PoSiarfna pluvana. Posamezna Slav. Oln * Štev. 52. ¥ LHitoliani. v sobota dne 29. decembra 1923. tlelo VI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Teieten 72 lihsja vsak petek. Narodnima: Četrtletno Din G-—, polletne Din 12' celoletne Dia 24*—. Srečno Novo leto prijateljem in prijateljicam ..Domovine" T It 9» cDomovina- stopa v novo leto z zavestjo, da je v preteklem leta storila svojo dolžnost v korist slovenskemu ljudstvu. Brez ozira na levo in desno se hoče tudi v letu 1924. boriti za naše narodne pravice, za moč naše države, za neosvobojene brate. Voditi hoče boj za gospodarske koristi našega kmeta, ki je temelj države. Braniti hoče obrtnika, ki nosi zaslužek v našo deželo. Obenem pa hoče zagovarjati našega delavca, ki z marljivo roko ustvarja narodno imetje. Boriti se hoče za gospodarske koristi na£e ožje slovenske domovine v okviru Jugoslavije. «Domovina» je predvsem poučen in za-i>aven list za naše ljudstvo. Ce se meša tudi v dnevno politiko, stori to nerada in le v silo-branu. Nihče ne bo našel v «Domovirii» napada na vero in verska čuvstva, ki so nam sveta kakor vsako prepričanje. Vera ne spada v politiko. Če pa se branimo politikujoče duhovščine, mislimo, da s tem veri le koristimo. .Vera m nevredni služabniki cerkve, to ni vseeno. Prosimo pa prijatelje «Domovino, da nam pomagajo: pomagajo s pridobitvijo naročnikov in s pošiljanjem drobnih, a resničnih vesti iz vseh krajev, kamor pride ^.Domovina*. Proti jugoslovenskim, naprednim idejam, ki jih zastopa « Domovina*, se zgrinjajo sovražniki. Od spredaj smo v boju s klerikalci, od zadaj pa nas strelja radikalija, ki j>m pomagajo naši zaslepljeni sairostojneži — pač le voditelji, kajti uverjeni smo, da s; bodo podeželski pristaši SKS od/mili od o jih. Ve3 boj proti nam jim ne bo »omagal nič. Mi vztrajamo! Napadajo nas, ker se aas hoje. k i Opetovano smo že opozorili, kako ne-j srečno pot so ubrali gospodje, ki so se I postavili za voditelje Samostojni kmetij-I ski stranki. Ni pa tedna, da bi o njih kaj novega in takega ne slišali, kar mora vsakega pristaša SKS osupniti. Ravno na sveti večer se je po Ljubljani razširila vest, da Je Kmetijska stranka nehala biti samostojna in da so se generali SKS podredili — velesrbskim radikalom. Zaenkrat še niso čisto vstopili v radikalijo, ker se boje, da bi no izgubiti vseh pristašev, a napravili so skupaj z radikalno stranko novo politično skupino, ki bo po novem letu izdajala nov dnevnik. Ker bo ta list plačevala Jadranska banka in ga bodo podpirali radikali iz Beograda, je čisto jasno, da je od sedaj naprej komandantinja slovenskih samostojnežev veiesrbska radikalna stranka. Ako bi gg. Pucelj, dr. Marušič, Želez-nikar in drugI vodje SKS stopili iz svoje stranke in prestopili med radikalce čisto odkrito, bi Jim nihče toliko ne zameril, kakor da se sedaj še poslužujejo zvijače ln hočejo po ovinkih spraviti vse samo-stojneže pod okrilje Pašičeve brade. Na vsak način pa ie zanimivo to, kar se je zgodilo. Radikalci so zadnje Žeto s pomočjo klerikalcev uvedli pri nas najbolj nesrečne čase. Vpeijali so kuluk, uv&dli so neizmerne novo in krivične davke, Nemcem in Turkom vsak dan prodajajo naše najsvetejše narodne pravice. V državi so radikalci vpeljali strahovito korupcijo: tam, kjer bi morala vladati pravica, se delajo krivice, kjer bi moralo biti poštenje, se krade in ropa. Požeruhi se rede na stroške žulje v ih rok in ubogega ljudstva, ki drvi vsak dan v večjo bedo in obup. Kdor je čital cKmetijski list* zadnje leto in kdor je bil pričujoč na shodih g. PucIJa ln drugih kmetijskih voditeljev, bo priznal, da so tamkaj padale žgoče besede obsodbe radl-kalskcga režima. In danes? Kdo si je mogel misliti, da Je to mogoče? Gospod Pucelj je šel med kuSukarje. S tem, da se Je sedaj združil z radikalci, blagoslavlja vse njihovo protl-narodno in proti ljudsko delo. Pucelj le s tem korakom odobril kuSuk, ki ga je na posebnih shodih v LJubljani in Maribor« preklinjal, g. Pucelj odobrava s tem korakom, da je radikalija povišala kmetu zemljiški davek na šestkratni znesek, g. Pucelj poljubuje ln objema radikale ln se v zvezi z njimi prav srečnega čuti, četudi so radi-c kalci napravili ljudstvu, pa naj bo to slo-< vensko, hrvatsko ali srbsko, strašno veliko gorja in se drže na vladi samo s strahovlado. Kaj so g. Puclju radikalci obljubili za njegovo hiapčevanje, nam ni znano; vemo le to, da je bila velesrbskl radikalijl dana obljuba, da bo polagoma prišla v radikalsko stranko vsa SKS z vsemi pristaši. Ne vemo, če so voditelji SKS imel' dovoljenje, da tako barantajo s svojimi pristaši, kakor baranta mesar s teleti. Njihova stvar je to, , stvar njihovega samostojnega razuma in i njihove uvidevnosti. I Za nas je stvar jasna. Samostojne I kmetijske stranke v resnici nI več. Gospod Pucelj je postal radikalski kultskar i in to, kar bo šlo z njim med radikalce, se j bo izjavilo za kuluk. Z njimi bo znal obračunati oni napredni slovenski kmet. ki ve, kaj je čast naroda, kaj njegov ponos in kaj njegova !n njegovih bližnjih korist. Radikalija je do sedaj štela v Sloveniji za svoje ljudi večinoma le vojne dobičkar-je, verižnike, špekulante in celo ljudi, ki so bili že opetovano pod ključem. Največje izdajlce in izmečki Slovencev so prestopali v radikalce, ker so računali, da se jim bo tamkaj osebno bolje godilo. Taki ljudje ne mislijo ori tem na koristi slovenskega kmeta, c nika, delavca, uradnika, pozabljajo na svoj narod ln na vse. kar Je plemenitega na svetu. G. Pucelj je lahko ponosen, da se je sedaj zmešal v to dražbo. ŠMARJE PRI LJUBLJANI. V nedeljo dne 23. t. m. smo spremili k zadnjemu po« čitku Franceta Kadunca, posestnika na Selu pri Grosupljem. Starček — imel je črez 80 let — je bil naprednjak vse svoje življenje, borec, ki ni klonil nikdar, delal dolgih 60 let na napredno idejo, neustrašeno in neumorno tudi pred m med vojno, ko je bil klerikalizem na vrhuncu svoje moči. Ne denar in ne grožnje ga niso prisilile, da bi bil menjal svoje prepričanje. Ostal je do konca zvest napredni misli in delal na to, da bi se tudi njegovi sosedje otresli klerikalne sužno-sti. Zal, da mu ni popolnoma uspelo, toda veliko nas je v občini Grosuplje in Šmarje pripravil na pravo pot. Zgubili smo moža, borca-poštenjaka, in danes, ko se od njega ob odprtem grobu poslavljamo, mi vsi, katerim je bil učitelj, obljubljamo, da bomo šli vsi po poti, katero nam je začrtal on, ki je bil spoštovan tudi od svojih političnih nasprotnikov, kar je najlepše