28. štev. V Kranju, dne 1L julija 1913. XIV. leto, Političen in gospodarskj lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., de se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati.— Rokopisi se ne vračajo. Orlovska organizacija. Orlovska organizacija je brez dvoma zelo važen del organizacije S. L. S. Tisti, ki so to stvar zamisliti, so imeli pred očmi, zbrati našo mladino, da se pod orlovsko zastavo du^vno in telesno izobrazi in izpopolni. Zraven te izobrazbe pa naj dobivajo fantje včasih primerno razvedrilo. Tekom zadnjih let se je ta organizacija lepo razvila. Vsak večji kraj ima že svoj telovadni odsek. Število vseh slovenskih »Orlov" znaša na tisoče. Orlovska organizacija se je toliko razvila in ima za seboj že tako dobo, da se dajo opazovati njene dobre in slabe strani. Mi se hočemo danes ozreti na nekatere napake, ki razvoj te organizacije ovirajo. To niso napake, o katerih bi se lahko reklo, da so se le tu in tatu slučajno pokazale, ampak se nam zdi, da na njih trpi večina odsekov in s tem seveda cela organizacija. Nikar naj se ne nakladajo orlovski organizaciji naloge, za katere ona ni namenjena. Od ločno smo za to, da naj se vzgaja orlovski naraščaj v strogo verskem duhu. Javno kazanje verskega prepričanja bodi prva odlika vsakega „Orla\ Gotovo je temu tudi tako in najbrže se nikomur ne da mnogo očitati. Iz tega pa še ne sledi, da bi morali »Orli" skupaj in v kroju opravljati svoje verske dolžnosti. Idealno bi pač bilo, ali v praksi je to zvezano z mnogimi težavami, ki ovirajo razvoj orlovske organizacije. V tem oziru naj se »Orli" nekoliko ločijo od Marijinih družb. Nikakor pa nismo proti temu, še prav primerno se nam zdi, če hočejo »Orli" prostovoljno korporativno nastopati pri cerkvenih slavnostih. Drugo je pa to, da se pri »Orlih" preveč važnosti poklada na telovadbo, premalo pa na precizno izvajanje redovnih in prostih vaj. Po mestih in trgih naj se fantje le učijo, ako so raz- mere ugodne, tudi vaj na orodju. Ali, pri kmečkih fantih to zahtevati, ni pametno. Naši kmečki fantje naj se pred vsem naučijo spretno se kretati. Pri težkem delu na polju telo nekako otrpne in izgubi prožnost, da iz sicer dobro razvitega fanla postane štor. Dobi naj telo potrebno gibčnost, kar se najlažje doseže, če se redovne in proste vaje sistematično goje. Pri nas so se doslej te vaje gojile le včasih, navadno par tednov pred kakim javnim nastopom, kar ni hvale vredno. Iz naših kmečkih fantov ne moremo napravljati gimnastov, ki bi nastopali na mednarodnih tekmah, pač pa jih lahko navadimo lepo skupaj korakati in drugih reči, ki jim koristijo, če pridejo k vojakom, ter poskrbimo za to. da jim vcepimo smisel za disciplino. Čas, ki se pri teh vajah izgubi, ni zapravljen. Fante pa tudi posebno veseli, če se jim olajša vojaška služba. To predpripravo za vojake jim morejo dati le redovne vaje. Ugodno je nadalje to, da se redovne vaje dajo izvajati z malimi sredstvi. Ni treba dragih priprav, ne raznovrstnega orodja, ni treba niti »Doma", treba le izbrati primeren prostor, včasih pod milim nebom, in dobiti sposobnega vaditelja, ki zna poveljevati. Odpade tedaj lahko tisto stokanje, ki se večkrat sliši: »Kako naj imamo »Orla-, ko pa nimamo Doma?" Marsikomu se bodo trebiti zdele naloge, ki jih pripisujemo orlovski organizaciji, preskromne. A pomisli naj se, da imamo tu pred vsem v mislih delavne fante. Kmečki fant, ki mora zlasti poleti od ranega jutra do pozne noči trdo delati, zvečer ne potrebuje telovadbe, ampak počitka. Tega počitka mu orlovska organizacija kratiti ne sme. Zato naj se orlovska telovadba goji najbolj pozimi, poleti pa le v nedeljah po opravljeni božji službi. Seveda se je treba trdno držati reda. Fant, ki bo dobil v organizaciji smisel za disciplino in lep nastop, bo imel bolj gibčnega duha, kakor drugi fantje, in se bo začel zanimati za razna resna vprašanja tudi izven orlovske orga nizacije. Tako bo orlovska organizacija skrbela za čvrst in vesel narodni naraščaj, ker bo posredno izvrševala tiste kulturne naloge, ki se od nje pričakujejo in katerih srečna rešitev je za obrambo našega naroda proti škodljivim tujim vplivom nujno potrebna. M. D. M. Državna obrtna šola v Ljubljani. Ker