Vj T tabljaiii, četrtek 2* februarja 1922«
Poštnina pavšaiirana. Današnja številka valja K 3‘
sMQMK»3WR<aaaaaK8caBgMBagaaMBBoy<iBMBM>M><a)Jfcd»^a«<tB< imumiiii m PQ>w<wHWBBPKM>MMPWMWBMMMaB—oi^im
Uredništvo: .. W#lfeva »lica 11. T*l#too IW,
Uprava:
—ijin tre S. Telefon 44.
>,	 r-
Hokopisi se ne vračajo, prešanjem je priložiti znamka za odgovor.
Interpelacija poslanca Brandnerla ^ašiite koreikiSi Slovencev*
Beograd, 1. febr. (Izv.) Poslanec Amon Brandner je stavil na ministra za zunanje posle dr. Momčila Ninciea interpciacijo o zaščiti narodnih manjšin na Koroškem. Interpelacijo so podpisali zastopniki vseli par.amentani.h kluoov, in sicer demokrati, radikalci, socijalni demokrati, Jugoslovenski klub, samostojna kmetska stranka, muslimani, republikanci, zetnljoradniki in od neodvisnih poslanec Spasoje Milič. — Interpelacija navaja, da je Avstrija po mirovni pogodbi st. germainski prevzela obveznost, da bo ščitila manjšine drugih narodov, ki ostanejo na njenem ozemlju, lnterpelant se pozivlje na oddelek V., člene 62 do 69 in citira nekaj Mest, ki se nanašajo na zaščito narodnih manjšin. Interpelacija veli nadalje, da je ^Avstrija po mirovni pogodbi obvezana ščititi narodne manjšine na Koroškem, kjer je okoli 100.000 Slovencev. St. germainska mirovna pogodba jamici osebno svobodo, ravnopravnost pred zakonom, pravico ustanavljanja zasebnih šol in do pouka v svojem jeziku v osnovnih šolah. Člen 68 govori o pravicah narodnih manjšin pri sodiščih. Avstrija ni izvršila nobene točke teh členov mirovne pogodbe, dasi je za časa Plebiscita to svečano obljubljala. Germanizacija se vrši od plebiscita dalje Se veliko brezobzirneje kakor pred Vojno. Koroški Slovenci so izgubili še one pravice, ki so jih imeli prej. Osebna svoboda ni nikomur zajamčena. Vr-
še se napadi .na ugledne Slovence. Avstrijske oblasti niso še v nobenem slučaju kaznovale napadalcev. Slovenci nimajo nobene srednje šole in Avstrija jim je vzela še ono malo, kar. so imeli pred vojno. O kakih pravicah pred sodiščem in v uradih ni govora. Nemci so izgnali z uradov in dežele vse uradnike, učitelje in večji del duhovščine slovenske narodnosti in namestili samo Nemce na njihova mesta. Slovenci, ki so se za časa plebiscita zavzemali za narodno stvar, so izpostavljeni preganjanju in maščevanju. Na vse mogoče načine preprečujejo Nemci razvoj kulturnega življenja Slovencev na Koroškem. Nemci germanizirajo z vsemi silami Koroško, ki tvori prehodno točko •njihovega stremljenja po poti do Jadrana. Interpelacija se pozivlje na izjavo našega zastopnika v plebiscitni komisiji na Koroškem Jovanoviča, ki je takrat izjavil, da naša država ne bo nikoli pozabila koroških Slovencev in da se bo potegovala zanje. — Interpelacija končuje s sledečimi vprašanji: I. Ali je g. ministru za zunanje stvari znano, da Avstrija krši določbe o zaščiti narodnih manjšin na Koroškem v- vseh točkah? 2. Ali je pripravljen uporabiti vsa diplomatska sredstva, ki so mu na razpolago, da se Avstrija prisili, da izpolni določbe mirovne pogodbe st. ger-mainske o zaščiti narodnih manjšin na Koroškem?
Sela narodne s&ugsš&ss'
Beograd, i. februarja (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine jt ctvo-ril predsednik dr. Ribar ob 5. popoldne. Najprej prečita tajnik Vukosav-ljevič zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april. Ta zakonski predlog se odstopa pro-računsemu odboru. — Nato protestira poslanec Andrija Radovič pri predsedniku skupščine zaradi pisave »Radikala«, čigar lastnik je poslanec Protič, glavni urednik pa ,dr. Mončilo Ivanič. Protestira zaradi pisave tega lesta radi njegovega govora o Skadru, ki ga je imel v nar. skupščini. Predsednik dr. Ribar odgovarja, da ne more dati v tem slučaju nobenega odgovora, ker more on posredovati le glede onih listov, ki imajo svoje poročevalce v narodni skupščini. — Finančni minister di. Kumanudi odgovarja na vprašanje poslanca Milana Pribičeviča glede pomoči onim krajem, ki so trpeli vsled toče in suše, posebno v Liki in na Hr-vatskem. Minister pravi, da je ministrski svet odobril kredite na Hrvat-sko in Slavonijo v iznosu deset milijonov dinarjev, za Hercegovino pa je dal potrebni kapital za nabavo potrebne množine koruze, za Crno goro pa šest milijonov dinarjev. Tudi za ostale kra-jej zlasti za Dalmacijo, Bosno, Srbijo in Slovenijo so odrejene potrebne vsote. Živila se bodo v teh krajih prodajala po nabavni ceni, razen siromakom jn onim, ki ne morejo plačati te cene, tom pa po še bolj znižani.ceni. Ministrski svet je tudi uvidel, da mora država prevzeti del izdatkov za prehrano teh pasivnih krajev na svoje breme, in sicer za Črno goro in Hercegovino v znesku iVž milijonov dinarjev, za Liko 1 milijon, za ostale kraje pa se prispevek države giblje v onih mejah, kakor v proračunih za leti 1920 in 1921. Ministrski svet je razen etega odobril kredit štirih milijonov dinarjev za nabavo semen, ki se bodo prodajala po lastni ceni in dajala brezplačno onim osebam, ki so trpeli škodo vsled toče ali suše. — Minister za poljedelstvo Pucelj odgovarja na vprašanje glede regulacije reke Črnice, — Minister za pošto in brzojav dr. Žarko Miladinovič odgovarja na vprašanje poslanca Milana Pribičeviča glede podržavi jen ja nekaterih pošt na Hrvaškem in Slavoniji. Minister sc najprvo zavaruje proti opazki, ki jo je poslanec napravil na zadnji seji narodne skupščine, da On (minisler) ignorira poslanca. Govornik sc poživlja na zadevo in ^ravi, da do danes ni bilo mogoče izvesti podržavljanja neerarskih post na Hrvatskdm in v Slavoniji, in sicer iz finančnih razlogov. To velja tudi za Vojvodino. S podržavljenjem teh uradov bi se moralo uravnati tudi plače in pokojnine osebja, kar pa bi bilo v zvezi z velikimi izdatki, ki jih država sedaj ne more nositi, ker ji nedostaje sredstev. S podržavljenjem bi se osebju priznala pravica do pokojnine in bi sc mu morala vračunati ludi prejšnja službena leta. jemati je treba tudi v poštev, da so se poštarji teh neevarnlb poštnih
uradov, ko so stopili v službo, obvezali, da vrše svojo službo brez pravice do pokojnine. Razen tega se je še vprašanje, ali so poštarji, oziroma upravitelji neerarnih poštnih uradov z ozirom na to, da se večji del svojih službenih let delovali v pogodbenem razmerju v nam neprijatdjskih državah, zaslužili isto ugodnost, kakor drugi uslužbenci, ki imajo do tega pravico. Pripominja, da neerarni poštni uradniki doslej sploh niso nič plačevali za svoje pokojinne, ki bi jih dobili, ako bi se jim priznale brez pokojninskih prispevkov in kar bi se moralo smatrati kot dar države in kar država ni dala niti svojim lastnim uradnikom. Kar se tiče pomožnega osebja teh neerarskih poštnih uradov ne more biti govora o pravici do pokojnine, dokler se to vprašanje ne reši za vse neukazne uradnike v Srbiji in Črni gori. Sicer pa mora minister opozoriti na to, da so se že parkrat povišale plače tciuu osebju, ker je vlada uvidela, da ‘•e nahaja v zelo slabem gmotnem stanju in se še vedno trudi, da mu izboljša gmotni položaj. Vprašanje podržavljen ja teh neerarnih poštnih uradnikov doslej ne more prihajati v poštev iz vseh teh razlogov, a kljub temu 9e bodo neerarni poštni uradi polagoma 'preobrazili v državne poštne urade. — Kar se tiče nedostatkov v poštnem prometu v krajih, kjer se nahajajo te pošte, mora govornik opozarjati, da so nedosatki splošni in ne samo pri teh neearnih poštah. — Minister za promet Stanič odgovarja na vprašanje poslanca dr. Sečerova o železniškem prometu v Banatu. Pravi, da se je z ozirom na sedanje finančno stanje naše države trudil, da se dosežejo boljše zveze med Sento in Čoko. Gre za progo Senta— Čoka—Karlovo—Velika Kikinda, ki je imela doslej lokalni značaj, v naši povečani kraljevini pa je po prevratu postala glavna proga I. razreda. Ker je bila ta proga doslej le lokalna, je naravno, da ta železnica ni preveč trdna in ni porabna za brzovlake. Na vsak način pa moramo skrbeti, da bo ta proga tudi sposobna za brzovlake, ker je ta proga zelo ugodna zveza z Ru-muuijo. Ministrstvo je v tem pogledu že porabilo znesek šestih milijonov dinarjev. Razen te proge, ki veže Banat z Bačko, se ministrstvo za promet ba-vi še z eno progo, in sicer med Tite-lom in Karlovcem. V to svrho je predviden znesek desetih milijonov dinarjev. — Zbornica preide nato na dnevni red. Prva točka je volitev odbora za zakonski predlog poslanca dr. Korošca in tovarišev z dne 22. oktobra 1021 o ukinjenju § 18. zakona o zaščiti države. Zbornica izvoli potrebno število poslancev za ta odbor. —• Seja se nato zaključi ob 6.10. Prihodnja,seja v petek, 3. februarja ob štirih' popoldne. Dnevni red: Interpelacije, ki niso rešene na današnji seji. ,	______
■ ■ ■II 1 iniHIBMIBBI	  l	il	■	I	rmmrn—am
Podpirajte družbo sv. Cirila in /Metoda.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 1. febr. (Izv.) Danes se je sestal finančni odbor na plenarno sejo. Načelniki vseh petih sekcij so podali kratka poročila o svojem dosedanjem delovanju v sekcijah.'Vsa poročila soglašajo v tem, da predloženi načrti državnega proračuna poedinih ministrstev nikakor ne odgovarjajo faktičnemu stanju. Tako se je na pr. v raznih ministrstvih izdalo veliko več, kolikor je bilo v proračunu določeno.