dokazano z obilo udeležbo pri njegovem pogrebu- sadno drevje in da ga naročimo iz zanesljivih drevesnic. Ne pa šele spomladi, ko je treba drevje že saditi tn tO le vsaka izbera navadno že prepozna in izključena. Sedaj je čas, da delamo načrte za nove nasade. Pri nas je še mnogo prostora, ki se da porabiti za nasade sadnega drevja. Vsak poljuben prostor pa tudi ni poraben za sadno drevje, kakor bi kdo menil. Tudi sadno drevje potrebuje ugodne zemlje in ugodne lege. Če hočemo, da nam bo drevje rodilo in delalo veselje, je treba tudi sadnemu drevju ugodnih pogojev za njegov razvoj in njegovo rodovitost. Važno je dalje, da že naprej določimo, kaka sadna plemena in kake vrste bomo sadili. V tem pogledu jo prav lahko zavozimo. Na vsak način je treba vedeti, kaj imamo saditi. Nikakor pa ni prav, da sadimo, kar nam pride slučajno v reke. Žalibog, da se pri nas premnogo sadnega drevja na ta način posadi. Zato je pa tudi ves napredek v sadjarstvu tako otežkočen in tako počasen. Danes so znane že povsod tiste sadne vrste, ki nam obetajo v posameznih krajih največ uspeha. Teh vrst se je treba držati. Te maloštevilne vrste naj se sade, da jih bomo imeli sčasoma za cele vagone dosti. Potem jih bomo lahko prodajali in pošiljali po železnici naprej. Na ta način se bo tudi pri nas odprla sadna trgovina na debelo. Slednjič je važno, da dobivamo drevje iz zanesljivih drevesnic, namreč iz tistih drevesnic, kjer se drevje pravilno in pod pravim imenom vzgaja in pod pravim imenom tudi oddaja. Naj bo tako drevje tudi nekoliko dražje, glavno je, da je zanesljivo, dobro vzgojeno, da je dobro vkoreninjeno in da je pravih vrst. TRŽNI PREGLED. ŽITO: Na važnih svetovnih tržiščih se opaža preokret v slabljenje cen; posebno iz Amerike prihajajo vesti, da bodo radi majhnega nakupovanja ameriškega žita s strani Evrope morale cent pasti. Letos bo Evropa potrebovala manj ameriškega žita, ker je bila evropska žetev povoljna in nasiopa zopet tudi Rusija z večjimi količinami žita na svetovnem trgu. Na našem trgu ie pred prazniki oslabela cena pšenici na 335 do 340 dinarjev postavno baška postaja. Turščica je v ceni čvrsta in se trži: nova po 230 do 235 dinarjev baška postaja, stara po 260 Din na siemski postaji. Oves se je prodajal po 240 diriarjev slavonska postaja, a moka po 540 dinarjev v baških mlinih. Izvaža se le turščica, dočim sta pženica in moka predragi za inozemstvo, ki dobi isto blago ceneje iz Rusije. ŽIVINA: Na zadnjem ljubljanskem sejmu je bilo 178 konj, 76 volov, 71 krav, 7 telet in 21 prašičev. Za kg žive teže so se tržili povprečno: voli prvovrstni po 13 50 Din, drugovrstni po 12 50 Din, tretjevrstni po 1 i dinarjev, hrvatske buše in domače siabše krave po 9 do 10 Din, krave za klobase po 7-50 Din; prašički za rejo po 750 Din za par. Kupčije s konji skoro ni bilo. Cene živini v Zagrebu so nekoliko višje. — Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 27. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za 1214 pare, 100 madžarskih kron za 45 do 48 par, 100 romunskih lejev za 44 do 47 dinarjev, 100 italijanskih lir za 382 dinarjev 25 par do 385 dinarjev 25 par, 1 dolar za 87 dinarjev 93 par do 88 dinarjev 93 par, 100 francoskih frankov za 440 in pol dinarja do 445 in pol dinarja, 100 češkoslovaških kron za 259 dinarjev 17 par do 202 dinarjev 17 par, 100 švicarskih frankov za 1545 dinarjev 64 par do 1555 dinarjev 64 par. — Obfck bankovcev v naši drža Dne 15. t. m. je bilo v naši državi v pror .eui tu 5 milijard 767 milijonov 100 tisoč dinarjev papirnatega denarja. = Nov trg za naše vino se nam o:.:t a , Kanadi, ki se je pričela zelo zanimati - naša vina. Nedavno je prispelo v našo državo vet BUSIANJ. Na notico pod naslovom «Ne baš priporočljiv ženin», priobčeno v zadnji številki našega lista, nam poročajo, da se dotični slepar pač ni ženil v nobeni gostilni in da mu ni domača gospodična razkazovala nikake zlatnine. Resnica ie le, da je možak ogoliufal domačo gospodinjo za 5000 kron. Mi rade volje popravljamo zadnjo notico, glede katere nismo niti vedeli, na katero gostilno se nanaša. Krivice delati ne maramo nikomur. ROVTE. Občinske volitve, ki so se vršile 18. novembra, so se končale z zmago boljše-viško-klerikalne struje, ki je dobila 13 mandatov, dočim je dobila konservativno-klerikalna struja 4 mandate, a še te po večini s pomočjo naprednjakov. Vodja klerikalnih boljševikov je Franc Kogovšek, nekdanji semeniščnik in pomožni učitelj, ki pa se bavi sedaj samo z ■«visoko» politiko. Najbolj so mu na potu financarji, Ki so nastavljeni v Rovtah. Možakar je o priliki zadnjih volilev v narodno skupščino razširjal znano brušuro ^Dejanja govore» m je bil zato suspendiran kot pomožni učitelj in prestavljen v Gor. Jezero, kjer pa je službo odpovedal. Zal, naše ljudstvo še ne uvideva posledic pogubonosne klerikalne politike, ki mu je prinesla samo Škodo in ga osrečila sedaj še s kulukom in novimi davki. JESENICE. Za 27 januarja 1924. so razpisane pri nas občinske volitve, za kalere se na tihem že zelo pripravljajo. Naši kulukarji, na čelu jim kaplan g Pivk, so postavili prvi svojo kandidatno listo, s katero pa večina klerikalcev ni zadovoljna, ker so starejši pristaši stranke potisnjeni na zadnja ali pa na namestniška mesta, dočim so na sigurnih mestih sami mladi, neizkušeni ljudje. Kmetijski glasnik NAROČEVANJE SADNEGA DREVJA. Sedaj je čas, da razmišljamo tudi o nasadih sadnega drevja in o tem, kje bi dobili pripravno drevje za take nasade. Na vsak način je potrebno, da se pobrigamo že sedaj za l -----.'h ■ ............i i. ii l i n mmm. Vsia Zlatolasa (Narodna pravfjiica.) Tega je že dokaj let, kar je na žagi, v dolgi samotni Loški soteski, bival mladi Žagar Orehkov Pavle. Po očetu je podedoval žago, ni imel ne brata ne sestre, tudi mati mu je legla v grob. Navadil se je Pavle samote, ravnal žago, jez in kolesa, lovil ribe in pogovarjal se z vozniki, ki so dovažali les pred žago. Tako so mu tekli dnevi. Prehladi pa se nekoč ob vodi in zjutraj poleži v postelji. Pol v sanjah mu pride n isel: lepo bi se živelo, če bi imel gospodinjo, mlado in pridno. Nimam n kogar, da rr.i pripravi zajutrek, ni mehke roke, da me poboža po laseh... Komaj to premisli, začuti lahno roko. ki mu gre preko glavs. Predrami se Pavle, ob postelji mu sedi prekrasna deva, v tančico oblečena, z razple-ten mi zlatimi lasmi. Milo se mu nasmeji in reče: ♦Premišljaš, Pavle, in se ti toži, ker nimaš nikogar. Pošten in lep fant si, Pavle, zato ti bom sleherni