---- 61 ___ Naši dopisi. Iz Trsta 10. sveč. — Okolica Tržaška se je možato mnogo let v bran stavila lahonski sili, al ultralaški magistrat je vse žile napel, da je izvršil svoj namen. Med vsemi seli okolice Tržaške bil je Rojan najmočnejša trdnjava, in tudi ta je zdaj padla, a — hvala Bogu! — le na videz, po nakanah generala-župana Ferluge in njegovega adjutanta učitelja Bon i na. Po sleparsko, kar se je še le zdaj zvedelo, sta podpisavala prošnje s imeni okoličanov, kteri se zdaj vprašujejo: „kdo pa je mene in mene vpisal za laško šolo?" Magistrat se ve da je z veseljem sprejel podpise , ne brigaje se za to, ali so resnični ali ne, samo da so bili, in privolil je 3» talijanski razred. Gosp. Nabergoj, edini boritelj za narodno reč, se je možato ustavljal; al kaj je pomagalo, ker ga noben drug poslanec ni podpiral ; gospoda Sklembu in Cegnar ostala sta muteca! — Zupan Ferluga! kličem vas v tretjič, da se opravičite očitna — ako Vam je za poštenje mar — recite, da niste ljudi prevarali za podpise? In tudi Vi, učitelj Bo-nin, povejte: zakaj ste poprej okoličanom se tako sladko lizaii za slovensko šolo, ktero polašČevati in narodni omiki odtegovati Vam je zdaj naj veča sladčica? Žalosten je ta kruhek, da poročila nosite magistratu o tem, kar se po Rojanu godi, al še veči „mae3tro" ste v tem, da se hlinite vedno Slovenca, čeravno ste zagrizen lahon. Izvedel sem iz zanesljivega vira, da nameravajo okoličani zoper ta Vaš čin lahonstva, ki se je tako skrivi in nemudoma izpeljal, vložiti tožbo c. kr. narnestništvu ter zahtevati preiskavo sleparskih podpisov. O tem pa poročam „Novicam" drugo pot obširneje. Podlipčan. Iz Štajerske Ribnice*) 9. sveč. (Poštenjak, Slovencem v izgled.) Pretekli mesec dne 19. smo pokopali Pavla Držečnika, kmetovalca v Ar lici. Kot rokodelec si je rajni toliko prihranil, da si je sprva malo, pozneje pa veče posestvo kupil. Preveliki trud pri rokodelstvu mu je pa tudi bolezen naklonil, za ktero jo v 60. letu svoje starosti umrl. — Ranjki se je domi brati in za silo tudi pisati brez šole naučil. Bil je iskren narodnjak ter rad prebiral ne le knjige, ampak tudi časnike, ktere si je pod drugim imenom naročeval, pa tudi skrbel, da so jih drugi brali. Pri družbi sv. Mo-hora je za več udov plačeval. To vse je storil iz blagega namena, da bi ljudi k branju probudil in za našo domovinsko stvar pridobil; njegovo ime pa je skrivno ostalo zarad ponižnosti njegove. Svojega sina L. je v vseh rečeh, narodnost zadevajočih, neprenehoma podpiral, in le z njegovo pomočjo se je dotični mogel v našem zel6 nemškutarskem okraji še narodnjaka ohraniti. Vloge je rajni sodnijam slovenske pošiljal. Ko jo enkrat pri notarji v Marnbergu zahteval slovensko p o-botnico, mu notar odgovori, da ne ve, kaj je pobotnica, in ko mu rajnki razloži, daje to „kvitenga^, ga notar zavrne, „da se pri njem samo nemški piše, a tudi, ko bi kdo slovensko pisal, piše si le sam sebi na škodo, *) Slovenska Ribnica se pravilno povsod Ribnica piše, povsod pa Rib ene a izgovarja. Vred* ker bi sodnija slov. pisma ne sprejela (!)