V nekaterih ministrstvih je veliko število uradnikov, ki ne delajo nič, Odbor je sprejel načelo, da se morajo v dotičnih ministrstvih ukiniti poedina mesta in naj se delo poenostavi. Odbor je odklonil z desetimi proti sedmim glasovom predlog, da se v interesu varčevanja ustavita za tekočo leto dve napredovanji uradnikov, izvzemši one, ki morajo napredovati po zakonu avtomatsko. Neki govornik je zahteval, naj se ustavijo tudi avtomatska napredovanja, čemur pa se je večina članov odbora uprla. — Prihodnja seja v soboto.
LIKVIDACIJA AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Dunaj, 1. iebr. (Izv.) Danes dopoldne je začela pod predsedstvom likvidatorja avstro-ogrske banke tretja konferenca o likvidaciji te banke. Likvidator De Mones je pozdravil zastopnike udeleženih držav, Jugoslavije, Poljske, Rumunske, Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije' (zastopnik Italije je manjkal na današnji seji) in je nato obrazložil program konference. Nato so bila pre-čitana razna poročila likvidatorjev o številu bankovcev, ki so se nabrali v Avstriji in do danes oddali v likvidacijo. Poročila obsegajo tudi ves znesek bankovcev, ki so jih posamezne države žigosale in zamenjale, nadalje skupno vsoto pred 27. oktobrom 1918 izdanih novčanic, pri čemer se dela razlika med onimi, ki so bili žigosani in zamenjani ua ozemlju Avstro-Ogrske monarhije In onimi v pokrajinah zunaj bivše monarhije in ki so krožili zunaj bivše države do 15. junija 1919, in končno skupno vsoto žigosanih in zamenjanih in po 27. oktobru 1918 izdanih bankovcev. Program obsega tudi posvetovanje o vprašanjih, ki nasledstvene države posebno zanimajo in ki vplivajo na razpoložljivo likvidacijsko maso. Likvidacijska masa vsebuje med drugim imovinske zahteve avstrijske in madžarske vlade glede metalskc podloge, trgovskih postavk, ki jih nasledstvene države še niso prevzele in titre, izdane v kritje bankovcev (zadolžnice avstrijske in madžarske vlade). Likvidatorji so poročali o bankovcih Avstro-ogrske banke, ki so jih doslej prijavile in žigosale vlade starega inozemstva, in ki po še nepopolnih prijavah znašajo okoli 1300 milijonov. Zastopniki poedinih vlad so nato podali poročila o bankovcih, žigosanih oziroma zamenjanih na ozemlju poedinih nasledstvenih ciržav.
KONFERENCA V RIMU.
Dunaj, 1. febr. (Izv.) »Politische Korrespondenz« doznava, da je italijanska vlada sklicala konferenco v Rimu za 15. februar.
TAJNIK ITALIJANSKE KOMUNI-
STIČNE STRANKE ARETIRAN.
Rim, 31. jan. (Izv.) Kakcr poroča »Giornale d’ Italia« iz Milana, je bil aretiran tajnik komunistične strsfnke Roberto Bianchi.
KONFERENCA SOCIJALISTIČNUI STRANK.
Dunaj, 1. fenr. (Izv.) »Arbeiter-Zei-tung« poroča, da je francoska socijali-stična stranka v zmislu predloga biroja mednarodne delovne skupnosti za 4. februar sklicala konferenco parlamentarnih strank Anglije, Italije, Nemčije, Belgije In Francije.
ŽITA NA POVRATKU V 'PRO-GNANSTVO.
Lizbona, 31 jan. (Izv.) Bivša cesarica Žita se le z otroki vzkrcala na parnik, da se vrne v Funchal.
PRIPRAVE ZA VOLITEV NOVEGA PAPEŽA.
Rim, 31. jan. (Izv.) Jutri se bo opravil v sikstinski kapeli zadnji requieni za pok. papeža. V četrtek predpoldne bo maša, ob 16. popoldne pa bodo kardinali prisegli na volilni red in se zaprli v konklavc.
Rusiia in Genova.
Če je resnica, da misli priti na genovsko mednarodno gospodarsko konferenco sam Ljenin, tedaj jo gotovo, da stavi nanje sovjetska Rusija veliko pričakovanje. Da pa se je bo udeležila močna ruska delegacija, s tem 'lahko za gotovo računamo.
Sovjetski tisk izvaja važne konsekvence iz dejstva, da jc zapadna Evropa povabila boljševiško Rusijo na konferenco v Genovo, smatrajoč, da znači to priznanje sovjetske vlade. Vsekakor se bo moralo vprašanje mednarodnega priznavanja sedanje vlade v Rusiji razčistiti na genovski konferenci, toda kljub velikemu pomenu tega preokrcia je gotovo, da pričakujejo sovjetski voditelji predvsem gospodarskih koristi od konference, na katera se pripravljajo s tako tehtnim zastopstvom.
V naši dobi so postale svetovne konference že tukorekoč vsakdanja prire-diiev; ker tudi njih uspehi niso vedno sijajni, se je zanimanje zanjo močno zmanjšalo. Toda to zanimanje pa bo gGtovo povsod naraslo glade genovske konference, ne samo, ker se bo prvikrat poskušalo ‘s konkretnimi podrobnimi načrti postavili osnovo gospodarski sanaciji Evrope, marveč še prav posebno radi tega, ker se bo prvikrat sovjetska delegacija oficijelno pogajala e vladami kapitalistične zapadne Evrope. Po kakih metodah in s kakim uspehom, to je za bližnjo bodočnost Evrope zelo važno.
Zadnjikrat je bila sovjctslia vlada v podobnem položaju v simi l. 1918, ko se je v Brestu Litovskem pogajala z Nemčijo. Takrat je še stavila vse nadc nct izbruh svetovne revolucije, zato so govorili njeni zastopniki ves čas, »skozi okno«, da bi jih slišala vsa Evropa in se dvignila po njihovem vzgledu, Uspeha ni bilo nikakega bi sovjetska vlada je morala naposled popolnoma kapitulirati pred Nemčijo.
Takih metod sovjetski odposlanci v Genovi prav gotovo ne bodo vporab-Hali. Misel na svetovno revolucijo po Evropi skoro da ne igra nobene vloge več in v Rusiji sami več ne pričakujejo zase rešitve od nje. Nasprotno, ravno kooperacija s sedanjo, kapitalistično krepko zupadno Evropo more Rusiji prinesti ozdravljenje.
Toda ravno tu se začno največje težave. Pod kakimi pogoji bo Evropa pripravljena denarno pomagati Rusiji. Priznavanje starih dolgov, to je tako samoobsebi umljiv predpogoj, da o njem ni treba več razpravljati. Zapadni kapitalisti pa bodo morda zahtevali za eventualno pomoč in sodelovanje primerne garancije, ki jih Rusija ne bo mogla ali pa ne bo hotela dati. Doslej se čuje, kako se sovjetsko časopisje že vnaprej zavaruje pred načrti, ki bi hoteli sedanjo nesrečo Rusije izrabiti v svrho njenega gospodarskega zasuinjenja in govori sovjetskih voditeljev izzvene v krepki samozavestni noti, ki odkriva zelo jasno, kake namene imajo govorniki.
Evropa je sicer danes na boljšem od Rusije. Toda če premotrivamo položaj z nekoliko večjih vidikov, to se pravi, ako imamo pred očmi ne le trenutno stanje marveč možnost in nujnost trajne sanacije in gospodarske top politične samozavesti, tedaj moramo reči, da je Evropa Rusiji prav iako potrebna kakor obratno Rusija Evropi. In ker je vendar' v Evropi začelo Prevladovati to spoznavanje, zato moremo morda v<miarle, od G more več pričakovati, nego bi smeli po drugih okolnostih.