dan prihajala gospodinjit. Jaz sem vila «Zlatolasa». Še ga poboža po čelu in Izgine kakor sanja. Pavle se dvigne na postelji, ves je zdrav, kar ga jc pobožala skrivnostna deva. Ozre se po svoji ozki sobi: glej, na stolu ob | postelji je zlata skodela čaja in na srebrnem krožniku drobni kolački. ♦Kaj bi se branil,» premišljuje Pavle. ♦Prekrasna devojka je vila Zlatolasa. O Bog, pogubljen pa bom, če se ji zamerim. Nikomur ne izdam skrivnosti U Ves dan premišlja Pavle samo o lepi vili. Ko se vrne v sobo, je vse lepo pospravljeno, opoldne že stoji na mizi imenitno kosilo v dragocenih posodah, zvečer pa večerja. Ko pred polnočjo upihne leščerbo in leže spat, začuti mehko roko na svojih laseh. Ozre se; obsijana od srebrne mc~:čine, ki se lije skozi okno, sedi vila Zlatolasa ob Postelji. «Kako si zadovoljen z novo gospodi-njico?» smehljaje vpraša vila Zlatolasa. ♦Prelepa ti hvala, toda... ves dan mi mori srce, da se boš skrivala pred menoj in me počutila, če se ti zamerim .. ♦Ne, ti ostaneš vedno moj. Kar si zjutraj izp'l čaj, pripravila sem ti ga iz čudotvornih rož, sem te navezala nase.» ♦Vila Zlatolasa, premisli, jaz sem boren fant, ti pa skrivnostno bitje, nikoli ne bo najina zveza popolna.» «Ne boj se, v ničemer te ne bom ovirala, j ne bom se skrivala pred teboj. S srečo tc bom spremljala. Zaspi zdaj in počivaj sladko!« Pavle začuti goreč poljub na svojih ustnicah. Vzplamti mu srce, z rokama nlastne, toda ne ujame ničes , le tih šepet mu govori na uho: ♦Zgodilo se bo le, kadar bo moja volja 1...» * Leto dni je Pavle srečno živel v naklonjenosti in ljubezni vile Zlatolase. Vsega je imel v izobilju, njegova sobica se je iz-premenila v domek neizmernega zadovoljstva. Zjutraj ga je vila prebudila iz sladkih sanj; čez dan se ni prikazala, toda Pavle je v srcu čut:l žar ljubeče sile. Veselo je delal in si prepeval. Ko pa je legla noč in se j< Pavle pedal k počitku, so se nalahno od prla vrata, tiho je vstopila vila Zlatolasa prisedla ob postelj in Pavleta zazibala v po kojno spanje, božajoč mu mehke lase. Leto dni je poteklo in Pavle je mor al n vojno. Ni se utegnil posloviti od vile Zlatolase, sredi belega dne je moral odrimiti« krvavi boj. Tri dogla leta jc trajala vojna, tri cflolga leta se je Pavle boril s sovražnilkoin Končno se je vrnil v tihi svoj domači kraj Toda koliko razočaranje! Njegova jc zapuščena in oprrstoše:;a. Tri letta sf kanadskih vinskih trgovcev, da nakupijo večje količine vin. sr Živinska sol za Slovenijo. Gospodarske organizacije so naprosile finančno upravo, da se jim dovoli uvoz živinske soli proti znižani monopolski taksi. o Obrtniška banka. Po vesteh iz Beograda bo načrt zakona o Obrtniški banki v kratkem času predložen narodni skupščini. Beležke 4- Daleč so padli. Zeleni generali SKS, ki so spravili lepo misel kmečke samostojnosti skoro že čisto na rob, samostojnega kmeta pa ob ves vpliv, so sedaj izdali poziv, da naj ljudje ne čitajo « Domovine* in drugih naprednih listov. «Domoijuba» g. Pucelj in njegovi generalski tovariši niso prepovedali. Oni že vedo, zakaj. O. Pucelj ie bil včasih demokrat, ko mu je kazalo, da bo postal poslanec in minister, je postal samostojen kmet. Sedaj postaja g. Pucelj radikal in če mu tam ne bo «rataio», bo pa morda končal svojo politično kariero v — farovžu. Tako bi se pač moralo sklepati, ako se sliši, da g. Pucelj preganja napredne časopise in pusti v miru farovške « * Letošnje božične praznike smo praznovali v prav ugodnem vremenu. Posebno Božič je bil lep. Na praznik sv. Štefana je padlo sicer malo snega, toda snežilo je na zmrznjena tla in se ni delala luža pod nogami. Žal le, da taki prazniki pri nas ne minejo nikdar brez popivanja in pretepov. Po ljubljanskih ulicah je bilo zlasti na praznik svetega Štefana ponoči vse preveč alkoholnih bratcev. Z dežele pa nam poročajo o več pretepih. Vsaj Božič, praznik miru, naj bi se ne proslavil z alkoholom in noži. * Mariborski veliki župan pričel poslovati. Po ukazu ministrstva za notranje za- deve je veliki župan dr. Miroslav Ploj pričel dne 24. decembra v Mariboru poslovati. * Naša vojna mornarica. Admiral Priča se je te dni vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja ter podal ministrstvu poročilo o stanju naše vojne mornarice, ki šteje sedaj šest večjih ladij. Torpedovk imamo 12 ter nekoliko jaht in ladij za manevriranje. Na Donavi imamo 4 monitorje, 2 vedeti in 2 armirana remorkerja. Pomorskih oficirjev imamo 108. * Nov dnevnik prične izhajati v Ljubljani, in sicer bo to skupno glasilo slovenskih ra-dikalcev, ljubljanskih samostojnežev, narodnih socialistov in nekaterih ljubljanskih stari-nov. Na kakšni podlagi so se znašle vse te stranke za skupno delo, je gotovo ena zadnjih največjih političnih ugank naše majhne Slovenije. Povprašamo samo naprednjake — samostojne kmete po deželi, ali so s tem korakom svojih ljubljanskih voditeljev zadovoljni. Ali ste zadovoljni, da se vaši voditelji tako tesno objemajo z radikalijo, ki nam je povišala davke in ki nam ni prinesla še ničesar dobrega? * Nova lekarna v Zagorja ob Savi. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo gosp. banu Pokornemu koncesijo za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Zagorju ob Savi. ' * Pred božičem dozorela jabolka. V vinogradu gostilničarja Ivana Deva v Mokronogu je ob času trgatve cvetela mlada jablan. Sedaj pred božičem pa je sadje celo dozorelo. Seveda so bili sadovi komaj za lešnik debeli, vendar pa so imeli lepo rdečkasto barvo. * Pozni gostje. Jate žerjavov in divjih gosi so šle šele prve dni tega tedna preko Ljubljane na jug in so se torej letos zelo zakesnile. Stari kmetje prerokujejo radi tega kratko zimo in malo snega * Zanimiv slučaj. V vasi Lozovik pri Smederevu v Srbiji je nenadoma spregovorila deklica, ki je bila 14 let nema. * Koliko je židov? Ameriški židovski statistični urad je izdal nedivno podatke o Ži- dih. Po vsem svetu se nahaja 15 m pol milijona židov. Nad dve tretjini jih živi v Evropi, ena četrtina jih je v Ameriki, a le 7 od« stotkov od vseh jih je v Aziji. V Jugoslaviji je 60.000 židov ali 0 5 odstotka vsega prebivalstva. * Sneg v južnih krajih. Iz Beograda poročajo, da je v zadnjih dnevih tudi po južni Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini nastopilo hladno vreme s sneženimi viharji. Začel je pritiskati mraz, ki priganja divjačino in tudi volkove v bližino človeških bivališč. * Tragična smrt Pred kratkim je v Jare« nini pri Mariboru doletela tragična smrt