vzbuja državna obrtna šola v Ljubljani tudi po deželi vedno večje zanimanje in je sedaj čas, ko se morajo starši odločiti, v kateri zavod pošljejo prihodnje leto svoje otroke, se nam zdi umestno, da informiramo javnost o ustroju tega zavoda. Prihodnje leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: stavbno-obrtno šolo; delovodsko šolo za mehanično-tehnične obrte; delovodsko šolo za elektrotehniko; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovne tečaje za izobrazbo uči-teljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Stavbno-obrtna šola daje pomočnikom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi usposoblja za mojstrske izkušnje. Stavbno-obrtna šola obsega pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakega navedenih obrtov po pet mesecev (od dne 3. novembra do konca marca). Šolo je potemtakem moči dovršiti v treh, odnosno v dveh zimskih tečajih. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, zemlje-pisje, računstvo, geometrija, naravoslovje, tehnično risanje in projekcijski nauk, prostoročno risanje, PODLISTEK. Resje iti brezsje. Gorenjske novele. Piše J. Mohorov. (Dalje.) „Šema, kakor paglavec je," je mislil Virnik, »en bankovec ga opijani." Previdno je stisnil roko v žep. Nato so pili, pili. Ali Virnik je ostal trezen in se vrnil trezen domov. .Jutri mu dam še ostalo," je pomislil, ko je legel, »pa naj mi da pisano, da sem plačal." »Jutri!" Polglasno je jeknil. Rahlo je streslo moža. Nemirno se je dvignil in zagledal pred seboj človeka, ki se ga v tem hipu ni najmanj nadejal. Stal je Guzelj pred Virnikom. Iz zabuhlega, neprespanega obraza je gledala nekaka zlobna zvijačnost. Nihče v vasi ni spoštoval Gu-zelja, nihče ga ni v tem hipu tako silno sovražil, ko Virnik. In dasi ga je zaničeval in sovražil, je vendar v istem hipu začutil Virnik nepojmljiv strah pred njim. Nehote je vprašal v mislih: »Ali se mi roga? Kaj mi hoče?" In kakor nerad, je vendar Virnik posilil prijazno lice: „No, še tebe je treba!" »Koga, te je pobodlo? I, zakaj pa delaš. Naspal bi se," je odvrnil Guzelj, izvlekel prelomljeno cigaro in si jo prižgal in sedel in dejal dobrohotno: »Se še privadiš, saj si mlad." Virniku je bil zopet trd odgovor na ustnicah, da če misli Guzelj, da ga bo on posnemal, naj si kmalu izbije take misli. Ko pa je videl stisnjene in zvito zlobne oči Guzeljeve vprte vase, je po-besil oči in dejal pol v šali: »Tebi v pijači ni lahko kdo kos." Guzelj se je zasmejal. »Tisto pa res. Pol kozarca ga spiješ, pa že ne veš, kaj čenčaš." »Ali sem čenčal sinoči?" je rahlo prebledel Virnik, in prav dobro je videl Guzelju v očeh. »Volk, ti bi me rad vjel, ti. Pa me ne boš!" mu je šlo po glavi in stoprv se mu je vrnila odločnost prejšnjega dne. Ostro je premeril gosta postrani, da je ta takoj uvidel, da ni kos Virniku. Da ni Virnik po krivem prisegel, tega ne bi bil verjel Guzelj. Pokvarjeni ljudje ostreje vidijo, vidijo, ker iščejo napako na sosedu, da jo izrabijo. Take vrste ljudje so nevarnejši od roparja: hočejo od tebe obremenjeno vest. »Če te ne bi poznal, bi rekel, da si lažnik," je dejal Virnik. Guzelj se je smejal suho, kakor posili. Redka brada mu je drhtela. »Čenčal si pa le! In si. Saj si še jokal. Kaj te je bilo obsedlo, ne vem. Samo otroci so te bili, ubogi otroci!" Virnik ni prebledel, pač pa je stisnil ustnici in skoro kriknil je: .Ali je to čenčanje, da imam rad otroke? Kar ljubiš, o tem govoriš." Odločno se je obrnil k vratom. Tedaj se je Guzelj dvignil in stopil za njim. »Prijazen nisi, Virnik. Glej, sem mislil. Delal danes ne bo. Za pijačo je dal sinoči, bom dal danes pa jaz, da ne poreče, da sem samo radi pijače pričal zanj." Virnik v resnici ni vedel, ali se Guzelj norčuje, ali govori od srca. Vendar je pripomnil: ,1, glej, če tako misliš, prileglo bi se, presneto prileglo. Grem! O Čenčah pa ne čenčaj več." .Brigajo mene čenče," je ugovarjal Guzelj, ki so ga čenče presneto brigale. Virnik je zaprl vodo in velel ženi, da ima v vasi opravek in da se vrne skoraj. Ali že v hipu, ko je rekel, da se vrne skoraj, mu je bilo žal. In res je prišel Virnik proti polnoči domov in Guzelj je zopet pil na tuj račun. In pil je še večkrat na Virnikov račun in se sam