Atentat ra jgradsednika ra&k« vfasSeJ
tekla za avtomobilom in hotela vreči
Reka, 1. febr. (Izv.) Ko se je včeraj okoli šestih predsednik reške vlade Za-nclla peljal v avtomobilu na sejo kon-stituante, je nekdo, ki je stal v bližini, vrgel na avtomobil bombo, ki se je razpočila in Zanello lahko ranila na lakti in na prstu. V bližini napadalca je stala skupina oseb, ki je po atentatu
še er,o bombo. To pa je preprečil neki častnik, nakar je nastal tepež s skupino napadalcev. Kasneje se je na istcnl mestu poizkušal napraviti sc en napad na poslance, ki so šli v konstituanto. Toda tudi ta atentat ni imel uspeha, Napadalci so pobegnili.
Slavka nemških šalesnSMev.
Berlin, 1. feruarja. (Izv.) Strokov, na organizacija nemških železničarjev je z 20 glasovi proti 15 glasovom sklenila, da prihodnjo noč o polnoči začne stavkati.
Berlin, 1. februarja. (Izv.) Ko se je zvedelo, da je strokovna organizacija nemških železničarjev sklenila rtavko, se je uveljavila naredba dr javne ja predsednika, po kateri Se bodo železniški uraniki, kakor si drugi uradniki po uradniškem pravu, kaznovali z zaporom in denarno kaznijo do 50.000 mark, ako bi ustavili delo in odrekli s tem pokorščino. Ravno tako se bodo kaznovali z zaporom in denarno kaznijo vsi oni, ki bi poškodovali naprave in obratna sredstva. Naredba pooblašča pravosodnega ministra, da zagotovi zasilna dela. Oni, ki hočejo delati, ne smejo biti gospodarsko oškodovani; kdor bi jih oškodoval, bo kaz- . nova n z zaporom in denarno kaznijo, nastopi zastoj v preskrbi države s pre-
* rf jr*
ki je nastal vsled mezdnega gibanja železničarjev: Danes opoldne je bil zaradi sklepa'železničarjev, da proglasijo stavko, ogromen naval občinstva na vlake, da se še pravočasno odpelje, preden bodo vlaki ustavljeni. Železniško ravnateljstvo jc sklenilo obsešifc odredbe, da bo navalu potujočega občinstva kos. Državno ministrstvo upa, da sc bo javilo mnogo delavoljnih, ki bodo pripravljeni vršiti službo na železnicah, vsaj v omejenem obsegu. Zaradi tega je odredilo, da se povsod ‘V državi zahteva pomoči od redarskih ravnateljstev, da se zaščitijo de lavo ij-ni. Tehnična zasilna služba bo stavila na razpolago izurjeno osobje za delavnice, za nalaganje premoga in za lokomotive. Na mesta stavkajočih strojevodij bodo stopili vozne službe vajefii inženirji. Predsem jc storilo državfkt ministrstvo za promet korake, da lte
Berlin, 1. februarja. (Izv.) Večerni listi poročajo o položaju na železnicah,
mogom.
KONSOLIDACIJA DOLGOV ZAVEZNIKOV.
Washington, 31. jan. (Ifv.) Senat je sprejel zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, da izvede konsolidacijo dolgov zaveznikov v titrih, ki ne bodo v obtoku dalje kakor 25 let in se ne bodo obrestovali z man] kakor 4 Vt odstotkov. Ne bo dopuščeno, da bi kaka država prevzela jamstvo za drugo državo.
KONČANA STAVKA V SEVERNO-ČEŠKI KOVINSKI INDUSTRIJI.
Praga, 1. febr. (Izv.) Kakor poroča »Prager Tagblatt«, Je stavka v sever-nočeški kovinski industriji končana. Od
1.	aprila dalje se bodo plačevale manjše. v Libercu veljavne mezde.
Bonna poročila-'
Dunaj, 1. febr. Valute: Nemške marke 4307—4313, leji 6435—6445, italijanske lire 39.790—59.810, francoski franki 72.080 do 73.120, Švicarski franki 167.975—168.023, dolarji 8623—8627, češkoslovaške krone 16.622—16.628, angleški funti 56.990—37.010, dinarji 10.990—11.010, madžarsko krone 1316 K 50 v do 1313350, poljske marke do 262.
Curih, 1. febr. Berlin York 513, London 21,93, Milan 23.50,
0.75, Zagreb
2.525, New Pariz 42.55, Praga 9.90, Budimpešta 1.65, Varšava 0.16, Dunaj
0.17, avstrijska krone 0.08.
Proti centralizmu.
(Dalje.)
Vzroci nezadovoljstva.
I tu govornik opisuje svu politiku vlade, nasilni centralizam, istupanje žandara, kundačenje, batinanje, poreže, strančarstvo, korupciju, carine, trgovin-sku, valutnu i financijalnu politiku itd. Razlaže kako su Hrvati još prije rata bili naviknuti na stanovitu autonomiju i kako su krnjenje te autonomije kasni-je, u ovoj slobodnoj državi, čut jeti kao neko oduzimanje slobode. S tom osje-tljivosti nije se računalo i mjesto da se postupa taktično i oprezno, postu-palo se protivno, upravo izzazivački. Prizna je da je kod mnogo Hrvata po-stojala nekoč mržnja prema Srbima, ali ta je prije svega bila. izazvana luditn upravo srpskim šovinizmom, a Austrija i Madžari znali su ju dakako gojiti. No čim je u jednomu dijelu Srba počelo nastajati tog šovinizma, popuštala je mrž-nja, prodirala je misao hrvatskog-srp-skog jedinstva, i mi smo još prije rata imeli prilike vidjeti dobre plodove tog procesa. Ovaj proces bio je ratom pre-kinut i možda čak unatrag bačen, da ga najednom brzi dogodjaji g. 191S. ba-ce opet u razvoju prema napred. Onda se moglo govoriti još samo o ostacima stare srbofogije. No poslije je opet na-stupio šovinizam, opet je uskrisila ideja Velike Srbije, pa ako ona i nije bila izražena u svakome djelu vlade i nekih Srbijanaca, ipak su ju Hrvati i ta-ttio prozrijevali. Psihološki je razumljivo, da se na to reagovalo otudji,va-njem, a gdjcgdje i antipatijom. Hrvati, koji su u glavnome pristajali pod pret-postavom jednakopravnosti sviju triju plemena na jednu državu, počeli su osječaii na sebi neke tcndencije majo-riziranja, srbovanja itd. Pametan poje-dinac znat če i na to zgodno reagovati; ali od primitivnih masa teško je tražiti takvo reagovanje.
»Dopuštam — nastavlja govornik — da ima nešto istine u tvrdnji, da u današnjem sporu sa Srbima ima na lir-vatskoj strani i habsburških elemenata. Dopuštam, i može biti samo spora o njihovu broju. Ja ga držim minimalnim. Ali bio on i mnogo veči, nikad taj habsburški, taj izrazito protisupski i protu-jedinstveni, protudržavni elemenat ne bi mogao prodrijeti, da nije bilo, nasilnog centralizma i uopče lude vladine politike. Ona je satjerala u jedan tabor Prebege i Košutiče sa Radičem, Lorko-vičem, Drlnkovičem, Šurminom itd. I baš ova apsurdnost, ova neprirodnost sastava hrvatskoga Bloka dokazom je velike pogubnosti i ludosti demokrat-Iko-radikalske vlade.
Radič i blok.
Govornik upoznaje slušatelje s Radičem, koji je danas postao tako važnim faktorom u riješevanju, zapravo Mmrsivanju hrvatskoga problema. Pri-*naje mu veliku spremu, nenatkriljivu agilnost, obilan rad medju narodom, ali da sve to kvari velika njegova nesre-djenost i nedosljednost. Na toga čov-Jeka nije moguče pouzdati se. On sad Veli jedno a za minutu sasvim nešto pfotivnog. Dokazuje citacima, kako je It. pr. Radič dopisniku beogradskoga »Balkana« izjavio, da je on proti cije-panju a za Jugoslaviju, dok u isti čas Itavlja Srbima ultimatum, ako taj ne tapune, da če se Hrvati otcijepitU I tako 1« pri torne nedemokratičan, starinsko-diplomatski, te se prijeti apeliranjem na konferenciju u Ženevi, na zbor onih reakcionarnih 1 imperialističkih vlada, kao što su na pr. francuska i italijanska. Ako postoji izmedju nas spor, onda četno ga riješiti mi sami, a nečemo tra-Žitl riješenje i pomoč od naših neprija-telja, koji jedva čekaju, da se razdvojimo.« (Burni pljesak.) Zajedničari, koji SU bili protivnici Radiča, okupili se sad oko njega kao svog vodje, jer on ima lata sebe seljačke mase. A ove on nije pfedobio svojim realnim radom, jer kraj vlastitog i brata mu rada u narodu nikad nije imao osobito mnogo pristaša, Več progreškama demokratsko-radikal-ske vlade. Ono par mjescci tamnice, kad nije ni prstom maknuo, učinilo je *»nj više, nego li decenlje godina napornega manje više pozitivnoga rada. On je postao narodu svecem, kojemu fana-tizovane mase pjevaju pjesmice i prave veče ceremonije nego li jednome kralju, Protivnici pripisuju mu koruptiv-BOSt i zlonamjernu vileizdaju. Govormk OS dijeli to mišljenje, več smatra Radiča jednim nesrečnim, nesredjenim tovjekom. Zajedničari su ga več danas siti, jer je nepodnosljiv svojim govorilna i diktaturom, ne dopuštajuči nikome da se približa narodu i ne slušajuči ni-koga.