učitelja Vladimirja Skrbinška. Bil je z večjo družbo na lovu. Ko so se vračali, so se ustavili v gostilni. Učitelj SkrbinšA je pri plačevanju računa zadel s puško ob mizo. Puška se je sprožila in je krogla zadela nesrečnika v glavo. Bil je takoj mrtev. Žalostni dogodek je vse navzoče globoko ganil. * Nesreča radi granate. Na pobočju Svete gore pr« Gorici je ponesrečil 141etni Alojzij Berlct iz Grgarja. Deček je našel granato in jo skušal odpreti. Pri tem pa je granata eksplodirala in dečka strašno razmesarila. Umrl je v groznih bolečinah. * Volk v vasi. Pišejo nam: V š tal carjih pri Kočevju je odnesel volk 18. t. m. zjutraj s paše prav tik vasi eno ovco, drugo pa poškodoval. V noči pred tem sta izginila iz vasi tudi dva psa, ki sta bila menda istotako plen volkov. Lovci prav nič ne trebijo v naših gozdih to zverino, ki dela našemu že tako ubogemu kmetu veliko škodo. Odškodnine pa se vsak brani plačevati pod raznimi izgovori. Zverina, zlasti volkovi naj se temeljito po-končujejo, ne pa goje, sicer si bomo kmetje sami poisikali pravico za pokončavanje takih škodljivcev, pred katerimi ne bo varen kmalu niti človek. Kmet * Opasen požar v Mostah. Dne 22. t. m. je nastala v tvornici lanenega olja in firneža Hrovat & Komp. v Mostah pri Ljubljani nenadoma močna eksplozija. Eksplodiral je kotel, v katerem se je kuhalo olje. Bila je prava sreča, da sta se radi silnega smradu od iz staja kolesa. Ostra žaga je zarjavela, ker ni več rezala v meso hrastovih in smrekovih hlodov, streho je poškodoval vihar, pohištvo v njegovi sobi je razjedeno in na-gnito. Pozabila je torej vila Zlatolasa nanj In na njegov domek, odkar jc bil odsoten. Utrujen leže Pavle v trhlo slamo svoje postelje in premišlja: «Morda pa vendar še pride vila Zlatolasa. ako izve, da sem se vrnil.* Toda čakal in klical jo je zaman. Vila Zlatolasa se ni javila niti prvo noč, niti drugi dan, niti za mesec dni. Pavle je popravil žago in dom. nato pa sklenil: «Ne bom več odlašal; nevesto si poiščem.» Tako je res storil. Izbral si je v sosednji vasi Metko, pridno in pošteno dekle. V poročni noči pa se Pavletu v sanjah prikaže vila Zlatolasa. Vsa je žalostna, solznih oči in razpletenih las. V naročju drži dete in tako govori Pavletu: «0, ljubljeni moj, menil si, da sem tekom treh let pozabila nate. A če bi vedel, koliko sem pretrpela zaradi tebel Glej, to dete je sad Uul 2zni, ki mi je rodil pokoro in kazen. Pokoriti sem se morala v tuji, daljni deželi n»ed trnjem. Zdaj je prestano vse, vračam 8"1 nazaj v domačo planino. Ti si izbral si družico, toda moja ljubezen do tebe vseeno ne usahne. Se te bom obiskovala, in preden danes sine zarja, ti izročim delež ljubezni, zaradi katere sem jaz prestala ostro pokoro.* Pavle v sanjah iztegne roki, tedaj se prebudi in si pomane oči. Skozi okno Je posvetil prvi sijaj vzhajajočega dneva. Toda, kaj uzre Pavle ob sebil Angelsko nedolžen deček spi ob njem... Da si olajša srce, izpove Pavle Še tisto jutro svoji ženici vso zgodbo o vili Zlato-lasi. «Naj bo, kakor je,» pravi nato Metka z blagim srcem. «Vzgojiva otroka, ki je nedolžen.* ®In še to,» pristavi Pavle, ^obljubila mi je vila Zlatolasa, da me ne bo zapustila, temveč se mi tudi odslej še javljala. Ako pride v obiske, nič žalega ji ne storil* NI vedel odslej Pavle, da je vila Zlatolasa resnično zopet prihajala ob njegovo postelj. Sleherno jutro, ko je vstala Metka in se odpravila v kuhinjo, da pripravi zajutrek, so se nalahno odprla vrata.Tiho je vstopila vila Zlatolasa. poljubila otroka v zibelki in se sklonila do Pavleta, ga rahlo poljubila na čelo in sedla na njegovo posteljo. Preden se je Pavle prebudil, je vila Zlatolasa prav tako narahlo odšla skozi vrata v planino... Ni se torej vilinih jutranjih obiskov zavedal Pavle, tudi dete ni zajokalo, vedela pa je zanje ženka Metka, ki je Iz kuhinje vidi vala vilo vstopiti skozi duri Toda Pavletu ni povedala ničesar. Neko jutro, ko je Pavle še spal in vila Zlatolasa ob njem, stopi Metka potihoma iz kuhinje v sobo po kruh. Vidi vilo Zlato-laso, spečo ob Pavletu, gosta kita njenih dolgih zlatih las pa visi preko postelje do tal. Skloni se tedaj Metka, rahlo dvigne kito in jo priloži ob vili. Kakor zadeta od sulice se predrami vila Zlatolasa in skrivnostno izpregovori: «Zdaj me je kača pičila, videli me ne boste nikoli več...» Vila Zlatolasa ni prišla več. Sinček pa je doraščal v skrbeči ljubezni Pavletovi iu Metkini. Toda na njegovem nežnem angelskem obrazku, ki so ga obkrožali bujni zlati kodri, in v njegovih globokih sinjih očescih se je odražala neznana tuga, skrito hrepenenje. Zamišljen in sanjav je dečko posedal' ob vodi, ali r>a hodil onstran struge v pozd nabirat jagode. Zašel Je nekoč previsoko v planino, na večer ga ni bilo domov. Toda vrnil se nI niti drugi dan in nikdar več. Našel je pot nazaj k svoji mamici — vili Zlato-lasi.,, kotla vzhajajočih plinov obratovodja Tabor-sky in njegov pomočnik Cerar baš nekaj hipov prej odstranila iz prostora. Požar, ki bi lahko postal opasen, se je rad- prisotnosti duha obratovodje m njegove žene omejil. Kmalu so prispeli tudi gasilci na pomoč. Škoda se ceni na poldrugi milijon kron. * Žepni bratec je 231etni Mihael Božič iz Spodnjih Grušovelj, ki je meseca oktobra na potu iz Polzele izmaknil iz žepa Fr. Rojnika 9000 Din, štirinajst dni nato pa na potu iz Št Jurja ob Taboru v Braslovče Alojzu Ci-lenšeku 750 Din. Pred okrožnim sodiščem je dobil L._ič nagrado 8 mesecev težke ječe. * Ta? kravjih repov. V kamniški okolici je ie dlje časa opažati, da nekdo reže žimo na kravjih repih. Nedavno je bila pri Sv.' Primožu nad Kamnikom pri teh posestnikih porezana žima na 22 repih. Orožniki so storilca izslediff, in siccr v osebi nezaposlenega Josipa Prekleta, ki je že pod ključem. * Razbojnik v obleki nune. V bližini mer sta Suboticc se je te dni dogodil zanimiv slučaj. K neki rodbini ie prišla neka nuna in prosila za prenočišče. Rodbini se je nuna zdela Sumljiva in skrili eo pod posteljo slugo, da bi jo opazoval. Sluga je kmalu opazil, da je nuna —maskiran razbojnik, Navalil je nanj in ga z rjuho zadušil. Nato ga je vlekel na dvorišče in šel spat. Ponoči so navalili na hišo še drugi razbojniki, a ko so videli na dvorišču mrtvega tovariša, so zbežali. Orož niki so uvedli strogo preiskavo. * Aretacija vlomilske družbe v Ljubljani. V zadnjem času je sirahovala Ljubljano vlomilska družba, ki je opravljala svoj posel v nočnih urah. Vlomilci so bili prav spretni, kajti naša očesa postave dolgo časa