Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor se sliši, obhaja Nj. veličaastvo, svitli ceaar 40-letaico svoje vlade na tibem v gradu Miramare pri Tratu. Sritla cesarica je že doapela 8 svojega potovauja v Trst ia meaimo, da oataue doslej v leuuem gradu, — V drž. zboru še ni razprava o dednem pravu sredajih kmetij pri kouci, kedar se to izgodi, pride nova vojaška postava v razprave. V dotičaem odaeku pa je že vsprejeta ia sicer brez kake večje spremembe. — ,,Katol. šolsko društvo" aa Dunaji je imelo zadnji tedea izredea zbor, pri njem je bilo aila veliko poalusalcev, pravi ae, da veliko aad 4000. Skorej v vsakem govoru je bilo čuti obžalovaaje, da še nimamo verake šole ia poslušalci so temu glasao pritrjevali. — V Gradci se dopolujujejo te dai volitve v me8tai zastop. Kolikor se lehko sodi iz teb volitev, aiso ljudje aič več zadovoljui s svojimi čez ia čez liberalnimi ,,očeti."' Vreči z njih stolov jih pa še ai mogoee. — Nemaki koaservativci po sredajem Stajarji imajo sedaj zbore avojib političaih društev. V ajih porocajo pa tudi drž. ali dež. poalanci svojim volilcem o avojem delovaaji v drž. ali dež. zboru.—Vradni list v Celovci, ,,Klageafurter Zeituag", popisuje prijazBO zadaje zborovaaje podružaice sv. Cirila in Metoda v Celovci. — V slov. Djekšah snuje se posojilaica, bode dobra tovarišica drugih slov. poaojilaic in Ba blagor tamošajih alov. kmetov. — Slaboglasai urednik aemškib ,,Freie Stimmea" v Celovci, g. Mačaik, je izgiail iz Celovca, ne da je povedal, kam pojde. — Da ae pogozdi goli Kras na Kraajskem, za to se skrbi Evale vredao aedanji minister za poljedelstvo, grof Falkeabaya. Ne bode pa še tako brž oadi gozdov, kajti veter ia plohe so mlademu drevju sila aevarae. — Mestni zastop v Gorici je pristopil k laškemu aolak. društvu ,,Pro patria" ter mu je izročil takoj 100 gld. kot ustanovnino. To je čuden sklep. — Trža- ški ,Sokol", slov. telovadao društvo, uči tudi učeace telovadbe ia ima jih letos toliko, da ae ahaja več s prostorom za-BJe. — Rodoljubi v Barkovljah aabirajo deaar za podporo otrok, ki bodijo v tamoaajo slov. šolo. Ta šola ai ljuba Italijaaom v Trstu. Dobro tedaj, da delajo zanjo slov. rodoljubi. — Hrvaški aabor je vzprejel postavo o zadrugah brez vae spremembe. Je-li ta poatava aa blagor hrv. ljudstvu, v tem si gred6 misli na vskriž. — V drž. zboru v Pešti je Nemec Steiabacker jako bičal madjarsko vlado, češ, da de]a na vso silo za madjarščiao pri aarodib, ki aiao madjarske krvi. Na to pa izreče miaister Tisza, da ni aikjer v tem take prostosti, kakor edino na Ogerskem. Kdo se ne smeje pri teh. besedab g. miaistra? Pao je aa Ogerskem prostost, toda z zamaškom v uatih in z lancem aa rokah. Vunanje države. Kakor se čuje sedaj, ae bodo sv. Oče še imenovali kardiaalov v tujib državah, to pa za voljo aecih težav. Brž ko ne predlaga katera država, čuje ae, da aemška, kje koga za čast kardiaala, ki ni sv. Očetu po volji. — Zloglasaa aova kazeaaka postava pride že k malu po vaej Italiji v veljavo. No katoliška cerkev še pretrpi že tudi njo, toda Hrvat pravi: ,,Svaka aila do vremeaa!" — Na Fraacoskem je geaeral Boulaager aedaj aa vrbu ia to bolj, kakor le kedaj. Sedaaja vlada že obupava, da mu bode še kos, če se je oa loti. General ima veliko denarja a ne zaa se, od kodi da ga dobiva, kajti sam aima premožeaja. — Belgija stoji bojda v tajai zavezi v Nemčijo za čas. ako aastaae vojska med Fraacozi ia Nemci. — Nemški ceaar, Viljem II., je rekel, ko je odprl drž. zbor v Beroliau, da stoji z vsemi državimi v prijazaih razmerah. Iz tega se sklepa, da ni nevarnosti za to, da se skali kje mir v kratkem, ali se ve, da je to mir, ki požira že več let sem milijoue Be samo v Nemčiji, ampak v vseh državah stare Evrope. O sbodu treh cesarjev v Beroliau sedaj ai duha ae sluba, najbrž ga tudi ae bode. Gotovo pa je, da dela stari Bismarck aa to ia mož doseže v časib. reči, ki ae aam zdijo iz prva cudae, nemogoče. — Novo posojilo Rusije zaaša 500 milj. ia pravi se, da je jako ugodao za Ruaijo. Največ deaarja pride iz Bruselja in Pariza. Bismarcku ai po volji to posojilo ia se lehko ve, zakaj ? — Rumunija, na mejah Avatrije in Rusije. ima sicer Nemca za kralja, toda ljudstvo nagiba se čedalje bolj aa Rusko straa ia za čaa kake vojske je to vsekako pomenljivo. — V Bolgariji ae posvetuje goapoda v miaisteratvu, je-li mogoče, da se zaižajo drž. stroški. Misli pa se, da to ni lehko mogoče. Roparjev so aekaj vjeli, aekaj pa so jib pogaali čez mejo v Turčijo. Ni dvoma, da jib dobodo k malu nazaj ia še meada druge eaake drhali. — Srbija je vteb daeb skorej le eno, veliko volišče. Hodi pa sedaj za volilne može ia tem bode voliti pozaeje poslaace v skupščiao. Vlada dobi vsled teh volitev, kakor je podoba, veliko večino za-se. —• Turški aultau je ukazal, aaj se pridružijo dve bojni ladiji aemškim ia anglijakim, da se v Suakimu prepreči trženje s auŽBJi. — V Ameriki so imeli v aedeljo liud vihar ob obalib atlaaskega morja. Padlo je veliko suega, razbilo se je na morji več ladij iu tudi aa subem je aaredilo veliko škode.