Nova baza.
Hrvatski problem — razlaže govornik — razvio se u današnjoj formi zato, Jer se nanj pogrešno gledalo i onda pogrešno reagovalo. Pogrešno gledalo u loliko, što se sve čine demokratsko-radikalske stranke (zapravo demokratsko - radikalske brvatsko - srpsko-slovenačke klike) smatralo djelom Srbije i svih Srba, pa se premJ torne Hrvati staviše u protivnički stav prema svim Srbima. Problem se riješava *—
misli govornik — tako, da ispravno pogledamo t. j. da vidimo, kako se veliki dio srpskoga plemena ne slaže s dje-lima današnje vlastodržačke klike. Eno, pravi Srbin, Šumadinac, pretstavljen u jakoj zemljoradničkoj Stranci, osudjuje postupak vlade baš kao što ga osudjuju i Hrvati. Zemljoradnička stranka glasovala je proti ustavu, ona je za nje-govu reviziju. A eno se javljaju i srp-ski demokrate, nezadovoljni politikom g. Pribičcviča i to baš na srpskoj strani, što se vidi po grupi Grol-Markovič. Postupak, dakle, protiv Hrvata nije dola-zio sa strana svih Srba ili samo Srba, več sa stranc samo jedne klike, koja se drži na vlasti najgorjim sredstvima. I ta klika ne postupa samo protiv Hrvata, več i protiv Srba, jer i ovi ako ne baš jednako a ono približno jednako osječaju štetne posljediee njezine politike. I prema torne imamo ovo stanje: s jedne strane je jedna klika, a s druge strani Srbi, Hrvati i Slovenci — Jugo-slavcni. I dosljedno torne, zlo i problem, izazvani tim stanjem, otklanjaju se resp. riješavaju sc ne tako, da se postave na jednu stranu Hrvati a na druga Srbi, več tako da se protiv klike stave u jedan front svi on;, Irojima ona škodi, a to su svi čestiti Srbi, Hrvati i Slovenci. Zato se mora borba voditi ne na plemensko! bazi, več na jugoslavea-skoj baz', na bazi svih čestitih, snosob-n'h i radikalnih protiv svih neštetih, nesposobnih i parasita! (Burno odobravanje.)
»Jedan Vaš ljubljanski list — nastavlja govornik — pisao je nedavno, da se hrvatski problem ima riješiti ili milom ili šilom. A Ja velim, da u torne ne može biti alternative. Može biti'samo alternative obzirom na posljediee: •naime ili čemo riješiti problem ili ga nečemo riješiti a onda če nas sve vrag odnijeti. A jer mi ovo poton:e nečemo, peostaje samo jedno, a to je da se p-o-b’em ri;eši. On se mora ri'ešiti. Pa, mora, a'i taj mera ne znači fizičku silit, več silit duha, razuma, svi jesti, povje-renja t ljubuvi.« (Silan pljesak.)
(Nastavit če se.)
23. t. m. je podal železniški minister Stanič svoj ekspoze v seji finančnega odbora. Kar obstoji Jugoslavija je to prvikrat, da je govoril železniški minister o železniških razmerah. Naše železnice stojijo nedvomno pred katastrofo, in pod utisom te katastrofe se je dvignil železniški minister v finančnem odboru in podal nekaj podatkov. Iz ust gospoda ministra smo slišali pa tudi nekaj drugega, nekaj, kar on gotovo ni hotel povedati, kar pa je prišlo na dan z njegovim ekspozejem, to je popolno nesposobnost njegovo 111 njegovih pomočnikov, ravnateljev itd. Kar je odgovoril, to so niu povedali njegov pomočnik, ravnatelji in druge merodajne glave. Ker on kot politik o železnicah ničesar ne ve, je seveda zaupal strokovnjakom, ki so mu na podlagi »številk« sestavili ekspoze. Torla sledimo ekspozeji.
Gospod minister je lekol, tia so po konferenci ravnateljev vseh pokrajinskih direkcij in po proučitvi vseh vzrokov, ki so krivi današnjega nesolidnega stanja v prometu, prišli do zaključka, da so glavni vzroki današnjih ne-dostatkov v slabi kakovosti premoga, vagonov in pragov, kakor sploh nedo-statki v materijclnih potrebah za kurjavo. Eden i2med glavnih vzrokov krize premoga je v tem, da smo morali evakuirati pečujski rudnik in da so se potem radi prihoda razkralja Karla na Madžarsko v času mobilizacije potrebovali vagoni za prevoz v jske in s tem porabile vse rezerve premoga. Rudniki v Srbiji so bili v vojni poškodovani in niso mogli producirati. Zato so bile srbske železnice navezane samo na trboveljski premog iti na premog iz drugih rudnikov. Bosna ne trpi, ker ima dosti premoga, in je tam promet dober. Kakor rečeno, so bile srbske železnice navezane na Trbovlje, tam pa uprava rudnika ni aktivna. Premog se vse leto ni mogel dajati v rezervo, ker ima mnogo žvepla in ako stoji dalj časa na zraku, se zapah'. Predlagal je, da se ustanovita dve novi tovarni briketov, ena v Bosni v okolici Priboja, druga pa v timoški kotlini. Ti dve tvornici bi lahko dajali okoli 40 vagonov briketov na dm , kar bi bilo dosti, ker se briketi bplje hranijo. Tako gospod minister saobračaja.
Minister je naštel glavne vzroke železniške mizerije, toda mož je pozabil povedati, da je vse to zakrivila železniška uprava. Ti vzroki vendar niso kak deus ex machina, temveč izvirajo iz popolne nesposobnosti raznih političnih ministrov in potom politikov nastavljenih ravnateljev in šefov. Res je,* da je vojna veliko pokvarila, toda drugod je pokvarila še več in vendar ni nikjer take mizerije kakor ravno pri nas. Drugod niso pustili političnih pustolovcev in njih protežirancev na vodilna mesta, kakor v Jugoslaviji. Pred tremi leti že se je videlo, kam bomo prijadrali Število naših, vagonov že pred tremi leti ni zadostovalo in tedaj že se je videla defektnost celega voznega materijala. V Nemčiji n, pr., kjer
ima-jo železnice Same Velikanske delavnice, so zaposlili zraven Lega še celi dve leti vso nentško industrijo, da je popravljala vagone in lokomotive. Pri nas so se pa ta čas lasali politiki za ministrske stoke in njihovemu vzgledu so sledili razni »železniški strokovnjaki« ter se vsak pb svojih zmožnostih pretepali za razna ravnateljska mesta, razpuščali ravnateljstva in ro-vali s pomočjo strankarske politike tako dolgo, da so zasedli merodajna mesta; danes vidimo uspehe teh političnih in po politikih proležiranih strokovnjakov. Danes po treh letih, ko je vse v razsulu in razpadu, danes pridejo ti strokovnjaki na to, da je glavna krivda mizerije naših železnic, da so lokomotive in vagoni pokvarjeni, da so pragovi segniti, in da ni premoga.
Mizerija s premogom tvori posebno poglavje. Krivda zadene edinole železniško upravo samo. Za prekrbo s premogom se železniška uprava ni popolnoma nič brigala. Fakt je, da so bili srbski rudniki po odhodu Nemcev iz Si bije pokvarjeni. Ta poškodba srbskih rudnikov pa ni bila taka, da bi se ne dala v primeroma kratkem času popraviti. Toda nihče v celi Srbiji se ni brigal, da bi se bila potrebna popravila izvršila, kljub temu, da so bile poškodbe nekaterih rudnikov prav malenkostne. V Sloveniji se premog ni smel prosto razprodajati, temveč je vodila razdelitev premoga deželna vlada. Ker se je ta premog razdeljeval po principu, da morajo biti najprej krite potrebe železnice, je to ugodnost porabila železniška uprava in zahtevala trboveljski premog tudi za srbske železnice. To je bilo bolj komodno, ker je bilo treba samo zahtevati, ne pa se brigati za popravo lastnih premogoko-pov. Obenem je bil tudi ta premog cenejši, ker se je plačeval v kronski veljavi, medtem ko se mora v Srbiji plačevati v dinarski veljavi. Kaj je brigalo beograjske mogotce, da je moral prevoziti trboveljski premog celo državo, predno je dospel v Srbijo. Vagonov je manjkalo vse povsod, toda to jih ni oviralo, da se je vozil premog iz enega konca države v drugi. Da je trajal pri naših razmerah en transport iz Trbovelj v Beograd po cel mesec, nam ni treba posebej omeniti. Ako pomislimo, da se je pošiljal premog iz Trbovelj vsaki dan redno in so bili ti transporti mesec dni na potu, si lahko predstavljamo, koliko vagonov je bilo potrebno samo za transport premoga v Srbijo. Bosanski rudniki so delovali redno in vsa nadprodukcija tega premoga se je izvažala. Tam je bilo premoga dobiti in železniška uprava bi ga lahko dobila, ko bi ga le hotela. Dan za dnevom so prekladali v Bosi Brodu velikanske količine premoga ha ladje, ki so ga potem peljali proti Beogradu. Ves ta premog je imel v rokah židovski trgovec, ki ga je razpečaval, toda po tem premogu železniška uprava ni posegla. Ne bi rabili vagonov, dobili bi ga po vodi, toda kakor rečeno niso ga hoteli. Zakaj? Bug ve. Da v Bosni je bilo toliko premoga, da so morali rudniki tri dni v tednu ustaviti delo, ker niso imeli prostora za na novo nakopani premog. V državi pa so stale železnice, ker niso imele premoga.