niso mogla izslediti ničesar. Posebno so vlomilski družbi bde na srcu blagajne državnih in privatnih uradov, a najraiši so kradli pisalne stroje, katere so prodajali naprej. Podnevi so uzmoviči igrali vlogo elegantnih trgovcev in so imeli tudi dekleta Razočaranje, ki je prišlo baš za božič, je bito seveda veliko. Aretiranih je bilo več glavnih kolovodij, kojih imena so Vid in Pavle Cepin ter AdoH Pra-Ček. Policija bo aretirala še več drugih zli-kovcev te družbe. * Umor v Volčjem potoku pri Kamnika. Zakonca Alojzij in Marija Kočar iz Volčjega potoka pri Kamniku sta že dlje časa živela v ostrem prepira. Dne 21. t. m. sta se zakonca ponovno sprla in je prišlo med njima do dejanskega spopada. Sosedje so slišali, da jc žena klicala na pomoč. Ker pa se . je tako vpitje v hiši često ponavljalo, ni nihče prišel pomagat. Cez nekaj časa so našli Kočarjevo na skednju mrtvo. Preiskava je dognala, da je Kočar svojo ženo zadušil. Klečal je s kolenom na trebuhu žene in tiščal komolec njene roke toliko časa v usta, da.je nesreč-nica izdihnila. Morilec trdi, da žene ni zadušil in pravi, da je v razburjenosti gotovo padla na skednju po lestvi in se ubila. Ali je ta zagovor resničen, bo dognala sodna preiskava. is raznih kralev * V Kranja je umrl v starosti nad 90 let upokojeni davčni uradnik Anton Prevc. Služil je nad 40 let pri davčnem uradti v Kranju. Blag mu spomin! * V Mengšu je umrl g. Fran šušteršič, poštni poduradmk v pokoju. Bodi mu blag spomin. * V Kamniku je umrl po kratki bolezni g. Avgust Terptnc, usnjar in posestnik, vrl narodnjak in podjeten trgovec. N. v m. p. I * V Kranjski gori je umrla trgovka gospa Frančiška Pečar iz ugledne narodne rodbine. Bodi blagi ženi ohranjen trajen spomin! * V Novi vasi pri Rakeka je umrl v sredo g, Ivan Modic, veleposestnik in trgovec, star 74 let. Pokojnik je bil splošno poznan in spoštovan na Notranjskem. Blag mu spomin! * Na Vratjem vrhu jc razpuščen občinski zastop. Za gerenta je imenovan posestnik Ivan Gregorec iz Vratje vasi. * V Belskem vrhu je 15. t m. zvečer okrog 10 mask i ranih roparjev prišlo pred hišo posestnika Franca Vuzena. Zahtevali so, da se jim odpre. Ker domači tega niso storili, so oddali dva strela skozi okno in vlomili vrata. V hiši so pretepli domače in pobrali, kar se je dalo. Po ropu so zagrozili domačim, naj molče o dogodku in izginili v noč, * V Hrastniku se je ponesrečil delavec v steklarni Anton Mastnak. Padel je po stopnicah in si razbil lobanjo. Poškodba je bila tako težka, da ie že naslednjega dne umrl. * V Kudinji pri Vitanja je v noči od petka na soboto izbruhnil požar v. stanovanskem poslopju bajtarja Ivana (ierneta. Leseno poslopje je bilo v trenutku v plamenih in je pogorelo do tal. Mnogobrojna rodbina, med njimi pet malih otrok, si je komaj rešila golo življenje. * V Rogatcu je na sejmu dne 30. novembra okradla Veronika Jenički iz Hrvatske 8 trgovcev. Obsojena je bila na 4 mesece .poostrenega zapora. * V Spodnjem Porčicu pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah je umrla ga. Terezija Rihtarič, vrla narodna žena in mati g Petra Rihtanča, žtvinozdravnika v Šoštanju. Blag ji spomin! * V Št. Petru pod Mariborom je na lovu v večji družbi eden lovcev po nesreči zadel v glavo gonjača, mladega fanta. * V Hcčah pri Maribora je umrl nadžup-aikin dekan g. Adam Grušovnik v 66. letu svoje starosti, N. v m . p. 1 SOKOL JEŽICA priredi 31. decembra ob pol osmih zvečer pri ^Ruskem carju» jako i zabaven Silvestrov večer. Na sporedu so: ' razni kupleti (Krojač in čevljar, Župan, Smo-lar, Pod oknom), enodejanka «Natakar», šaljiva pošta m ples. Vstop prost IsisrecS sscHSSa LJUBLJANSKA POROTA. Dne 10. t. m. je bilo otvorjeno v Ljubljani zadnje letošnje porotno zasedanje. Porotniki so najprej sodili o žalostnem dogodku, ki se je odigral pred petimi leti v bivši kavarni «Ilirija» v Ljubljani. Takrat je prišlo do pretepa med češkimi vojaki in Bosanci, ki so se nahajali v kavarni. Ker se je v prepir vmeša! tudi kavarnar Ivan Mikec, so Bosanci skočili proti njemu in Peter Petro\iC mu je z nožem prizadejal tako težko rano, da je M l.ec kmalu umrl. Kes so porotniki zanikali vprašanje uboja, je bi! Petrovič obsojen le na 14 mesecev ječe. Štefan CitfltČ tnizar iz Kranja, ki je bil 'osumljen uboja, je bil oproščen, ker za njegovo krivdo ni bilo zadostnih dokazov. — Roza Bloško iz Otije pn Ajdovščini je bila obtožena detomora, ker je svoje nezakonsko dete po rojstvu-zažgala v peči. Izgovarjala se je s tam, da je bilo dete mrtvo rcje..~. Clla je obsojena na 2 meseca strogega zapora, ker pri po.odu ni iskala potrebne pomoči. — Radi detomora ce je tudi zagovarjala 241etna Angela Delen s Senilnega na Gorenjskem. Porotniki so zanikali vprašanje glede detomora m tako je bila Dolen obsojena na 6 tednov, ker ni poroda naznanila oblastem. —- Železniški asistent Ivan Zorko, sedaj -radnik v Sisku, sc je moral zagovarjati radi ostudnega zločma denuncijanctva iz vojnih časov. Denunciral je postajenačeinika iz Zaloga g. Rudolfa Jakhla, češ, da je veleizdajalec, vohun in da sirnpatlzira s Srbi. Njegove ovadbe pa so bilt podla laž. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — Ivan in Matevž Rok, ki sta bllr osumljena tihotapstva, sta bila radi pomanjkanja dokazov oproščena, — Posestnik Josip Ulčar iz vasi Leka v Trebeveljski ni hote! odstopiti svojega zemljišča, da. bi se preko njega zgradila občnska pot. Kmetski fantje so radi tega prišli v njegovo hišo in Anton Kozleviar ga je pri prepiru preč"- -^oškodoval. Za svoje dejanje je dobil 5 ii. pol meseca težke ječe. — Delavec Jože Roblek od Sv. Katarine nad Tržičem je bil strasten divji lovec Postrefil je mnogo divjačine In bil radi tatvine obsojen na 3 mesece zawra, — Radi oskrumbe mladoletne dcklice sta bila obsojena malopridneža 21 letni Miha Kristan na 1 leto težke ječe, 141etni Peter Blažič pa na poldrugo leto težke ječe. — Pohoten starec Jakob Stric je bil radi hudodelstva posilstva obsojen na 1 leto težke ječe. — Že v drugič se je zagovarjal pred poroto !9tetni Frande Pod-bevsek iz Raven nad Kamnikom Tadi hudodelstva posilstva. Ker pa so porotni- i zanikali vprašanje, da se je obtoženec v času dejanja zavedal, da Drolčeva še ni izpoh. f ' 14 let, jc bil Podbevšek oproščen. — f1' r Mohor iz Kresnic pri Litiji se je ogovarjala radi detomora, ker je svoje m^-konsko dete vrgla v greznica Porotmki zanikali vprašanje glede krivde detomora, potrdili pa vprašanje, da je obtoženka zatajila porod. Bila je obsojena samo