zase smejal: »Misli, da sem jaz šemast, pa je sam. O čenčah ne mara ni slišati. Pa me vendarle napaja; Virnik, pa mene!" Ali nisem rekel, nevarnejši od roparja? Na Veliki četrtek o poltreh popoldne je pripomnila žena Virniku: »Nič te nisem videla davi, Jaka, da bi bil pristopil! »Kako ne!" je odvrnil trdo in pristavil za hip: »Hodiš zato v cerkev, da name paziš?" »Bog varuj, Jaka, kar tako sem rekla," je odvrnila žena plaho In z mehkim glasom je dostavila: gradivoznanstvo, kamenoslovje, stavbarstvo, osnova in oprema poslopij, stavbno risanje, oblikoslovje, strojeznanstvo, obratoslovje, stavbna mehanika, knjigovodstvo, državljanski nauk, higiena v stavbnem obrtu, merstvo) in praktičen. Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star 17 let in da se je izučil onega obrta, v katerem se želi dalje izobraževati. Vpisovanje v stavbno-obrtno šolo se vrši v dneh 29.. 30. in 31. oktobra. Stavbno-obrtna šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo izpite za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega mojstra; poleg tega skrajša odhodno spričevalo tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolventje stavbno-obrtne šole dobe tudi službe železniških mojstrov (poduradnikov) pri c. kr. državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficijantov. Delovodska šola za mehanično- tehnične obrte (kovinske obrte) in delovodska šola za elektrotehniko pripravljata obiskovalce s sistematičnim poukom za njihov prihodnji poklic, da lahko postanejo samostojni mali obrtniki, delovodje, monterji, strojni risarji i. dr. Učna doba traja dve šolski leti. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, geografija, knjigovodstvo in kalkulacija, državljanski nauk, matematika, naravoslovje, tehn. prostoročno risanje, tehn. konstruktivno risanje, projekcijski nauk, projekcijsko risanje, strojno risanje, mehanika, meh. tehnologija, strojeznanstvo, elektrotehnika, merstvo, higiena) in praktičen (vaje v delavnicah). Za sprejem je treba dokazati, da je učenec star 17 let in da se je izučil kakega kovinarskega obrta (ključavničar, kovač, urar i. dr.). Vpisovanje v ta dva oddelka se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo delovodskih šol za meh.-tehn. obrte in za elektrotehniko nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot po-magalec (pomočnik), oziroma tvorniški delavec. Po službenem pravilniku za osobje, podrejeno c. kr. železniškemu ministrstvu, se za železniške mojstre, zgradbene mojstre, mostne mojstre, delovodje za plinove in električne naprave, za zavode in delavnice za impregniranje, za vozne revizorje, višje sprevodnike, skladiščne mojstre, vozne in telegrafske mojstre zahteva kot šolska pred-izobrazba izpričevalo o absolviranju delovodske Šole. Dalje prih. Razširjajte »Gorenjca"! DOPISI. Iz Goric. Dne 1. marca t. 1. je otvoril v Goricah g. Janko Ferjan prvo kranjsko, planinsko higijenično mlekarno. Nezaupljivo so nekateri zmajevali glave, češ pri nas pa iz tega ne bo nič. A spretnemu, do ljudstva uljudnemu in prijaznemu g. Ferjanu se je posrečilo ljudi prepričati o koristi in potrebi mlekarne. Sedaj dobiva na dan že okoli 500 1 mleka. Na Jesenice in Koroško ga odpošlje vsak dan do 400 1. V mlekarni pa se izdeluje tudi jako fino in okusno presno maslo, katero se istotako iazpošilja. — V nedeljo dne 15. junija so nas naši vrli fantje Marijine dužbe presenetili z lepo predstavo. Vpri-zorili so igro »Sanje" in burko »Kmet Herod". Obe igri so igrali tako dovršeno, kakor bi bili vajeni odra, in vendar je večina izmed njih prvikrat prestopila oder. Vsa čast našim vrlim fantom! Le tako naprej! Pokažite nam večkrat, da ste zmožni za vsak zdrav napredek. — Dne 6. julija so naša dekleta Marijine družbe proslavile Konstantinov jubilej in so vprizorile igro »Vestalka" v ta namen. Igra je zelo lepa pa tudi težka. Po-vede nas v dobo prvega preganjanja pod cesarjem Neronom. Dasi je igra jako težka in zahteva zares inteligentnih moči, so jo naša dekleta igrale tako lepo, da so poslušalce do solz ganile. Splošna sodba: »Tako lepo se še ni igralo na naših kmečkih odrih!" Naše zdravo kmečko ljudstvo je res inteligentno. Vsa hvala pa tudi vrli Klemenčevi rodbini, katera