Govorjenje, da ni bilo mogoče napraviti rezerv, ker bi premog, ker je bil slabe kakovosti, zgorc1. je pa naravnost otročje. Je res, da je veliko slabega premoga, je pa tudi dejstvo, da imamo prav dober premog. Vprašajte vendar navadnega branjevca, on vam bo povedal, da n. pr. trboveljski premog prav dolgo ostane nepokvarjen. Rezerv nimajo, ker se enostavno ne brigajo za nje, to je resnica.
(Dalje prihodnjič.)
Ipiju liatt uttl
in Ijii vzpjs.
Sestanek Akad. soc. ped. kroška,
dne 30. januarja 1922..
Predsednik poroča o delovanju ljudskih šol na Danksem, kojim je namen cilj:	Izkristalizirati	pri gojencih
plemenit svetovni nazor, vzgojiti značaje in močne osebnosti ter zbuditi vse tvorne sile v narodu. Nadalje poda nekaj statistike in kratek razvoj ljudskega visokega šolstva na Danskem in v Nemčiji ter omenja, da pri nas za enkrat še manjka pogojev za pravo ljudsko visoko šolo po Grundtrigovih načelih, da pa treba začeti delati počasi in vztrajno za uresničenje te ideje, 'la-ko si je stavil krožek sedaj nalogo, izdati socijalno-etično čitanko, ki naj bo prvi korak k ljudski univerzi.
Dr. Puntar poroča, da je pri nas zasnoval že dr. Krek gospodarsko šolo, ki je imela namen vzgojiti in izobraziti župane in občinske svetovalce. Ta šola je bila nekako zamišljena po danskem vzorcu in je tudi dobro uspevala. 2ali-bog ji je napravila vojna konec.
Tov% Koprivec omenja dosedanje delo za ljudsko vzgojo na Štajerskem.
Nato poroča obširno, zastopnik ljudske univerze v Mariboru, prof. Fa-vai, o težnjah in o delu ljudske visoke šole v Mariboru. Le-ta ima namen poleg praktičnega znanja in umske. izobrazbe, vzgajati v prvi vrsu vse one,
ki se v to svrhu prirejenih predavanj 1 udeležujejo, jih navajati k svetovnemu | in življenskctnu nazoru, ki ne bo tako materialističen kot dosedanji, temveč idealističen v pravem pomenu besede. Ker je v Mariboru mnogo deiavstva-proletarijata, ima ljudska univerzo v mestu samem zelo hvaležno nalogo. Vendar pa ima namen, razširiti svoj delokrog tudi na deželo. Ker je nepolitična, ima zelo ugodna tla in bo lahko uspešno delovala.
Zastopnik celjske ljudske univerze, ravnatelj meščanske šole g. Serajnik, je mnenja, da je danska ljudska visoka šola lep ideal, ki pa je pri nas zaenkrat neizvedljiv. Posebno v Celju zahteva delastvo, ki je v pretežni večini, v prvi vrsti realistične, v življenju porabne naobrazbe. Povdarja pa izrecno, da se dado še tako realistični predmeti predavati tako, da služijo vzgoji in življenju.
Tov. Čibej omenja, da se da z izbiro predmetov (literatura, zgodovina umetnosti, socijalna etika, zgodovina itd.) in pametno metodiko razgovora tudi s predavanji neposredno doseči to, kar je cilj ljudske visoke šole: utrditev značaja in blagega živi j. nazora.
Prof. dr. K. Ozvald povdarja potrebo, odvračati današnjega človeka od skrajnega egoizma ter ga navajati k pozitivnemu delu v zmislu narodove kultUre. Zato je potreben idealizem, ki bo v stanu prekvasiti današnjega človeka, da bo drugače mislil, čustvoval, hotel in delal. Ta idealizem se more opirati le na večno veljavna etična načela. Poslužiti se moramo ne deduk-
X Samostojnost reške države.
Znana ameriška pretrolejska družba »Standard Oil Company« se je obrnila na reško vlado, da ji prepusti za dobo 10 let primerne prostore za skladišča, ki bi se zgradila z 20 milijoni lir in ki bi sprejemala letnih
70.000	ton. Od svoje strani pa se je družba obvezala, delovati z vsemi silami na to, da se trgovina usmeri proti reški luki. Reška vlada je ponudbo proučila in sprejela. Ta dogodek je izzval v reškem časopisju zanimivo razpravo, ki dobro razsvetljuje javno mnenje na Reki in ekonomske razmere tega mesta. Olasilo aneksionistov »Vedetta del’ Italia« piše: Avtonomistična vlada ne zaupa italijanski, poslednja pa sumi avtonomistično, ker ve, da je njen predsednik in večina članov prožeta s protiitalijanskim duhom. Po mnenju tega lista, ne more reška vlada sklepati pogodb brez odobre-nja italijanske vlade. Vsled tega izvaja list, da je koncesija neizvedljiva. Avtonomistični list »La voce del Popolo« pa polemizira z »Vedetto«, braneč reško vlado, češ, da ima pravico nastopati v svojem delokrogu povsem samostojno in da ne potrebuje za vsako stvar italijanskega nasveta. Italijanska vlada naj bo zadovoljna, da se veliko ameriško podjetje obrača na Reko in da hoče re-škemu pristanišču nuditi novo življenje. Italija na pr. seveda želi obrniti promet prdti Trstu, ki je brez prometa, in pustili. Reko mrtvo. — Vsled tega mora reška vlgda samostojno postopati in se naravnost boriti z italijansko nadvlado. Navedli smo samo primer nesoglasja, ki se bodo brezdvomno pomneževali, ko bo prišlo do resnega gospodarskega tekmovanja med Trstom in Reko. Ker Italija ne bo v stanu nepristransko varovati gospodarske interese obeh mest in ker se bo pritisk jugoslovanskega gospodarskega zaledja stopnjeval, ne bo reškim vladam prav kmalu preostalo drugega, kot da se načelno postavijo za gospodarsko avtonomijo reškega mesta,
»Slovenec« piše po »Srpskem književnem glasniku« o delni decentralizaciji naše državne uprave. Glavne misli so sledeče: Ali zadostuje' vidovdanska ustava za utrdi--tev državnega edinstva, ki nam je vsem drago? Bistvo edinstva je, da se država uredi tako, da bodo v nji zadovoljni vsi sestavni elementi: Srbi, Hrvatje in Slovenci. To je mogoče, če se vsi zadovoljno odločijo za skupno življenje v enotni državi, če se jim omogoči popolna svoboda gibanja in delovanja, ako se jim zagotovi državljanska in politična enakopravnost in če se jim dopusti, da kot deli ene celote svobodno razpolagam s svojo usodo. Ali je nova ustava izrolnlla zgornje pogoje? Da, toda samo deloma. Sankcijonirala je edinstveno državo, odklonila separatizem, postavila narod In državo nad pleme in vero. Toda ustavo-tvorCi so napravili eno napako: centralizirali so vse panoge državne uprave in vse institucije v zemlji' brez ozira na zgodovinske, psihološke in kulturne razlike pokrajin. Teh ustava ne more in ne potrebuje odstranjevati. Sistem edinstvenosti ne ugaja Hrvatom in Slovencem. Oni zahtevajo pokrajinsko samoupravo , s pokrajinsko vlado, ki bo odgovorna pokrajinski skupščini. Zagreb in Ljubljana se v tem popolnoma skladata in ne mislita na nikak kompromis. Nič ni bolj krivo, kakor misel, da bi delna decentralizacija oslabila državno edinstvo. —• Nasprotno! Po našem mišljenju je rešitev državnega edinstva v delni decentralizaciji državne uprave. Samo tako je mogoče zadovoljiti avtonomiste, čijih zahtev ni mo-
tivne, temveč induktivne metode, ki skuša doseči svoj' cilj od spodaj navzgor, polom psihloškega vodstva ter pevanja se z umetnostjo in literaturo, v kolikor nudi priliko se poglobiti in vživeti v socijalno-etična načela. V tein zmislu bo krožek sestavil sodjai-110-ctično čitanko, ki bo namenjena gospodinskim, gospodarskim in soci* jaltiim tečajem, kajti naše kmetsko-de:lavsko ljudstvo moramo zajeti tam, kjer je najlepša prilika.