." On pa pohlevno odvrne, da to ni res, in da njemu treba slovenskega pisma, ker plačnik nemškega ne sprejme. Ko neinškutarski notar R—1 plačnikovo imč izvč, reče Dr-žečniku, da je vsak norec, ki to zahteva itd.! ter v strašni nemčurski jezi tako nad njim rohni, da kar ves plah od njega bežf. — Z velikim trudom si je ranjki nekoliko premoženja pridobil, s kterim je varčno in umno ravnal. Pri banki „Slaviji" je v podedovanskem oddelku več oseb oskrbel, da se bo 15 do 20 let za-nje vplačevalo. Enemu izmed teh bil je samo krstni kum (boter); za druge, ki so bili samo služabniki kako leto pri njem, je za eno do tri leta pri omenjenem društvu plačal in jih s tem k varčnosti napotil. Nekterim, kterih ni mogel drugače v šparovce spreobrniti, je toliko obljubil iz svojega dodati, kolikor si bodo sami prihranili. Denar je mnogim v 8 ur oddaljeno Mariborsko hranilnico na svoje stroške pošiljal. — Znal je pa tudi po svoji bistri glavici več rokodelstev v roke vzeti, kar je mu na malem kmetijstvo dosti stroškov prihranilo; tudi vsako žensko delo je sam znal opraviti, ako je bilo treba. — Posebno skrbljiv sadjerejec in živinorejec je bil; do živine je imel posebno usmiljenje, kajti večkrat smo ga slišali reči, da mu je Bog le po ljubi živinici toliko dal, da mu ni treba zdaj več kruha stradati. — Vse to priča, da je rajnki res bil mož, ka-koršnih se najde le malo — tedaj lep izgled mnogim. Bodi mu večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti! Iz Škofje Loke 14. sveč. (Volitev je dovršena!) Zmaga je naša, gosp. Blaž Mohar zopet izvoljen za župana. Slava mu! Dobil je od 18 volilcev 13 glasov, tedaj samo štirje (razun svojega glasu) ganiso volili. Za svetovalca sta izvoljena 2 narodna, 2 pa liberalna. Gosp. Molinaro, kteri je bil v zadnjih „Novicah" za dvomljivega imenovan — ker je volil odbornike une stranke — pokazal je danes, da je na naši strani, kar bodi mu v čast omenjeno; volil je namreč župana kakor tudi svetovalce iz našega tabora. Njemu nasproti se pa gosp. Jan. Hafner — kterega smo popolnoma narodnega , to je, domačega misiili — ni tako zanesljivega narodnjaka skazal; volil je sicer župana Moharja, svetovalce pa nasprotne. — No, kaj pa g. Triller? Tri dni pred volitvijo občinskega zastopa je v neki krčmi ob mizo tolkel in se ustil: „Wir miissen siegen". In — res je zmagal; voljen je bil namreč enoglasno (dobil je res en glas) za župana. Stara naša Škof j a Loka ni zemlja za nemčurstvo; pri nas še zmiraj velja: „stara vera, stara petica, staro vino". — Tako je konec volilne burje, in mirno bodemo sopet delali pod vodstvom dobro skušenega župana za blagor našega mestica. Gosp. Triller pa bode si samec žvižgal: „Wo ist des Deut-schen Vaterland?" Iz Toplic na Dolcnskcm. — Pri novi volitvi občinskega zastopa so bili izvoljeni: za župana Jože Menik iz Toplic, — za svetovalce pa: Jan. Vertar iz Pod-turna, Jože Kulavic iz Dolenje Sušice, Jože Strniša iz Toplic, France Straus iz Toplic, Janez Robida iz Sela, Janez Prši na iz Toplic, Jože Kline iz Gorenjega Polja in Andrej Sober iz Dolenje Sušice. Iz Postojne. (Vabila,) Čitalnica naša napravi dne 23. svečana „besedo" s sledečim programom: 1. Petje: čveterospev ,,Kavarija". 2. Petje: čveterospev „Mili kraj". 3. Tombola. 4. „Suknjo doli", vesela igra v 1 dejanji. 5. Ples. Vstopnina za ude po 20 kr., za druge po 40 kr- od osebe. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Spodobnim maškaram bode vstop dovoljen. Odbor. Iz Vrhnike 15. sveč. (Volitev župana) imela bi se bila dovršiti že 11. t. m., toda strahu zbegana in v smrtnih pojemih rohneča klika nemčurska naredi nam jo is hudobnih načinov nemogočo! Paša tukajšnjih nem-čurjev, glasovid naš barantač in ob enem okrajni sodnik je tako dolgo duhtal in duhtal, da je izduhtal to le: ako ni 3/4 del vseh odbornikov skupaj, zbor postavno voliti ne more župana. Kako hitro so se tega vsi njegovi privrženci poprijeli in okoli te postavne dobrote skoraj po eni nogi plesaje se zbirali, to dobro ve vsakdo, kdor je že videl v zadnjih trenotjih utopljenca, kako rad hlastne po slamnati bilki, če bi se še mogel nanjo nasloniti in skobacati na suho. - Prišlo je k tej volitvi 17 narodnih mož — zanesljivih 15 — manjkali so tedaj samo trije, da zbor ni imel zadostnega števila. Ko ta prepristransko početje naši odborniki v nazočnosti c. k. okrajnega glavarja pl. Sehiwizhofen a v protokol zapisati dad6 in iz očividnih naklepov izostale puntarje obsodijo vsacega za 20 gld. globe, prisopiha Ceglarjev Nace v občinsko pisarno radovedno vprašaje: „Kaj vendar volite, če ne morete?!" Menil je namreč ta gospodek, da kakor je najbrže on s tovarši svojimi vred vajen postavne §§. teptati, da tudi na?i bodo kar mahoma volili. Al zmotil se je; slišal je od vseh strani tako debelo osoljene, da kar ni vedel, kje stoji. Rohnelo je vse nad njim, ko lastovice nad ptičarjem; prihajalo mu je vroče tako, da je od njega curljalo, ter odnesel je tako domii pravično odkrite opomine kletnega županstva v takej obilnosti, da jih bode še pomnil — 3 dni po sodnem dnevu. Dokončani zapisnik podpišejo potem vsi nazoči odborniki, kterega izvrše-valui odbor je še v posebni prilogi poslal si. deželnemu odboru v razsodbo. Jasno kot beli dan se je pokazalo pri tem nepostavnem postopanji, da solidarna zveza nemčurska meri na to: še pririti z vso silo do despo-tičnega starega županova nj a, vkleniti kmete, da bi to ^županstvo brez računa" sopet častili in gojili v kvaro vse srenje; kajti dobro se Bpominjamo še one dogodbe, pri kterej se je g. Obreza modremu Mulej-u britko potožil, da nekteri pretiranci zahtevajo z vso silo račun, kako se je ta prevzetno zavzel nad to zahtevo, češ, „kjcpaje tisti, da bo za-nj vprašal ?" Pride že čas, gospodje, da bodo domačini vprašali za račun tolikih let, vsaj vedo, da imajo postavno pravico do tega. Občinska stvar je tanka preja; vsaka nitka mora očitno ležati pred vsemi tistimi, kterim so volilci zaupanje skazali in jih volili za gospodarje srenjske. Gospodarstvu samo enega človeka je odkljenkalo, pa tudi za večno gospodstvu nemčurskemu; Vrhnika ne bode nikdar več domena Obreza-Mulejeva! Sita je je do grla. Vodice 12. sveč. K. S. - Presrčno zahvalo izrekam si. kmetijski družbi v imenu vseh Vodiških farmanov, da nam je poslala v umni lanoreji izurjenega gosp. R» Dolenca, vodje nove vino- in sadjerejske šole v Vipavi. Neutrudljivo nam je razlagal prav po domače, kako ruski lan sejati, obdelovati, goditi in izdelovati, da predivo donaša kmetovalcu oni dobiček, kakor na priliko na Moravskem in drugod. Da niso bile besede brez sadu, kaže to , da se je 22 mernikov takega semena naročilo. Zlo žele stroj za treti ali trlico od c. k. kmetijske družbe, da bi jo koj domači skusili ponarediti, če se bo dalo; pridno ugibujejo, kam si bodo postavili godivnice. Naša zemlja je za ruski lan res pripravna, kar skušnja potrjuje. Leta 1871. en mernik redko sejanega ruskega semena je dalo 3 mernike semena in 154 funtov prediva, polovico pražnjega; leta 1872. tri mernike sejanega semena je dalo 10 mernikov semena in 620 funtov prediva. Lep pridelek, dasiravno je bil lan na rosi goden in s roko trt in mikan. Koliki pridelek bi bil, ko bi se bilo z lanom ravnalo po belgijski najboljši metodi! Prosim tedaj si. c. k. kmetijsko družbo, toliko skrbno za povzdigo kmetijskega obrtni- ------- 