prepusti prostore v Srednji vasi za take vprizoritve radovoljno in vselej brezplačno. Pri obeh igrah je bil prostor za poslušalce natlačeno poln. Iz Križa pri Tržiču. Nekdo bo pri nas počil od jeze. Ime iz usmiljenja zamolčimo, sicer pa ga pri nas tako vsi poznajo. Kaj ga pa tako jezi? Vse ga jezi, nič na celem svetu mu ni prav. Zakaj pa ne? Zato, kar se nobena duša ne zmeni zanj. Včasih ja, včasih, a zdaj so tisti časi minuli. Še v občinski odbor ni bil lansko leto izvoljen. Odtedaj menda ni nikdar več dobre volje. Ker pa hoče, da bi vendar pozornost vzbudil in nase obrnil, vpije in tuli in razsaja kar naprej po »Savi". Nismo se zmenili kljub temu nič zanj. Tudi zdaj bi molčali, pa iz usmiljenja, da res ne bi počil, mu povemo, da je vse njegovo delo zastonj, naj bo rajši lepo tiho in miren. Vse se mu smeja. Zastonj hujska ljudi zoper župnika, še celo v dupljansko faro se meša, in hoče nahujskati dupljanske farane zoper njih župnika, zastonj hujska kmete zoper čevljarje, zastonj Dupljane zoper Križane. V zadnji občinski seji v soboto 5. julija je občinski odbor soglasno obsodil njegovo pobalinsko delo in izrekel obema župnikoma, v Krizah in Dupljah, neomajno zaupanje. Kmeti in čevljarji, Dupljani in Križani, v odboru so edini in se nič ne boje njegovega vpitja, da so kimavci, da naj slečejo hlače itd. Taki izbruhi blazne jeze jih ne spravijo iz ravnotežja. S Šenturške Gore. Predavanje o vrednosti človeškega življenja za državo in družbo g. dr. E. Globočnika, okrožnega zdravnika v Kranju, je vrlo učinkovalo na številne poslušalce, ki so prišli iz vseh sosednjih vasi, pa tudi iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in Domžal. Naj bi gosp. doktor dal svoj zanimivi in podučljivi govor ponatisniti v kakem listu. Prisrčna Vam hvala, gosp. doktor! — Igra s srečolovom se je vršila v splošno za-dovoljnost in zabavo. — Sedaj se pripravlja velika planinska veselica, koje vspored objavimo pravočasno. Vršila se bo na prostem dne 17. avg. 1913 v proslavo 65 letnega vladanja presvit. cesarja Franc Jožefa I. in Konstantinovega jubileja. Cerklje. Na vse dopise, ki jih prinašata zadnji čas »Slov. dom" in »Sava", v katerih blatita osebno čast neljubih jim ljudi, ni vredno odgovarjati. Dopisnika vsi poznajo in tudi vedo, zakaj napada. Zato ti napadi pri pametnih ljudeh ne bodo dosegli druzega, kakor to, da se bodo s studom obrnili od tega mazača, ki sam nima nobene časti, in menda zato misli, da jo sme drugim krasti. Pomilujemo le liberalne liste, ki sprejemajo take dopise. Liberalnemu dopisniku pa bodi v odgovor en sam krepek fej! od vseh dostojnih Cerkljancev. Iz Vodic. Naše izobraževalno društvo je dobilo krasno zastavo. Preteklo nedeljo popoldne je bila slovesno blagoslovljena. Kamniški g. dekan in deželni poslanec Lavrenčič jo je po primernem nagovoru blagoslovil. Slavnosti se je udeležilo velikansko število ljudstva. Prav veliko je došlo »Orlov" kamniškega okrožja. Bilo jih je nad 200 v kroju. Vrlo dobro je bilo zastopano litijsko izobraževalno društvo z g. županom Bricem na čelu. Pred gasilnim domom je bil pozdrav društev, ki so z zastavami in domžalsko godbo odšli v cerkev. Po cerkvenem opravilu je bil obhod društev po vasi. Na Grt,jzerjevem vrtu je bil najprvo shod, ki ga je bil otvoril predsednik »Kmečke zveze" kamniške, g. Benkovič. Za njim je govoril g. deželni poslanec Lavrenčič o koristnem in vspešnem delu, ki ga vrši S. L. S. za naše ljudstvo. Na predlog g. kapelana Krischeja je shod z velikim odobravanjem izrekel soglasno zaupnico g. deželnemu poslancu Lavrenčiču, dr. Kreku in deželnemu glavarju dr. Ivanu Šuster-šiču ter je ob enem obsodil podlo in nesramno obrekovanje liberalnega časopisja, ki bevska nad deželnim glavarjem. Z Bohinjske Bistrice se nam poroča: V soboto ob 10. uri zvečer se je odpeljal iz Ljubljane sedmošolec ljubljanske,,realke Konstantin Kunej. V Orožnovo kočo na Črno prst je prišel včeraj zjutraj ob 8. uri in rekel, da gre v posteljo. Kunej se je v postelji zastrupil. Poleg mrtveca je ležala steklenica. Domneva se, da se je zastrupil s ciankalijem. Županstvo je takoj ukrenilo, da so štirje šli ponj. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico na Bohinjsko Bistrico. Pravijo, da je Kunej postal žrtev slabega branja. V Ljubnem je bil za župana izvoljen g. Alojzij Cvenkelj in za svetovalce gg.: Ivan Vidic, Ivan Prestelj, Franc Marčun, in Pavel Kokalj. Iz Tržiča. Gospodinjski in knjigovodski tečaj sta bila končana pretekli četrtek. Splošna želja je, da bi se zlasti za dekleta kmalu zopet otvoril gospodinjski tečaj. Mnoge bi ga rade še obiskovale, ker so se prepričale, koliko se lahko v kratkem času marljivo dekle priuči. — V nedeljo bo obhajalo gasilno društvo svojo 30 letnico. Ob 10. uri bo ob ugodnem vremenu sv. maša na prostem pred cerkvijo sv. Andreja. Med mašo bo svirala kranjska godba. Popoldne bo tombola. Iz Tržiča. Čez dva meseca trajajoči gospodinjski tečaj je bil zaključen 10. t. m. Udeleženke »Nič ne vem, kaj je z Minko. Hrope, pa vročino ima." Virnik je baš prelagal vrečo. Zdrsnila mu je z rok. Kakor da mu je stisnil nekdo grlo, so ga prijele ženine besede. Vreča mu je vjela nogo. »Hudič prekleti," je jeknil polglasno. »Kolneš?" je zastokalo v ženi, »pri obhajilu si bil danes!" Niti pogledal je ni. Z nadčloveško silo si je vrgel vrečo na rame, žena se je vrnil? v hišo Zunaj je bilo mrzlo in vlažno vreme. Virniku je bilo, da še ni doživel žalostnejših praznikov. Proti večeru je stopil v hišo. Našel je jokajočo ženo, stopil v sobo, kjer je spala Minka, in videl iz kupa odej dvoje razvnetih otroških lic in dvoje bledomodrih širokorazprtih ustnic. Stopil je k ženi, da gre po zdravnika. Prikimala je. Bolest ji ni dala besede. Snel je jopič in šel in šel. V obraz mu je brizgal s snegom pomešani dež. Topo je stopal Virnik, da je pljuskalo blato izpod škornjev, in vselej mu je bilo, da mora misliti, čemu tako pljuska. Zakaj pljuska, zakaj pljuska! Tedaj je vrgel svojo bolest v zrak, ki se je gostil ob poti v neprodiren mrak. »Pljučnico ima!" Na Veliko soboto se mu je odvalilo breme raz srce. Notri v zastrti sobi je ležala Minka, tiha, mirna, mrtva. Niti misliti ni smel nanjo. Ona zdaj ve za vse, tudi za njegovo skrivnost. Ali breme mu je odleglo. Udarec, ki se ga je bal, je prešel. Ne vrne se več, to je bila tolažba. Tolažba obupancev in otročajev! Ali vendar je čutil bolečino. Za čemu bi se bil sicer rogal sam v sebi: „To si mi vzel, vzemi no, vzemi še one tri!" Kakor bi bil gospod Bog smešen grški Apolon, ali kakšen površen dramatik. O, ima večna Pravica svoje namene, svoje poti. Virnik je bil mlinar, kako božji mlini meljejo, pa ni vedel. Prišel je strah. Prišlo nezaupanje omrzel o je delo in dolžnost je zarjavela in ženo in otroke je iztrgal iz srca in premoženje je sip?.. Ni pil, ali kadar je pil, je čutil, da bo pil, da bo pil, nad Guzelja. Nekaj dni pred obletnico pomembnega dne se je domislil Rabiča: »Če bosta ta dva čez tri leta —" Ob letu in dnevu se je vtrgala nad mlinom skala in prebila v mlin. To se je že dogodilo. Ali zdaj je vedel, da to pomeni. Drugo leto. Baš opolnoči ga je vzdramilo. Ura je brnela, nič drugega ni bilo, in je vendar trepetal, trepetal in ni zaspal do jutra . . . * * * Nedelja je bih. Bog mu nebesa daj, rajnemu Kramarju, dober človek je bil. Prav srečnega se je čutil. Vsako leto je narezal za deset centov krhljev. Za žito mu ni bilo, da so le jabolka in hruške obrodile. Oh, krhlji! Ni jih mogel prehvaliti. Trikrat je Virnik odklonil, da ni časa priti ponje. Naj pa otroke ponje pošlje, je hotel Kramar. Spodnji zob mu je bil odletel, na en zob bi kvečemu iskro ukresal, krhlja pa ne več prigriznil, je rekel, pa da imajo otroci zobe. Naj le pridejo, naj. Nu, za Virnika bi se tudi dobil požirek sadjevca. Bog pomagaj, v nedeljo po blagoslovu, saj ni tako daleč, da bi do noči že ne bil doma. Virnik je tiste nedelje vzel otroke in šel k Kramarju. Lep dan je bil, cvetelo je vseprek, da so otroci oživeli ko tički. In Kramar! Z dobrim človekom govoriti, je čast, z dobrim človekom za mizo sedeti, gost biti, je slast. In ta slast je prešla v Virnika. Poslušal je moža in pil in včasih prigriznil domačega kruha. Otroci so vriskali zunaj okolu. Zdelo se je Virniku, da je obšlo vse njegovo bistvo, nekaj novega, lahkega. Rahla omotica se ga je prijemala. Pod mrak je že šlo, ko je Kramar natovoril otrokom krhljev, pa še nekaj drugega je povezal