Gospod Škulj poroča o svojem večletnem delovanju v zmislu ljudske vzgoje v nadaljevalnih tečajih za mladino od 18. do 24. leta pred svetovno vojno. Uspehi so bili zelo povoljni, le primanjkovalo je delavoljnih učnih moči.
Nadzornik dr. Poljanec povda.ja važnost šolstva in posebno dobre ljudske šole. Le dobro šolstvo more oili predpriprava in trden temelj vsaki na-daljni izobrazbi in vzgoji. Brez tak -podlage .in uspešnega nadaljnega dela.
Prof. Favaj predlaga za ljudsko visoko šolo metodo razgovora in omenja, da hočejo v Mariboru izdajati uidi brošure in paziti posebno na mladino. Predavanja sc bodo vršila tam v zaokroženih ciklih in v tečajih, seveda jim bo vzgoja glavni namen.
Ta sestanek je za ljudsko visoko šolo važen, ker so se prvič sestali zastopniki svojih ekstremnih tečenj, namreč Grundtrigove ljudske visoke šole in pa 'poljudnih predavanj Ljubljana na eni strani, Maribor in Celje pa na drugi. Sklenilo se je:
Dve poti, en skupen cilji
kateri bo nujno sledila politična naslonitev jugoslovanske države, od katere edino lahko reška država pričakuje blagostanje svoje trgovine in pristanišča. i
X Odgoditev genovske konference? Po vesti lista »Newyork He-rald« je ministrski predsednik L!oyu George sedaj pripravljen, privoliti v odgoditev genovske konference, da se omogoči sporazum med Anglijo in Francijo glede vprašanja ori-, enta in tangerskega vprašanja še pred začetkom genovske konference. L!oyd George in njegovi sodelavci menijo, da bi rešitev vseh zadev med Francijo in Anglijo pripravile Zedinjene države do tega, da odpošljejo svoje zastopnike na genovsko konfernco. — Lord Curzon pojde v Pariz na konferenco ministrov za zunanje stvari, na kateri se bo reševalo vprašanje bližnjega vzhoda. Veruje se, da bo lor Curzon nadaljeval pogajanja s Poincarčjem o angleško - francoskem paktu,
X Amerika se udeleži konference v Genovi? Po poročilih iz Wa-shingtona se opaža v javnem mnenju Amerike preobrat v prid udeležbe na genovski konferenci.
X Nemške reparacije pred obnovitveno kom!s’jo. Obnovitvena komisija je na današnji seji vzela na znanje noto nemške vlade, ki vsebuje načrt in primerna jamstva za gospodarstvo ter kroženje	bankovcev, kakor	tudi popolni	program
plačil v gotovini in v naravi v letu 1922. V zmislu sklepa od 30. t. m. je sklenila	obnovitvena	komisija
nemške predloge takoj 'izročiti zavezniškim vladam, ki bodo na ta način mogle vprašanje same obravnavati, ali pa jih v svrho rešitve vrniti obnovitveni komisiji.
X Romunija prodaja Rusiji žito. V zmislu .pogajanj med Romunijo in Rusijo bosta potovala v Bukarešto dva ruska	delegata, da	nakupita
300.000	stotov pšenice. Dan prihoda in mesto, kjer bosta ruska delegata prekoračila mejo, še nista določena.
goče kar Ignorirati. Radikalno-demokratska koalicija, ki jo nastala potom kompromisa In ki živi od kompromisa, bi prav lahko prenesla kompromis o delni decentralizaciji države. Se vž je to mogoče provesti samo potom ustavne revizije: ta pa je neizbežna, Zato: čim prej tem bolje!
»/iitro« polemizira še vedno z dr. Gosarjem radi njegovega nedeljskega govora v Unidnu. Njegovo upanje, da se je dr. Gosar prenaglil, mu je vzel to upanje, ker prinaša poročilo, v katerem potrjuje Oosar-jeve besede. »Jutro« obdolžuje oba falziflcl-ranja proračunskih postavk In podpira ob-dolžitev s številkami Nedeljski klerikalni shod pomeni ppvratek k najtemnejši klerikalni reakciji, katere geslo je »Državo priznamo le, ča služi nam«. Očita dr. Gosarju, da vara narod, da doseže svoj namen.
»Naprej« piše o velikem zedinjenja vseh socialističnih strank. Povod zato mu je dal poskus dunajske internacionale priti v stik z Londonom in Moskvo. Dosedaj to* veliko socialistično ujedlnjenje ni bilo mogoče, ker so ruski komunisti zahtevali absolutni centralizem, potom kiterega so hoteli prisiliti vse socijalistične stranke, ki so se jim priključile k najostrejšemu protivladnemu boju v svojih državah. To pa ponekod ni bilo mogoče, ker so socialisti videli že vnaprej, da bi propadli. Sedaj pa, ko se je sovjetska vlada odločila za soudeležbo na genovski konferenci, se morda zedinjenje posreči. H koncu članka očita domačim komunistom neiskrenost.
Politične vesti.
Časopisni glasovi.
»Stov. Narod« polemizira proti dr. Janko Brftjču, ki je objavil v »Socijalnih mislih« Mudijo o pravnem položaju imovine bivše vojvodine Kranjske, v kateri prihaja do za-RljuCKa, da slede te imovine ne preostaja pokrajinski upravi nikaka druga legalna pot, kot pot na sodišče, ki naj tej imovini postavi kuratorja. »Sl. N.« dokazuje potom različnih naredb in vidovdanske ustave, da se nahaja dr. Brejc v zmoti, ker je naredba Narodne _ vlade glede likvidacije imovine bivše vojvodine Kranjske še vedno v veljavi.
»Novi čas« ostro napada razmere na
naših železnicah, katerih dobro stanje je predpogoj za zdrav razvoj vsake države* Gnojna točka je na vodilnih mestih, ker sede tamkaj ljudje, ki jih je tja spravila politika in ne strokovnjaštvo. Poleg tega pa ti ljudje, zrastii v majhnih razmerah male predvojne Srbije, niso kos nalogam, ki jih stavi na železnice velika Jugoslavija. Značilno za nesposobnost teh krmilarjev je njihovo zadržanje napram železničarjem, katerih vprašanje hočejo rešiti s trmoglavostjo in praznimi obljubami. Ali so si gospodje na jasnem, koliko bi državo stal morebiten, četudi čisto kratek štrajk.
Gospod finančni minister je v zveri * odlokom reparacijske kormsije v Parizu s svojim rešenjem z dne 23. januarja 1922 D br. 1125 odredil, da •c naj obveznice predv« jniii posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so lastnina naših državljanov, pa se nahajajo na ozemlju držav, ki niso naslednice bivše Avstro-Ogrske, popišejo in »igosajo do 30. aprila 1922 pri kr. kon-*Ulatih.
Radi tega naj naši državljani, ki posedujejo take obveznice, le-te pre-fentirajo do tega roka na žigosanje,
ker
se na prošnje, vložene po prete-
Gospodarstvo.
lili Ki pr?šn]'e’ da naj se obveznice ne zigo-
Z ozirom na navedeni odlok reparacijske komisije in na podlagi rešenja gospoda finančnega ministra D broj 1683 z dne 24. januarja 1922 so pozvani naši državljani, ki imajo svoje il>-veznice predvojnih negažiranih posojil bivše Ogrske iz kateregakoli vzroka na Ogrskem ali v nasledstvenih državah bivše Ogrske t. j. v Avstriji, Češki, Rumunski ali v Italiji, da do vdetega 15. februkrja t. 1. vložijo pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu prošnjo s sledečimi po latki:
1. Ime in priimek, stan in bivališče lastnika (natančni naslov).
2. Vrsta (uradni naslov posojila), serija, številka in nominalna vradnost vsake obveznice.
3. Vzrok, zakaj so obveznice deponirane (n. pr. zastava, lombard. sodni depozit itd.), eventualni dolg, za katerega služijo kot jamstvo.
4. Kraj in ustanova, pri kateri so obveznice shranjene.
5. Ali so bile prenesene na Ogrsko vsled zakonitih določb ah vsied vojnih odredb bivše Avstro-ogrske vlade.
6. Ali so obveznice v kaki nasledstveni državi prostovoljno deponirane, ali se iz kakega drugega vzroka tam nahajajo.
7. Od kedaj je lastnik teh obveznic v njih posesti in
8. je priložiti prošnji potrdilo o državljanstvu.
V prošnjah, ki morajo biti kolko-vane po zakonu o taksalj, naj bo izrečno navedena zahteva, da naj se obveznice nešigosane vrnejo rasi vladi, in da se protestira proti njih definitivnemu žigosanju.
Vložitev teh prošenj v odrejenem roku je obvezna za vse naše državljane, ker se na prošnje, ki bodo vložene po preteklem roku ne bo moglo ozirati in si naj potem zamudniki posledice, ki bi nastale, sami sebi pripišejo.
1 j	r 3 JS
KJsrn roku ne bo oziralp.
, Interesenti morajo ob priliki predložitve obveznic kr. konzulatu dokazati z verodostojnimi dokaziii obvez-aic in naše državljanstvo.
