo družino; skupaj sva živela nad 8 let v najlepii zadovoljnosti in ljubezni. Dolž-nost me veže, da se zahvalim prej imenovanim druitvom za krasne vence, ki ao jih položili na krsto pokojnega, ter ^dbornikom omenjenih druitev za točno in vestno poslovanje v njegovi bolez-1 ni in smrti. Lepa hvala slovenski Moxham godbi, ki mu je zaigrala ginljivo žalostinko v zadnji pozdrav iz hiše žalosti. . Prav lepa hvala Mr. Mike Raspetu, ker je dal prostore ha razpolago ob času smrti pokojnika. Hvala Mr. Mike Amèrsheku sa prvo pomoč, ki Jo je nudil z avtomobilom, ter obvestil daljne prijatelje o smrti ranjkega. Srčna hvala družinama: Smerekar, B*lihar, Kamnikar, Kobal, Amershek in Stražiiar sa krasne vence ln sveže cvetlice, ki so jih položili na krsto pokojnega.
Prav lepo zahvalo izrekam tudi družinam: Joe Glavač, John Glavač, Kobal, Vrhoviek, Klučeviek, Urban in Kovačič, ki so mi pomagali in tolažili ob času bolezni in smrti mojega dragega soproga. Prearčna hvala vsem sobratom in sestram sa darovano vsoto, katera je namenjena za nagrobni spomenik pokojnemu, ter za obilno udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki so ob priliki pogreba dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Hvala sorodnikom in prijateljem is Clevelanda, O., in iz Somerset County, ki so se udeležili'pogreba. Torej ie enkrat iskrena hvala vsem skupaj, posebno pa mojim starftem Kavnhek, ki so mi pomagali in tolažili v času bolezni in smrti pokojnega; in ie danes. .	% i
Tebi, dragi moj soprog in oče: počivaj v miru v naročju matere zemlje. Odiel si od nas veliko prerano, ostaneš pa nam za vedno v spominu v naših srcih. Lahka naj Ti bode ameriika zemlja.
Žalujoči ostali: Justina, soproga, Julka in Mima, hčerke, ter dva brata, ena sestra, en bratranec in ena sestrična tukaj v Ameriki; mati in dve sestri v stari domovini. 616 Linden Ave., Johnstown, Pa.	' ■	t ■	: •
književna matica s.n.p.j.
Ima t zalogi sledeče knjiga:
AMERIŠKI SLO VENCI—iz vrstna krasna knjiga, obsega 882 strani, trdo vezana, vredna svoja cene, stane..$5.00 Slovensko-Angledlta Slovnic*—zelo poučna in lahko razumljiv* knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij» stane samo MIHIHHNMllMIHimilH $2.00 Zakon Biogenesije—tolmači naravne zakone in spložni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro	$1.50
Pater MaJaventur*—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, In doUvljaji rojaka, iz-vrstna spdfeolnjena g slikami
.............^..m.,.. .m..». ....... $1.50
Zajedaldr—-resnična povest hi prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek
............................................................................ $1.00
Zapisnik 8. redne konvencije a N« P. Jn 262 strani mehko vezana, stane s&mo..........»..•.,.......
50c
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih i prologom in epilogom—mehko vezana, stana
W limiimmiHimmiM....»!»
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi izdatki o S. N. \ J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20e
Pišite ponje na:
KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J.
2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, HL
AH »rill sas ti pravilne péeatl la «Hatl sliviaAi T Nasa« d KWm.
katera |a tola l»a m prede) Kajlievaa SMtka A. N. P. J. _
Tiskarna S. N. P. J.
.'.MI
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO a N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, linijsko delo prve vrste. Vsa pojasnita daje vodstvo tiskarne
Pilite p» informacij« mm
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 So. UwndaU Avenue CHJCAGO, ILL.
tam se dobe na 2euo tudi vsa ustmena pojasnila