v cukrast papir — bogvedi cekinov ne, niti svitlih goldinarjev, kakor je meni enega moj rajni birmanski boter, Bog mu nebesa daj —, pa je pospremil Virnika. Sredi poti je postal. »Lej, to je tista pot! Ali vidiš? Kozolec je potegnil čez. Zdaj veš! Zato je bilo, samo zato!" »Radi enega kozolca?" se je začudil Virnik. In kakor blisk mu je zarezalo v duši: »To je neumno, neumno, za en kozolec, eno dušo!" Tiha hvaležnost mu je zvenela iz glasu, ko se je poslovil od Kramarja: priloga „Goren|cu" štev. 28 »z 1.1913. tečaja so za ta dan napravile razstavo v tem času izvršenih del. Nad 400 kosov perila in več izdelkov kuharske umetnosti je bilo na jako umeten način razstavljenih v sobi, bogato okrašeni z zelenjem. Dopoldne so imela dekleta kratko pre-sknšnjo, katero so prav pohvalno prestale. Opoldne po so pri obedu praktično pokazale, kaj so se izučile v tečaju. Kakor povsod pri nas, kjer so biti te vrste tečaji, so bili tudi tu uspehi naravnost presenetljivi. Zato bodi izrečena posebna zahvala voditeljici tečaja gdč. Juliji Jaklič, ki se ni ustrašila truda in ni imela poduka samo ves dan, ampak je v poznih večernih urah še posebej pod-učevala dekleta, ki so po dnevu v tovarni, da so imele priliko izobraziti se v gospodinjstva. Posebna hvala pa veljaj tudi deželnemu- odboru kakor tudi trškemu županstvu, ki sta omogočila tečaj. — Zaključitve tečaja so se udeležili gg.: v imenu deželnega odbora g. dr. Fr. Zajec, nadalje gg. poslanci: vitez Pogačnik, dr. Gregorič in Piber, tovarnar Gassner, župan Ahačič, dekan Koblar, ravnatelj Kafirrger, domači duhovniki: Župnik Potokar s kapelanoma. — Isti dan popoldne je bil tudi zaključen knjigovodski tečaj, h kateremu sta došla iz Ljubljane gg. ravnatelj Remec in Kregar. Iz Podbrezij. Pretečeno nedeljo se je vrši! tu dobro obiskan shod »Kmečke zveze", na katerem ste govorna gg. poslanec Demšar in profesor Marinko. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki izreka zaupanje poslancem S. L. S. in obsoja surove napade na osebno čast naših poslancev, posebno g. dežel, glavarja dr. Šusteršiča. Na shodu je prišla v razgovor tudi zadeva glede težko pričakovanega vodo- oda in še več drugih stvari. G- poslanec Demšar je obljubil, da se bo za stvar po svoji moči zavzel. Iz Selc. Gasilno društvo v Selcih priredi 10. avgusta vrtno veselico. Opozarja bratska društva že naprej, da se ozirajo na to. Vojna na Balkanu« S težkim srcem poročajo Slovani o bratomorni vojni. Tolažbo daje le upanje, da bo te grde in strašne morije kmalu konec. Bolgari, zapeljani od častihlepnih generalov in tujega šun-tanja, so boj pričeli in so s svojimi napadi prisilili Srbe, da so vojno napovedali. Dne 9. julija je kralj Peter že izdal vojno proklamacijo, ki se glasi: »Dragi Srbi! Zgodilo se je, česar nismo nikoK pričakovali. Bolgari, naši bratje po krvi m veri ter naši zavezniki, so pogodbo z nami z mečem uničili, se prijateljstvu in bratstvu odpovedali in masakrirali naše ranjence. Že osem dni se vrše v Makedoniji, na Ovčjem polju, in na starih mejah krvavi boji, v katerih se bratska kri preliva. Srce junakov se krči in pred Odrinom padli Srbi se zgražajo v svojih grobovih. Bolgari so pozabili na bratsko srbsko pomoč, na kri, ki so jo Srbi zanje v Tra-ciji prelili, in nujajo Slovanstvu ter celemu izobraženemu svetu grd zgled nehvaležnosti in lakomnosti. Nebratsko postopanje Bolgarov me je hudo užalostilo in žalilo moje slovansko čustvovanje. Ta zločin proti Slovanstvu in človečnosti pade nazaj na tistega, ki ga je storil. In zakaj? Ker se ni hotel spor za razdelitev zemlje bratsko in mirno poravnati, ampak so nas hoteli oropati naših osvojitev, zibelke naših pradedov, zemlje Njemaničev, ki ste jo vi, Srbi, s svojo krvjo namočili, osvobodili in Srbstvu vrnili. Grobovi teh junakov vas kličejo, da jih maščujete. Za*o branimo sebe in svoje zveste grške zaveznike proti temu nasilju! Hrabri črnogorski sokoli so na naši strani. Živlienski interesi domovine me silijo, da apeliram na svojo hrabro armado, da se izkaže vredno junakov Kumanova, Prilepa in Bitolja. Bog naj stoji na naši strani v tej žalostni vojni, ki mi je bila vsiljena." Odkar traja vojna, Bolgari vedno poročajo, da so dosegli velikanske