Delegacija ministrstva iinanc ob-Jftvlja uradno:
Reparacijska komisija v Parizu je ® ločila, da ogrska država ne bo žigo-aIa obveznic predvojnih negažiranih posojd bivše Ogrske, ki so imovina rzavljanov nasledstvenih držav, a so *.e nahajale za časa, ko je stopila v vc-Javo trijanonska mirovna pogodba na entonuj Ogrske, najsibode, da so bile ■j . a ^nt°rij prenesene po zakonitih o ocbah ali vojnih odredbah bivše vs_r°*°STske monarhije.
i-VeZn'Ce pa’ k* se nahajajo na zem ju nasledstvenih držav, se bodo Pj gosale do 28. februarja 1922 z žigom 'ene države. Od žigosanja zo izvze-e Zveznice, kojih lastniki bodo do ef>a dne vložili pri dotičnih vladah
Dnevne vesti.
_ Za odpravo monopola na sol in uži-***uce so se zavzeli v odseku finančnega ®Ht)Ora poslanci Jugoslovanskega kluba.
*- Tobak se zopet podraži. Zastopnik
■Ptatve državnih monopolov le izjavil 'v fi-
»ančnem odseku, da se bodo zopet povi-
jale cene tobačnim izdelkom. Posledica bo,
06 se bodo skušali kadilci založiti, trafikam 'a, bo do nastopa novih cen sploh zmanj-blaga.
Solidarnost čeških in slovenskih onišin. Dunajska občinska svetnika Ceha achat in Klimeš sta prišla na Koroško, da J? dogovorita s slovensko manjšino za “tipni nastop. Enaka pogajanja se vrše tu-s Hrvati v Burgenlandu.
.	*—	Zadružni občni zbor trgovcev Slo-
ie in Hrvatske. Meseca novembra 1921 T* Jo v Št. Juriju ob j. ž. osnovala zadruga 1°. 2- Dne 26. jan. je imela Imenovana za-svoj prvi občni zbor. Ob obilni udeležbi trgovcev iz vseh krajev Slovenije ih “rvatske se je ustanovitev te zadruge naj-“Pleje pozdravila. Spoznavši moč, katero vsebuje združenje malih, so se vendar en-Ktat, in sicer prvič trgovci odločili, iti na uclo 2 združenimi močmi in trdno voljo atl po poti’ KI pelje k blagostanju »Plošnosti. S teni bo zabranjeno, da bi si 5a račun drugih nekateri zasebniki polnili itak prepolne žepe.
— Usmilite se ptic! Zadnji sneg je vzel Pticam vso možnost za preživljanje. Na ti-*°če teh koristnih živalic gladuje in zmrzu-r be redki so ljudje, ki bi imeli za revice usmiljeno srce v dejanjih. Med temi redkimi 16 uradništvo in uslužbenci Delavske zavarovalnice in Občega pokojninskega zavoda v Ljubljani. Omenjeno osobje je zbralo med seboj že do 1000 K, s katerimi nakupujejo *rnje za krmilo pticam. Ali bi ne mogli te Dobrosrčne ljudi tudi drugod posnemati? posebno šolska vodstva bi lahko mnogo storila. Ni tako revnih staršev, da bi ne D*[h v ta namen svojim otrokom ponekaj P“r na teden. In kako lepo vzgojno sredstvo bi se s tem doseglo!
„ — V Zagrebu je umrl od kapi zadet avnatelj II. realne gimnazije g. Milan 2e-priznan filolog, ki je sestavil latinsko-■rvatskt in grško-hrvatskl slovar.
»-	/2 orožniških krogov. Mnogo se je
« Pisalo v časopisih o bedi v orožništvu, «{„* ipomini In prošnje so trčili ob gluha Jp- Draginja je od dne do dne večja, a ®a S* a. bi se merodajni krogi pobrigali UtiCT *e Kmotnih razmer orožnikov, se Tavi 08 lzp'a^a niti ono, kar jim pristoja. sphJs SOj n' pr’ bile dnevnice izplačane do SarJ Ifdno pri drugih orožniških brigadah, m yipV L«° ,n a brigada ima v tem ozi-to žp pž,.r°e ziemo ln se nam dnevnice ni-mu vzrok n mesecev izplačale. Kaj je te-da je V v?,moVS'išii° pa se govorice, rabila dpnp	brigada	v Ljubljani po-
nlc častniknJ fVl vJstl za Izp,ačiI° dr>ev-»edai	ne m	tak° vsled primanjkljaja
Vse je nrav°rei lzp,ačati dnevnic moštvu. *e Izplača?« ’ jnimamo nič proti temu, ako kom vendir dnevnlce v prvi vrsti častni-iano moštvo n "e. sme bitl s tem Prikroj-
il I kI z	ni ih o vi mi	f11 sm0’ da bi Ee’ čast‘
D	ali? , ,	pladami lažje čakali na Iz-
Eomn	»i!l	pa	moštvo, ki si s svojo
trehnoit h »inn ltl°ireuSe nabaviti niti najpo-«wuejiih življenjskih potrebščin. Enako Je
tudi z obleko. Zagotavljalo se je, da je nova orožniška uniforma že v delu in da bode tekom nekaj mesecev izgotovljena, vendar pa ni do danes od nje ne duha ne sluha. Skladišča so prazna, in orožniki hodijo že v tako razcapani obleki, da se opravičeno sramujejo srečati poštenega človeka na cesti. Ni čuda torej, da se pri takšnih razmerah širi nezadovoljstvo v orožništvu in da si mnogi iščejo primerne službe drugod, ker v orožništvu ne pričakujejo nikake bodočnosti. Skrajni čas je, da se napravi red in potem bo tudi konec vseh pritožb. Orožnik.
— Brzojavna poročila in telefonski pogovori o stanju visoke vode so pristojbine proštu Da se pospeši pomoč krajem, katerim preti škoda in nevarnost po povodnji, jo poštno ministrstvo na prošnjo ministrstva za notranja dela izdalo odiok, ki se glasi: V času nevarnega naraščanja vode in v času visokega stanja vode so brzojavke in telefonski pogovori, ki o'tej stvari poročajo, prosti poštnine. Take brzojavke smejo predajati in telefonske pogovore voditi organi upravnih obasti in uslužbenci vodnih zadrug.
Otvoritev brzojavnega prometa s Carigradom. Poštno ministrstvo razglaša, da je otvorjen zasebni brzojavni promet z mestom Carigradom. Pristojbina za besedo znaša 0.495 zlat frank., t. j. 4.95 dinarjev.
— Prepovedani listi. Prepovedani so v naši državi:	»Amerikanski	Slovenec« ter
»Glasilo S. K. S. Jcdnote«, ki izhajata v Ameriki. Oba imenovana časnika sta poslednji čas pisala proti interesom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Razpis natečaja. Razpisuje se poštarska služba pri poštah: Dolenji Logatec (1-4) in Gorenji Logatec (II-l). Rok za natečaj je 14 dni.
— Brzojavke za Sušak. Po naredbi ministrstva za pošto in brzojav se taksirajo brzojavke za Sušak po tuzemskem brzojavnem pristojbeniku.
— Cvetlična reduta.. V soboto 4. febr. se vrši v Narodnem domu »Cvetlična reduta«, ki jo priredita »Udruž.enje jugoslovanske akademske omladine iz Primorja« in »S. K. Primorje« s sodelovanjem kluba Primork. Dostojne maske dobrodošle. Igra godba Dravske divizije. Začetek ob 20. url
— Taboriščna uprava v Strnišču je z včerajšnjim dnem t. j. 31. januarjem prenehala pčslovati.
— Nova Časopisa v Sarajevu. V prihodnjih dneh bo začel izhajati v Sarajevu gospodarsko politični popoldanski dnevnik »Sarajevski Dnevnik«, ki bo tiskan v cirilici. Včeraj 1. febr. pa je izšlo »Radničko je-dinstvo«, kot tedensko glasilo nevtralnih delavskih sindikatov.
— Umrl je v Kranju g. Rajko Marenčič, trgovec in posestnik, občinski svetovalec, predsednik Hranilnice in posojilnice itd. N. v m. p.l
— /r Škofje Loke se nam pritožujejo potniki, da morajo v kolodvorski čakalnici zmrzovati, ako si sami ne zakurijo. Tako so morali predvčerajnjem celi dve uri zmrzovati, ker je imel vlak vsled snežnih zametov toliko zamude. Ali nima postajenačel-nik nič osobja?
— Kap je zadela na Vrhniki šol. vodjo
2.	IC Matajca. Pri padcu se je poškodoval
na glavi. Prepeljali so ga v javno bolnico v Ljubljani.
— Smrtna kosa. Umrl je gd. Jožef Tomc, strojarski mojster v Ljubljani in gd. Rajko Marenčič. trgovec v Kranju. N. v m. p.l
— Tragedija vesele družbe. V Št. Vfdu pri Stični je pretečeni pondeljek tam stanujoči rpski begunec Karol Šapirov povabil k sebi v svoje stanovanje večjo družbo, kjer se je izvrstno zabavala in slednjič tudi zaplesala par okroglih. Te domač« zabave se je udeležil tudi Tomaž Gantar, posestnik in usnjarski mojster iz Št. Vida pri Stični. Gostje so postali pijani in kmalu se je začel prepir. Drugi so se hitro poizgubili, ostala sta le še Gantar in Šapirov. Kmalu pa se je začul iz stanovanja strel in Gantarjevo vpitje. Prihiteli sosedje so videli strašen prizor. Šapirov je oddal na Gantarja šest Strelov, tri v glavo, enega v prsa in v vsako roko po enega. Poklicani zdravnik je nesrečneža za šilo obvezal, nato pa odredil, da so ga odpeljali v bolnico. Njegovo stanje je brezupno.