62 ------- atva v naši deželi, nam res novincem v lanoreji prija-telski svetovalec in podpornik ostati. Iz Ljubljane. — Za ranjko cesarico Kar o lin o je tudi tukaj v soboto bila slovesna črna maša v stolni cerkvi, ktero so peli knezoškof. Po masi sta se deželni odbor in mestno starešinstvo podala k c. k. deželnemu predsedniku, izrazit mu v imenu dežele in glavnega mesta živo sočutje nad zgubo preblage visoke gospč in prosit ga, da naznani to Njegovemu Veličanstvu cesarju. — (Iz seje deželnega odbora 14. februarija.) Po deželnem glavarju vitezu dr. Kaltenegger-ju na podlagi sklepov deželnega zbora izdelani načrt pogodbe z grofom Lanthierijem zarad 301etnega prepusta Slapskega posestva za napravo deželne vinske šole je bil soglasno sprejet. — Na odgovor vodstva Ljubljanske hranilnice, da zdaj ne more še pod nikakimi pogoji novega realkinega poslopja odstopiti deželi v lastnino, a da tudi ne more reči, kdaj bode to mogoče, je deželni odbor sklenil, o tej stvari najpred posvetovati se z mestnim magistratom zarad ogromnih stroškov za šolsko pohišje, kterih 2 tretjini ima dežela, 1 tretjino pa mesto plačati, potem pa vodstvu hranilnice odgovoriti, da — ako bi se kedaj to poslopje za kak drug namen rabilo, se deželi odpoved da vsaj 4 leta naprej, da jej je potem mogoče, realki drug primeren prostor preskrbeti. — Na pritožbo novega občinskega odbora neke občine, da brez temeljitega vzroka ni prišlo zadostno število odbornikov k volitvi novega župana in svetovalcev, je deželni odbor sklep občinskega odbora potrdil, po katerim imajo izostali odborniki po 20 gold. kazni plačati v občinsko blagajnico, dalje pa tudi vkrenii, da se imajo v drugo vsi občinski odborniki k volitvi županovi sklicati, zraven odbornikov pa tudi njih namestniki, da po potrebi one izostale odbornike nadomestijo; ako bi koga teh ali unih zopet ne bilo k volitvi, bode deželni odbor na podlagi občinske postave naložil po 1U0 gid. globe. — Službo uradnega deželnega praktikanta je dobil diurnist Josip Paternoster. — Sklep poslednjega deželnega zbora, da se dovozna cesta k kolodvoru Loka-Trata vvrsti med konkurenčne ceste, in da se konec Kamniško-Črnske ceste od Kamnika skozi Mekinje, Godiče do konkurenčnega mosta v Stranjah kot konkurenčna cesta opusti, ter da se namesti tega občinska pot na desnem bregu Bistrice od Kamnika mimo cesarske smodnišnice do mosta pri Stranjah med konkurenčne ceste vvrsti, zadobii je cesarjevo potrjenje. — (Deželni Šolski svet) je v poslednji seji 13 duhovnikom, ki so dobrovoljni sami vzdržavali ljudske šole „za silo", kjer ni popolnih tacih šol, podelil okoli 600 gold. remuneracije za njihov hvalevredni trud, mnogim revnišim učiteljem pa nekoliko denarne podpore. — (Deželna komisija za razstavo Dunajsko) je včeraj imela občni zbor, v kterem se je med drugim sklenilo pozvati vse, ki so jej naznanili, da pošljejo kaj v razstavo, da to pošljejo zadnji čas do konca prihodnjega meseca. — (Za delitev premij za konje na Kranjskem) je deželna komisija — kakor slišimo — letos nasvetovala 6 štacij: Cerknico (11. septembra), Ribnico (12. sept.), Ljubljano (17. sept.), Mokronog (19. sept.), Kranj (22. sept.), in Rado lic o (24. sept.). — (Politično društvo »Slovenija*') je 1 3. dne t. m. imelo sopet občni zbor, kterega se je udeležilo nad 40 udov, med njimi mnogo trgovcev in obrtnikov, ki imajo pravico voliti v trgovski in obrtnijski zbornici. Bile so ta večer na dnevnem redu nove volitve v to