uspehe. V boju s srbsko timoško divizijo so Bolgari, kakor so poročali, vjeli 30 srbskih častnikov in 4000 mož ter dobili v pest 27 srbskih brzostrelnih topov. V resnici so pa proti Srbom hipne uspehe dosegli le pri Krivolaku in Knjaževcu, a tudi ta dva kraja so potem izgubili Pa tudi Grki so Bolgare zmagali ter si osvojili Strumico in petrič, zasedli Seres in bombardirali Kavalo. — Črnogorci se borijo na Srbski strani proti Bolgarom. — Romunija je za vojno popolnoma pripravljena in je že hotela poslati Bolgariji ultimatum. Odloči se v kratkem. Dne 8. julija so srbski vojaki zasedli Štip. Že poprej so bili Bolgari od Srbov vrženi čez reko Bregalnico, potem so Srbi zmagali pri Ko« čani, kjer je bilo uničeno desno bolgarsko krilo, ki je štelo 50 bataljonov in imelo 100 topov. Levo bolgarsko krilo, ki je štelo 60 bataljonov in 120 topov, so Srbi ločiti od desnega krila in je gnali 35 km daleč proti Carevemu Selu. Nato so Srbi premagali še bolgarsko središče pri Štipu in tako zmagali na celi črti. Pri umikanju iz Štipa so Bolgari poizkusili upreti se pri RadoviŠtu, a kmalu so opustili odpor in naglo bežali dalje. Srbske čete so zasedle Radovište. Tako so dosegli Srbi stik z grško armado, ki je prodirala od Strumice. I Bitka pri Štipu je bila silno krvava. Srbom je poveljeval vojvoda Putnik, Bolgarom pa general Kovačev. Boj je trajal skoro cel teden. Srbi so dobili nazaj tudi tiste tope, kalere so jim bili Bolgari poprej pri nekem nočnem napadu vzeli. Bolgari so napravili napad na srbsko ozemlje piOti Nišu in zasedli Knjaževac, kjer so zažgali vojašnico, državna poslopja in nekaj hiš. A pri Zaječaru, Pirotu, Viasini, Trešnjevem Brdu in Vratiniški Kumari so jih Srbi odbili m vse potisnili nazaj čez mejo ter zopet dobili Knjaževac. Ker Bolgari niso imeli zmag, so glavnemu poveljniku Savovu odvzeli poveljstvo in izročili generala Dimitrijevu poveljstvo na [ugu, na se veru pa general« Peta©*«. Bolgarska jfe bila pri-morana ponuditi spravo ter naprositi velevlasti, da naj posredujejo. V Berlinu bivajoči Maboiud Muktar paža, nekdanji branite!) Kirkilise, je izjavil, da se utegne Turčija pridružiti sovražnikom Bolgarije in tako nazaj dobiti nekaj odrinskega vilajeta. Na tisoče ranjencev in vjetnikov privažajo vlaki v Belgrad m Sofijo* Srb. so izgubili do sedaj 15.000 mož, Bolgari pa nad 20.000. Oglasila se je tudi kolera, ker mrliči gatijejo n* bojiščih. V Solunu so grki šole iu vsa javna poslopja pre naredili v bolnišnice. Avstro-dgTski poslanik v Belgradu je prosil avstrijski in ogrski rdeči križ, da naj pošljeta ranjencem pomoč. Tudi slovenski zdravniki, med njimi dr. Šlajmer in njegov sin, so odšli v Srbijo. Društvom Slovenske kršč. socijalnezveze! Le še malo časa nas loči od katoliškega shoda v Ljubljani, zato pa tembolj porabimo čas, ki nas še loči do sijajnih dni, da v naših društvik najživahnejše agitiramo za največjo udeležba Pokažimo, da hočemo zvesto stati za svoje ideale: za v ro naših dedov in materino besedo. Vsa društva, vsi člani in članice se dvignite z društvenimi zastavami 24. avgusta v Ljubljanol Naša izobraževalna organizacija naj. pokaže, da je že zbrana v mogočno armado! Kjerkoli morete, povzdignite udeležbo z narodnimi nošami. Nihče izmed nas naj ne zamudi slovesnega trenotka, ko bodo hrvaški in slovenski škofi posvetili naš narod Brezmadežni, v katere varstvu naj se razvija in ki naj ga vodi do sreče m blagostanja! Odbor Slovenske kršč. socialne zveze. NOVIČAR. Na katoliSki shod! Žnprri uradi imajo že vsi v rokah zglasilnice za katoliški shod. Nemudoma oglasite svojo udeležbo pri župnih uradih. Vstopnica h glavni manifestaciji in k telovadbi Orlov v nedeljo dne 24. avgusta, velja 1 krono, za vse dni katoliškega shoda pa 5 kron. Tudi društva naj svojo udeležbo naznanjajo potom župmrt uradov. Povsod agitirajte za največjo udeležbo ! Cehi in katoliSki shod v Ljubljani. Med Čehi je veliko zanimanje za katoliški shod v Ljubljani. Za Čehe izide v Ljubljani ilustrovani češki vodnik po Ljubljani, Gorenjski in Postojni. Za Čehe bo vozil v Ljubljano posebni vlak. Pozive za udeležbo Čehov na katoliškem shodu v Ljubljani priobčujejo listi. Danes smo prejeli celo vrsto čeških listov, ki vsi priobčujejo