r*a mesec dni strogega zapora. — Krojaški pomočnik O. Vovk \i Mislmj je ob italijanski meji izvršil več drznih tatvin, nato prijadral v Ljubljano in se zabaval v družbi natakaric. Bi! je radi tatvine in vlačuganja obsojen na 10 mesecev težke ječe. — Josip Petri! iz Sv. Jurija na Dolenjskem je na raznih krajih izvršil več tatvin h) z ukradenim denarjem veseljačil v družbi z zloglasnimi ženskami. Bil je obsojen na 2*i leta težke ječe. — Josip Lončar, 721etni starček iz Cerknice, je bil radi malomarne usmrtitve 201etnega fanta Antona Šviglja obsojen na 3 mesece strogega zapora. Senat mu je prisodil radi številnih olajšu-jočih okolnosti izredno nizko kazen. — Zidarski pomočnik Ivan Peinik iz Šmartna ob Savi je bil radi hudodelstva nečistosti nad svojo iastno osemletno hčerko obsojen na 5 let težke ječe. — Premeteni tažitrgo-vec Anton Kaffež iz Banjaloke pri Kočevju se je moral zagovarjati radi številnih goljufij. Z zvitimi pretvezami je ogoljufal večje število trgovcev za približno lOOOOODta. Porotniki so njegovo krivdo soglasno potrdili, na kar je bil Kajfež obsojen na 3 teta težke ječe. S to razpravo-je bito letošnje .porotno zasedanje zaključeno. CELJSKA -POROTA. Celjsko porotno sodišče »e' pričelo zasedati 3. t. m. Najprej se je zagovarjal radi tatvine imuemec Friderik Gltkkel h Nfirn-berga. Bil je obsojen na 2 leti ječe. — Posestnik Jože! Megla v Sopotah jc ubil svojega tasta Fraiica Plevnika radi družinskih prepirov. Bil je radi uboja obsojen na 3 leta težke ječe. — Samski rudar v Senovem Franc Pire je bil obtožen uboja. Večja družba fantov je sedela v restavraciji v Senovem in med nj;ini je prišlo do prepira, ki je končal tako, da ie dobil Labohar tri težke poškodbe, radi katerih jc nastopila njegova smrt. Porotniki so vprašanje uboja zanikali, a potrdili vprašanje težke telesne poškodbe, nakar j j bil France Pire obsojen na 10 mesecev težke ječe. — Ivan Babii, 25ietni posestnikov sin iz Pariželj pri Bras-lovčah, je bil radi hudod:::tva posilstva nad neko staro ženico obsojen na 5 let težke ječe. — Posestnikov sin Ignacij Koprivnic iz Sv. Kunigunde v konjiškem okraju je z nožem sunil fanta Kovšeta, ki je radi izgube krvi umrl. Koprivnik je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. — Radi uboja v št. Rupertu pri Laškem je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe Alojzij Verhovšek, ki je v pretepu razbil lobanjo Ivanu Zemetu. — Kot žrteV ljubosumnosti je France Napotnik v Oaberjah izgubil svoje življenje od brezvestnega Ignaca Kodruna. Kodrun je bil radi uboja obsojen na 3 leta težke ječe. — Radi zlorabe uradne oblasti, oziroma oškodovanja države so bili obsojeni Orunwald na 3 mesece, Rafael Levi, Izak Finci in Izak Baruk na dva meseca in pol, Izak Levi pa na dva meseca težke ječe. — S to razpravo je bilo celjsko porotno zasedanje končano. MARIBORSKA POROTA. Tudi mariborsko porotno sodišče je pri-čeio i jdati dne 10. t. m. Kot prva se je za.' \ ala pred porotniki Marija Jeremič vcev. Bila je obtožena pož ga, a radi pomanjkanja dokazov oproščena. — Posestnikov sin Marko Bohanec je v Mati Nedelji v prepiru sunil Fra..ca Frasa tako močno v hrbet, da je ta po kratkem času umrl. Franc Bohanec se je zagovarjal s pijanostjo, a porotniki tega zagovora niso priznali. Bil je obsojen na 5 let težke ječe. — Štefan Pozvek iz Brezovic se je moral zagovarjati radi dveh ropov. Razprava je bita radi zaslišanja novih prič preložena. - Preužitkarica Roza Tropov iz Obreža je bila radi hudodelstva požiga, izvršenega pred 12 leti na gospodarskem poslopju oh reškega župana Ivana Ravšla, obsojena na 8 let težke ječe. — Radi tatvine sta bila obsojena Friderik Sodeč iz Male Nedelje in Ivan Pistotnlk h Okonine na 5, odnosno na 6 let težke ječe, — Radi tatvine in v.iih vlomov so bili obsojeni Kidrič na 6. Pras na 7 in Straser na 5 let težke ječe. — S to razpravo je bilo letošnje porotno zasedanje zaključeno. ŽIVLJENJE TUNISKIH ŽEN. Tunfe je francoska provinca v Afriki, kjer je francoska kultura že zelo razširjena. Toda vsa prosvitljenost ni moxIa odpraviti tamošnjih haremov. Tuniski beti, odlični domačini in- bogataši, imajo svoje žene zaprte po haremih, a š francosko kulturo se okoriščajo v toliko, da se zabavajo s francoskimi igralkami in francoskimi fabkožlvkami. Haremi v Ttinisu so zelo zanimivi. Opremljeni so evropsko in v njih sede dame, oblečene evropsko, čitajo francoske romane, igrajo na klavir ter si negujejo nohte. Tuniske žene predstavljajo nekake divne živalce, zaprte v krasne kletke. Njihovo življenje poteka v oblačenju, slačenju finih oblek in negovanju teles. Harem-ske žene sc mnogo bolj brigajo za svoje tek) nego svobodno ženstvo. Njihovi telesni čari privezujejo moža, ki je sicer pripravljen, da najde vedno več zabave v družbi evropskih žen. Zanimivo je, kako si neguje in lepotiči telo tuniska ženska. Ko se dekle ali žena zbudi, pristopi zamo/ka ali pa služkinja bele kože ter odpre okno, da pnue svetloba v sobo. To je mogoče, ker so okna na dvorišče in se ni bati, da bi nepoklicano oko Videlo iepo spavalko. Postelje so naravnost čarobne s svilenimi odejami In divnimi okraski. Nato se dekle ali žena pripravi za kopanje. Najprej se okoplje v dišeči vodi V orientalskih hišah naravnost razmetavajo denar za dišave, ki pomenijo zanje toliko kakor slaščice, brez katerih istotako ne morejo živeti. Ko se tuniska dama okoplje, ji služkinja namaže telo z oljema ki diši po vijolicah, rožah in rožmarinu. Ko je olje razmazano po telesu, se zmoči teio z jasminov« vodo Nato se nariblje vse telo in obriše z mehko obrisačo. Koža postane na ta način mehka,, svet.a in gladka kot marmor. Na koncu se namaže še vse telo z neko kremo, ki diši po ambri. Zatem pridejo na vrsto oči, obrvi in trepalnice. Ženske imajo neko posebno tekočino, napravljeno iz alojevega listja, katero vbrizgajo v oči, ki dobijo tako poseben blesk. Potem si namažejo obrvi in trepalnice ter napudrajo lice in vrat ter končno še pordečijo HStnice. Ko je vse to končano, pride na vrsto oblačenje in krašenje z dragocenim kamenjem, z diamanti, smaiagdi, safiri, biseri. Prav kakor v pravljicah iz «Tisoč in ene noči». Seveda je za vse to treba si'no dosti časa. Tega pa tamošnjim bogatim ženskam itak ne nedostaja. Naše ženske, tudi najbogatejše, si toliko časa in toliko dragocenosti ter razkošnosti ne morejo privoščiti. PADANJE IN NARAŠČANJE PREBIVALSTVA. Francoski publicist Bouvron je napisal zanimive podatke o padanju in naraščanju prebivalstva na vsem svetu. Predvsem je poučen pregled, ki ga je sestavil mednarodni statistični zavod v Haagu, primerjajoč položaj v letih 1910. in 1920. Na 10.000 Evropejcev je prišio: Leta: 1910. 