zbornico. Predsednik dr. Jan. Bleiweis je pričujočim razložil namen današnjega shoda, namreč posvetovati se o tem, kdo naj se voli na 5 izpraznjenih mest iz vrste trgovcev, na 6 iz vrste obrtnikov in na 1 iz vrstj rudarjev. Rekel je: če se poprimejo naši trgovci (kupci, kramarji) in naši obrtniki (rokodelci in krčmarji) tako živo teh na veliko strani važnih volitev kakor so se jih poprijeli zadnjikrat leta l8ti9. in nas drugi naši prijatelji na deželi podpirajo tako iskreno kakor zadnjikrat, zmagali bodemo zopet tako sijajno kakor pred 3 leti; v dokaz temu je povedal, da leta 186J. je iz vrste kupcev in kramarjev imelo pravico voliti 410; volitve udeležilo se jih je 236, naši so dobili po 168 glasov, nasprotne stranke le po 60—70; iz vrste obrtnikov (rokodelcev, krčmarjev) jih je 11.190 imelo pravico voliti, 3906 se jih je udeležilo volitve, naši so zmagali z 3130 glasovi, nasprotniki so vjeli le kakih 700 glasov. Taka zmaga nam zagotovlja tudi prihodnjo zmago. Dnevi volitve niso še znani, bodo pa gotovo prihodnji mesec, zato jo treba, nam že zdaj začeti. — Najpred nasvetuje podpredsednik dr. C os ta splošno debato o tej zadevi, potem pa prestanek seje za toliko časa, da se pričujoči pogovorijo med sabo o možeh, ki naj se volijo. — Gosp. Horak poprime besedo in razloži, kaj je storila zbornica, ko so nasprotniki na krmilu bili, in kaj zdaj, ko imajo narodnjaki večino; če bi po natolcevanji „Tagblattovemu sedanja zbornica nič boljša ne bila memo une, vsaj tega ne morejo nasprotniki tajiti, da je sedanja za unimi 300 gold. dolga poplačala, ki so ga naredili s slabim gospodarstvom. — Po razgovoru so bili potem soglasno nasvetovani iz vrste trgovcev gospodje: Anton Jentel, Jože Kušar, Franc Souvan iz Ljubljane, Andrej Lavrenčič iz Postojne, Matevž Pire iz Kranja, — iz vrste obrtnikov gospodje: Franc Goršič, Jan. Horak, Gašpar Jemec, *) Mih. Pakič, Jož. Regali iz Ljubljane, Dom. Rizzoli iz Novega mesta, — iz vrste rudarjev: gospod Janez Toman iz Kamne Gorice. — Konečno povdarja gospod dr. Zarnik važnost narodnega preusednika o mnozih zadevah in tudi soglasno je bila sprejeta želja, naj bi zbornica potem si izvolila narodnega moža za predsednika. S trdnim zaupanjem, da bode zmaga zopet naša, se je razšla skupščina ob poli devetih zvečer. — (Prošnje zoper direktne volitve) do presvitlega cesarja se tem obilnejše po Slovenskem podpisujejo, čem veče ovire se podpisovanju stavijo, kajti kakor pri nas na Kranjskem, tako tudi na Goriškem, Koroškem in doljnem Stajarskem je vlada prepovedala na javnih krajih podpisavati — prošnjo do cesarja! Na kteri strani je „Pressin" in „Tagblattov" fiasko, je tedaj očitno vsacemu. — (Prvi ljubljanski led letošnje zime) so v mestno ledenice iz Kerna začeli vozit v pondeljek, ko smo že skoro obupali, da ga letos ne bo. Dobro došla pa je ta brezledna zima Ratečanom na Gorenskem, ki so za več tisoč goldinarjev ledu prodali v Ljubljano, Trst itd* — (Dvajseta slovenska predstava dram. društva) v deželnem gledališči bode pustno nedeljo 23. fe-bruarija. Predstavljala se bode nova burka „či talni ca pri branj evki*' v enem dejanji, potem pa znana na novo scenirana parodistiČna opera v 3 dejanjih „Kralj Vondra XXVI." S tem se ob enem sklene vrsta šaljivih predstav v tej saisoni, ker se za postni čas pripravlja več resnejih igrokazov za predstavljanje. ------63 ---- *) Namesti gosp. Jemca, po mnozih opravilih zadrža* nega, je odbor „Slovenije" enoglasno sprejel g. J. Novaka«.