pozive na številni pohod Čehov v belo Ljubljano. Bratje iz Nemčije na katoliškem shodu v Ljubljani. Iz Nemčije prihaja veselo poročilo, da se udeleže katoliškega shoda v Ljubljani on-dotna slovenska katoliška delavska društva s svojimi zastavami. Pozdravljeni! Iz Brna pride na katoliški shod v Ljubljano posebni vlak. Odbor sOr!a" v Brnu bo preskrbel ta vlak. Gimnazijska «Izvestja» v Kranju in Ljubljani so prinesla letos zanimive znanstvene sestavke V kranjskem »Izvestju" je začel priobče-vati profesor Fr. Komatar obseg kranjskega mestnega arhiva z objavo njegovih najstarejših listin. Za zgodovino Kranja bo ta znanstvena objava regestov in listin velike vrednosti. — Zanimiv je spis prof. Jos. Bučarja v »Izvestju" c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani »Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo", v tem spisu se pregledno opisujejo boji Avstrijcev s Francozi na Kranjskem pred 100 leti. — Mikaven in znanstveno dovršen je pa tudi spis prof. dr. J. Debevca v .Izvestju" c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani z naslovom »Grška drama". — Dodamo naj še, da je obiskovalo I. ljubljansko gimnazijo 658 učencev in učenk, med njimi 624 Slovencev in 22 Slovenk; na H. ljubljanski gimnaziji je bilo med 407. učenci 396 Slovencev, 6 Hrvatov in 5 Čehov in na kranjski gimnaziji je bilo 307 učencev, med njimi 1 Čeh in 5 Nemcev, drugi Slovenc", ter 24 Slovenk. — Obžalovanja je res vredno, da so gimnazijska izvestja pri tolikem številu slovenskih učencev na gimnaziji v Kranju in na prvi gimnaziji v Ljubljani vendarle nemška. Pripomniti pa moramo, da tega nista krivi ravnateljstvi, ampak centralna vlada. Stvar vseh slovenskih poslancev je, da se to kmalu i z premeni. Ljubljansko realko hočejo Nemci napraviti za svojo posest in Slovence odgnati. Kaže se, da je to vladi zelo všeč, zato bi bila rada tudi drugo državno gimnazijo v Liuoljano spremenila v realno gimnazijo, češ da potem Slovencem ni treba realke. Zastopniki S. L S za ta predlog v deželnem šolskem svetu niso glasovali, pač pa za to, da se realka v Idriji pretvori v lenlno gimnazijo. BesniSke novice. Jurčev Miha, doma iz Bukovšice, je po mnenju avoje tete prav dober fant, ki nikomur ne stori nič zalega. Po noči je vedno doma, tudi takrat, kadar luna bosega okrog nosi. Zato pa Jurklji ne gre v glavo, da bo moral Miha za 6 dni v »špehkamro*. Pa zakaj? V Rakovci pri Benku je zadnjič enkrat malo mimo grede poskušal, kako tamošnje šipe pojo, h* zdaj bo moral nedolžni fant trpeti na svoji svobodi. Županov Francetj, ki ima samo 3 mesece, in Jaučev, ki je dobil 2 meseca za svoje junaštvo, se Mihca že kar veselita, da bo tri peresna deteljica skupaj. No, pa saj jim ne bo hudega. Bolje se jim godi v prežonu, kakor doma, ker jim "vsak teden znosijo domači in drugi vsega dobrega tja. Še se bo obetalo, kaj in kako se bo rogovililo potem, ko bodo zopet na ljubi svobodi, — Pred dobrim tednom je nesel gospodar Rozman zvečer mleko k sosedu. Med potjo sreča nekoga, pa ga pozdravi. Nagovorjeni ne da nič odgovora. Rozman pravi, da je malo vreden, kdor na pozdrav ne odzdravlja. Oni se pa obrne ter s koncem zlomljene vojnice tako oplazi Janeza čez roko, da mu je zdaj začrnela in otekla, ter zbeži. Na sumu je pridni Mihec, ki je tudi Maziju rekel, da mu bo čreva zmešal, ako ne molči, ko ga je ošteval radi v vodo spravljenega voza. oglja, kakor je bilo že zadnjič omenjeno. Bomo videli in povedali, kako se bo stvar razvila. Kmečka zveza za kranjski okraj bo napravila prihodnjo nedeljo dva shoda: ob 10. uri dopoldne bo shod v Vogljah za Voglje in Voklo, popoldne ob 3. uri pa v Ljudskem domu v Cerkljah za Cerklje in Velesovo. V Kranj pridejo vojaki topničarji dne 18. julija. Polk pojde k vaji v Št Peter na Krasu. V Smledniku bo v nedeljo, 20. t. m. instalacija novega župnika č. g. Nikolaja Stazinskega, ki je bil doslej župnik na Črnučah. Kaj hvalijo gospodinje? Sredstvo, ki ©lajša pranje! Kakor nobeno drugo, stori to pralni Izvleček ..Ženska hvala". Kdor namoči perilo črez noč z »Žensko hvalo", zmanjša delo pri pranju na polovico. Kdor pere potem še s Schlchtovlm milom, se mu sploh nI treba truditi $ e»= vina s: se dobe pri R. Marenčič-u, Kranj.