1920. Rusov . ; . . . ... 2993 2250 Nemcev . ... . . . 1451 1324 Francozov . . . . . . 876 867 Angležev . . . . . . 806 838 Italijanov ...... 775 859 s V gostoti prebivalstva je na prvem mestu v Evropi Belgija z 251 prebivalci na kvadratnem kilometru. Sledijo Anglija, Holandska, Nemčija, Italija, Češkoslovaška itd. Svetovni pregled o gostoti prebivalstva izkazuje tele številke za kvadratni kilometer: Leta: 1910. »20. Evropa ....... 457 45"0 Azija ........ 20-7 24-2 Afrika........ 44 46 Amerika . ......41 4'S Oceanija...... . 0'8 0*9 Gostost prebivalstva v Evropi se je v poslednjem desetletju znižala. Največji na-rast izkazuje Azija, katere prebivalstvo bo doseglo kmalu 1 milijardo, kar znači nad polovico vsega ljudstva na svetu. V Aziji je najgostejše obljudena Japonska. 145 na kvadratni kilometer. Kakšni zaključki prihajajo iz teh številk? Zapadna Evropa z dozorevajočo kulturo pričenja padati v številu prebivalstva ali pa število prebivalstva vsaj ne napreduje. K Franciji, o kateri se vedno najbolj naglaša manjšanje porodov, se v povojni dobi pridružujeta Nemčija in Anglija. Na drugi strani pa se Azija izkazuje za opas-nega konkurenta Evrope. TAJNOST HOTELSKE SOBE. Ameriški listi prinašajo nastopno zanimivo dogodbo: Minila so tri leta, ko je prišla v Zedinjenih državah v Minneapolis v neki hotel lepa mlada ženska v spremstvu nekega moškega. Spremljevalec je imel v naročju jokajočega novorojenčka. Moški in ženska sta si vzela sobo za nedoločen čas. Od onega dne ni nihče videl več lepe mladenke izven njene sobe. Gostje v sosednjih sobah so mnogokrat čuli otročje čebljanje in prijetno smehljanje mamice, ki se je igrala z otrokom, iz mesecev so postala leta in iz otroškega čebljanja se je razvil živahen deški glas, a včasih se je videla pri oknu kodrasta glavica lepega dečka, ki je radovedno zrl v skrivnostni svet. Dotični možak, ki so ga imeli vsi za njerega soproga, je mnogo potoval po poslih, kakor je sam rekel. Samo tu pa tam in za nedo.očen čas je prišel v hotel. Ona je vedno jedla v svoji sobi ter je naročala vse potrebne stvari po telefonu. Njeni računi so bili vedno plačani z največjo točnostjo. Zgodilo pa se je. da so detektivi slučajno čuii o skrivnostni dami. In kakor je znano, ne morejo detektivi pustiti nobene skrivnostne reči v miru. Tako ni nič čudnega, če je nekega lepega dne prišla k mladi dami detektivka, ki je na spreten način izvabila iz blede mladenke njeno skrivnost. In tako se je zvedelo, da je lepa mlada mamica, stara dvajset tet. Ko je imela kot sedemnajstletna kratkokrilka nezakonsko dete, je prisegla, da nc bo nikdar stopila iz hotelske sobe, dokler se he bo na njenem drobnem prstku leisketal porečni prstan. Na glavnem detektivskem uradu je s tresočim glasom pripovedovala svojo zgodbo. Iz njenih lepih oči so siUIe solze. V njeni bližini je sedel njen ženin, a za kriio se je držal štiriletni dečko, kije ra- do vedno gledal na prijazne obraze detektivov. Vendar je bila zadeva srečno rešena. Mož je vstal, ne da bi rekel kako besedo, nežno je prijel mladenko pod pazduho in detektivi so presenečeni gledali za parčkom, ki jo je ubral naravnost v drugo nadstropje, kjer se nahaja urad za izdajanje poročnih dovoljenj. Nekaj minut pozneje je bila skrivnostna dama poročena in deček s kodrasto glavico je dobil ime. ŽIVLJENJE V STAREM EGIPTU, Sleherni dan'skoro uspeva učenjakom in raziskovalcem odkriti kako novo zanimivo dejstvo, ki pomore razsvetliti podrobnosti o življenju starih Egipčanov. Doslej se je mislilo, da družabno življenje tega starega prosvitljenega naroda pred tisoči let ni bilo posebno razvito. Sedaj pa odlični angleški raziskovalec Patrick pr'r> baš nasprdno, rejši je otrok, tem manj časa spi, toda starši morajo vedno paziti na to, da imajo otroci dovolj spanja. Otrok, ki je star 12 let, mora spati 10 ur, za Ibietne zadostuje 8 ur. Premalo spanja zelo slabo vpliva na zdravje otrok. Pri odraslih ljudeh je spanje čisto individualna stvar. Krepak in zdrav človek potrebuje večinoma le 6 ur spanja. Slabi, slabokrvni in bledoličnl ljudje in oni, ki so prestali kako bolezen, potrebujejo osemurno dnevno spanje. Stari ljudje morajo zopet spati dalj časa, in sicer 8 do 10 ur na dan. Znano je tudi, da se ljudje, ki spijo mimo brez sanj, bolj naspiio in odpočijejo nego ljudje, katerih živci in možgani delujejo tudi za časa spanja. X Zdravstveni pomen rokavic. Ljudje nosijo sedaj rokavice večinoma pozimi. Iz mate-rijelnih razlogov je sicer bolje hoditi brez rokavic, toda z zdravstvenega stališča izgleda stvar popolnoma drugače. Kolikim ljude,.i mora človek dnevno podati roko. Mnogi od njih so bolni in nečisti. Koliko rok prije.n'.e dnevno razne ogtaje na stopnišču, na tramvaju, na vlakih in drugod. Tu imajo rokavice važ.io nalogo, da zaščitijo človeka pred raz- Nedavno je Patrick izdal posebro knjigo o življenju starih Egipčanov. V njej na posebno zanimiv način pripoveduje, kako nimi nalezljivimi boleznimi. Zdravstveni po-so stari Egipčani prirejali ogromne gostije, j men rokavic je torej zelo velik. Priporočljivo na katerih so se tudi ženske kaj rade do je seveda, da se rokavice pogostokrat temeljito operejo. X Mesto s 40 milijoni podgan. London, ki je največje mesto sveta, ima tudi največ podgan. To se more sklepati iz tega, ker se je nedavno pričel v Londonu tako nezavesti upijanile. Do teh zaključkov jc prišel raziskovalec Patrick na osnovi starih listin, kjer so natančnejše popisane nekatere slavne gostije. Navzlic temu, da so stare egipčanske obitelji računale svoje pokolenje po mate i, ne po očetu kakor ml, so si Egipčani vzdr-ževali velike hareme s poljubnim številom i [jU(iii k, so oboroženi z vsemi pripomočki žen. V haremih pa je bilo navadno prav, za pokonča vanje podganje nadlege. Ra-živahno, ker so se znale Egipčanke ne-'čUna se, da je v Londonu okrog 40 miJ- zvani «teden borbe s podganami«. Te borbe se udeležuje cela vojska 100.000 prestane zabavati s petjem, plesom in igranjem. Zanimivo je tudi Patrickovo mišljenje o zeradbi piramid. On trdi, da z danje teh kolosalnih gradb ni zahtevalo toliko solz in naporov egipčanskih podanikov, kakor se je to doslej mislilo, temveč da je ves possl šel prav udobno od rok. Vsak državljan Je namreč moral dvakrat letno pomagati pri zidanju sam ali pa s svojimi sužnji. To je bil torej nekak «kuluk»! Vršil pa se je ob času vsakoletnih povodnji, ko Egipčani itak niso mogli opravljati poljskega dela. Vsekakor so Patricko"e najnovejše navedbe vzbudile obilo zanimanja in pričakovati je, da bomo v kratkem še marsikaj zvedeli o kulturi In življenju starih Egipčanov. X ladja z mrtveci Te dni je neki angleški parobrod na poti med Avstralijo proti Angliji naletel sredi morja na malo jadrnico, ki je tavala kot izgubljena ovca sem in tja. Na njej ni bilo opaziti od daleč nobenega človeka. Ko se ji je parobrod približal, se je nudil gledalcem 3 parobroda strašen prizor. Na mali jadrnici je ležalo 6 mrtvih mornarjev, plavajočih v vodi, kajti tia dnu jadrnice se je nahajala že voda. Mrliči so bili že napol razpadli. Zanimivo je pri tem žalostnem primeru, kako se je mogla vzdržati jadrnica tako dolgo na površju in da se ni potopila. Mornarji na jadrnici so umrli gladu, ker jim ni prišla pravočasno pomoč. X Kako dolgo naj spimo? Odgovor na to vprašanje zavisi od starosti, zdravja in končno je potreba spanja v mnogih slučajih popolnoma individualna. Otroci spijo v prvem letu svoje starosti okoli 16 ur, v drugem letu starosti pa navadno okoli 14 ur na dan. Čim sta- jonov podgan. X Poskus dvlgnenja pred 1530 leti potop,jenih iadij. Nedavno se je v Rimu sestavil odbor, ki ima nalogo, da dvigne dve ladji, ki sta se potopili v nekem jezeru v bližini Rima pred cclimi 1900 leti. Zgodovina teh ladij je Izredno zanimiva. Krvoločni rimski cesar Tiberij je bil posinov-ljenec prvega rimskega cesarja Avgusta in je vladal od 14. do 37. leta po Kristu. Nekoč je priredil na jezeru veliko zabavo, katere so se udeleži,! vsi rimski odličnjaki. Za to jezero sta bili zgrajeni dve ladji, kateri so delali delavci celih 11 mesecev. Med tema dvema ladjama se je v zabavo gostov vrši'a pomorska bitka, katere izid je bil ta, da sta se obe ladji s posadko vred potopili. Če se bo posrečilo dvigniti ladje iz jezera, Je pa seveda veliko vprašanje. X Največji in najdaljši tuneli. Najdaljši tunel na sveiu je nedvomno Simplon v S' .t, ki je dolg 18 743 metrov. Nato slede: tunel na S kalni dopisnik odgovornost glede omenjenega in že plačanega dolga name, ga hočem tem potom poučiti, da sem služil vojake do izbruha svetovne vojne pa do do razpada AvsTro-Ogrske. Možak dopisnik se je pa skrival pod raznimi vzroki doma ter navduševal druge za vojno. Akti -g.ede moje izvolitve za župana so upravičencem na razpolago in se lahko vsakdo prepriča o pravilnem postopanju, kar naj izvoli g. dopisnik vzeti na znanje. Pozivam «Domoljubovega» dopisnika, da se podpiše, kadar hoče koga napasti. V nasprotnem slučaju ga imenujem lažnika in obrekovalca. R a k e k, 13. decembra 1923. „ _Stržaj Josip, t. č. župan. ——a—smmsma m »mi i .1 Za slabotne otroke. Emulzija rlblega o»Ja« 6H Vsak teden sveža. Mnogo udianovite|da kot navadno ribje olje. izdeluje jo: Lekarna RAMOR v Ljub ani, Miklošičeva cesta (Dri glavi em Kolodvoru). Zeloprirodca lekarna aa vse, ki hodijo v Ljubljano po zdravila, Kupite in berite ,Poper in paprika5 hudomušne kratkocasnice. Cena 3 Din, po potil 3 Din SO p. nato v no, ker ue kvari zob in je tevrst- i niča stano 20 Din (80 kroni. — Naročajte nega okusa ter jo pijejo z najboljšim uspe- potem dopisnice na lekarno na Vrh-hom od rasi ii in otroci. Poilitrska stekle-! niki in se Vam vse obratno dopošlje («> 81 ste :m Mi! aiMriillisIfiiisisi VSEBINA TO MREDII Sestava Feilerjevega Kfto-Fluida iz najmconejSih esenc ■drariin.b želiič cvetja" korenin lit listju a ua finejaitn destiialoia žganja pov/.rtiča. že cy/, 2.? k,t zahvalo nt l' nlnili ljutli v vseh i, prenapeti, ixmtt&Di in preveč občfltliiri? Želite iiobor kosmetisum ea zoinj zobni ireso, lice, elavo? Ali celit« imrti <»b wch priložnostih zanesljivo sredstvo «• biši?'i,t>&ku-site pravi Felierjev E!za-Flusd in kmalu .boste, rekli (udi Vi: To je najboljše, kar> sem kdaj okuiail Feller; s^ KIk te vrste. V rseh dotičnih pts^ Anicah zahtevajte gumo praFi Kisi Fluid lekarnar a Feliera. Z za vojnimi in poSttunur vred stane, če se denar naprej pošlje »li č« se pusti flu d poslati po p»vzstju- »dvoi li te ii iii»; 24 dvojnih steklenic alt 8 specialnih stekleuie l&l i>iu; 36 dv.>;uih steklenic ali 12 specialnih steklenic 2U Diu. KOT 1'ttlilOl: Etza-ob«^ soret kur|a oieti tv> 4 dinarja ta 8 dinar i« v; Eira-mentoinl ertnik! I dinarjev; fctu r.veds.ta tlmtura za .rdodec: Elea- zagorski sok n Drsa I« rop« kaiet.; Jea-rib* o-:e »i dinar cv; / ifinnr^u. kl*> aIt.hoI,« ..»/4 > t tZ ^. __1___ _ i.__, . . . * 1 in ooitniaa posebej saračtinavata. prime-;* avojmua K tem cenam se priračuuava sedai 10«,,Co doplačilo. 1'isma se naj naslavljajo natančni lakota: EVCrEcf V. FEI.LSK. lekarnar, STtJBICA, OGNJA, Elza-trg St. 380. Brvatako. Dobiva se b TiSliaoni zadrugi g Ljubljani. BilRMOHIKE zaimke,.DUH V9" eo na,boljše ter prekašajo vse doselar.ja izdelke, po sobno dr.sjfe lio žtSOc—; nirivrsttie, trikrat ugla-etie l>iu 3000 — } kbvirui akardeon l>iu 4500 —. Prepričajte sei — Naročajo se pri tvrdkl 72 M. A. fclusifc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Gospodinje! Rabite za i>eko vseh močnatih jedi edino vrhniški pecilni pra-. šek, ki se rabi lahko povsod mesto sode, jelenove soli Ud. S tem pecilnim praškom pečene močnate jedi so boljše kot s kvasom pečene, ker ne provzročajo napenjanja. Posebno se priporočajo za bolnike, ker so jako lahko prebavljive. Vrhniški pecilni prašek Izdeluje lekarna na Vrhniki in se od tam tudi naroča vsaka količina. — Ista lekarna izdeluje tudi aromatično železnato tinkturo, ki je od zdravnikov priznana kot najboljše sredstvo proti bledici, slabokrvnosti, slabi prebavi In osla-belostijvsake vrste. Prekaša vsako želez- Mestna hranilnica kočevska edini pupilarnovarni denarni zavod na ozemlju okrajnih sodišč Velike ^-= Lašče, Ribnica, Kočevje obrestuje hranilne vloge jp€> 6 % (šest od sto) brez vsakega odbitka davka in brez ==---~~~ odpovedi ~ Stanje vlog nad 40,000.000 K. Kdor hoče denar dobro nalagati, naj vlaga pri nas! Tu je varno in plodonosno 71 mBBTBttov&SKmtmtsm naznanjajo, da so jpr>eseliS© svojo pisarno iz dosedanjih lokalov (Prešernova ulica št. 3, prostori firme F. P. Vidic & Kom p.) v nove ppostope na Miklošičevi cesti št. 13 (vhod s ceste). Svojim cenjenim odjemalcem priporočamo svojo prvovrstno strešno in zidno opeko. ?6 Zdx>u.%ne opeka^iis, d.' d. Odgovorni urednik Andicl Ražem. Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d d, y L|uWlanl.