— Pčs ustrelil orožnika. Iz Jelše v Dalmaciji poročajo:	Orožnik Dinko Vukovič iz Selaca na Braču je bil z nekim svojim kolegom na službenem pregledu neke poljske škode. Ko se je kolega nekoliko oddaljil, da ugotovi škodo, se je Vukovič vsedel na neki obmejni kamen in naslonil puško poleg sebe. Z njim je bil tudi njegov pes, ki je vohajoč okrog gospodarja, zadel ob puško, ki se je sprožila in zadela Vukoviča naravnost v srce. Ostal je na mestu mrtev.
-— Pretep v gostilni. Pretečeno nedeljo je bilo v Černetovi gostilni v Spodnjih Gorjah pri Bledu javna tombola. Prišlo je med fanti do prepira in Janez Pečar, delavec iz Poljšice, je začel klicati na korajžo in jol metati kozarce po sobL Pri tem pa je en kozarec zadel Ivano Seiberjevo, delavko z Bleda, tako nesrečno čez levo oko, da Ji je zdravnik moral rano obvezati, nato pa jo odposlal v bolnico.
UtsbSiitna.
*= Sestanek slovenskih, ne jugoslovanskih ženskih društev. Slovenski Usti so dobili in priobčili vest iz Beograda, da bo dne 2. febr, v Ljubljani kongres vseh jugoslo-venskih ženskih društev. Ta vest je seveda popolnoma napačna. Kakor je bilo razvide!! po raznih noticah v naših dnevnikih, se snidejo na Svsčničo ob 9. uri zjutraj na magistratu v Ljubljani samo zastopnice vseh slovenskih ženskih društev. Vabljene so pa vse Slovenke, ki hočejo sodelovati pri zaščiti naše dece In pri delu za napredek slovenskega ženstva. Kongres vseh jugoslo-vensklh, v Savezu združenih ženskih društev. se vrši bržčas maja meseca tega leta. — M. Govekarjeva, III. tajnica Narodnega ženskega Saveza SHS.
= S. K. »Jadran« priredi danes zvečer ob 8. uri v vseh prostorih Mestnega doma veliko predpustno veselico. Na sporedu je petje, srečolov, konkurenca lepotic, šaljiva pošta itd. Kdor hoče preživeti nekaj veselih uric, naj poseti to veselico.
*=, Cvetlična reduta. Udruženje jugoslo-venske akad. omladine iz Primorja in S. K. »Primorje« priredita s sodelovanjem Kluba Primork v sobto, dne 4. februarja v gornjih prostorih Narodnega doma »Cvetlično re-duto«, pri kateri igra godba dravske divizije. Program raznovrsten: bitka s korijan-doli in serpentinami; glavna točka »Prerokovanje 'pustne noči«. V veliki dvorani ples. Dostojne maske dobrodošle! Posebna vabila se ne razpošiljajo. Začetek ob 20. uri.
= Za izpremembo predpustnih veselic priredi Kolo jugosl. sester v nedeljo 5. februarja ob 3. uri popoldne javno tombolo s predavanjem v društveni sobi Št. Jakobskega naprednega društva, Florijanska ul. Št. 27, I. nadstr. Tablice po 1 Din. se dobe v predprodaji v Kolovi pisarni (Šolski drevored 2, II. nadstr.) Obče znani dobrodelni nameni tega društva m krasni bogati dobitki, je; gotovo najboljše priporočilo za to predpustno prireditev.
=a Pevsko društvo »Slavija«, Vič-OUncc priredi v soboto, dne 4. februarja svojo predpustno veselico v restavraciji »Amerika« na Giincah z jako zanimivim sporedom. Začetek ob 8. uri zv&er. Vstopnina 3 dinarje. Vabi se k obilni udeležbi.
Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 22. do 28. jan. je bilo v Ljubljani rojenih 30 otrok (18 dečkov, 12 deklic). Umrlo je v istem času 33 oseb (15 moških, 18 žensk), med temi 19 domačinov in 14 tujcev. Šmrtni vzroki so bili:	1 življenjska
slabost, 3 jetika, 2 pljučnica, 1 možganska kap, 2 srčna hiba, 2 rak, 1 nalezljiva bolezen, 19 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene sledeče: 1 slučaj škrlatinke, 1 slučaj griže ln 5 slučajev ošpic.
= 1 Smrtna kosa. V torek zvečer je na Zrinskega cesti št. 5 po kratki bolezni umrl bivši strojarski mojster Jožef Tomc v starosti 82 let. Pogreb bo danes popoldne ob 5. uri.
= Izgubila se je črna usnjata denarnica s precejšnjo vsoto denarja in raznimi listi. Pošteni najditelj se prosi, da naj jo proti nagradi odda na upravo tega lista ali pa Vegova ulica št. 8, pritličje, levo.
= Izgubila se je denarnica z železničarsko legitimacijo od Škofje ulice do Resljeve ceste. Pošten najditelj naj jo odda Škofja ulica 13, III. nadstr.
Naša policija in okolica. O državni policiji v Mariboru so se v javnosti pogosto čule pritožbe, da je preštevilna. Šklicevalo se je na Jako nizko število predvojne policije, ki je štela komaj 26 mož. Ravno »Jugoslavija« je že svojčas omenjala, da sedanjega Maribora tudi v tem oziru ne gre primerjati s predvojnim Mariborom. Sedaj je obmejno mesto in kot tako izpostavljeno tembolj raznim sumljivim elementom. Že iz tega stališča mora biti seda) policijski aparat večji. Tudi so povojne razmere docela drugačne kakor so bile predvojne, kar opravičuje, da je varnostna straža močnejša. Da bi ne bila naša policija na mestu in bi v celoti ne vršila svoje ne ravno prijetne službe, tega ne more trditi nihče, razen tistih posameznikov, katere zgrabi za vrat, seveda. Nad policijo se navadno pritožuje tisti, komur je na poti. Policijo za Maribor ne vzdržuje mesto, ampak država. In ta državna policija vrši svojo službo samo v mestnem rajonu, kakor jo je vršila svojčas mestna policija, katero je vzdrževalo mesto. Okoliške občine, ki so z mestom tako tesno spojene, da malokdo ve, kje se mesto neha in kje se začne okolica, pa nimajo od državne policije prav nič, ker te ne spadajo več v njen delokrog, ln ravno v okoliških občinah se često zbirajo tisti temni elementi, ki-ne ogrožajo varnosti samo v okolici, ampak tudi v mestu. Saj so se ravno v okolici že ponovno odkrila razna gnezda skritega blaga in zločincev. Tudi gostilne so v
okolici potrebne pogoste kontrole, da ne omenjamo kalenja nočnega miru in drugih zadev. Ali bi ne bilo ravno sedaj, ko se j namerava skrčiti število javnih nameščen- j cev, torej tudi varnostne straže, umestno, da bi. se rajon državne policije v Mariboru raztegnil tudi na najbližjo okolico Krčevino, Pobrežje, Tezno in Studence? S tem bi bilo ustreženo redarjem, kateri imajo res zasluge za Maribor in obenem prebivalstvu okolice kakor tudi mestu samemu. Saj to se bode moralo itak zgoditi v prav kratki dobi, ker bodo ravno v okolici nastale velike tovarne in druge stavbfe. Naj bi merodajni faktorji razmišljali o tem. Orožništvo ne bode s tem nič prikrajšano, ker ima itak dovolj opravka zunaj. Število redarjev bi pa vsled tega tudi ne naraslo. Le razdelitev službe bi bila morda malo drugačna.
Ljudska kpjižnica v Narodnem domu je v preteklem letu izposodila do 10.000 knjig ter je imela 34.884 K prometa. Največ čita šolska mladina in nižji sloji. Inteligenca se ne zmeni dosti zanjo. To poročilo pa obsega pravzaprav komaj tri četrt leta, odkar je dobila primernejše prostore in voditelja dr. Reismana, Čegar glavna zasluga je, da se je knjižnica uredila, izpopolnila in da sedaj res posluje tako dobro. Veselo znamenje je, da zlasti dijaštvo pridno sega po knjigah in tudi samo izdatno pomaga pri poslovanju knjižnice. S tem se samo vežba za prihodnje dobre knjižničarje.
Ministrstvo zgubilo v Mariboru tožbo. Ministrstvo za notranje zadeve je obtožilo tehnične vodje Mariborske In Cirilove tiskarne, češ, da mu redno ne pošiljajo dolž-r.oetnih iztisov tam tiskanih listov. Listi pa so se redno pošiljali in še celo potom državne policije. A kljub temu niso prihajali redno in vsi na določena tuesta. V prvi instanci so bili tehnični vodje oproščeni. Državni pravdnlk pa se je seveda moral pritožiti. In tako je prišla zadeva pred vzkllc-ni senat. Ta pa je zopet .-obdolžence ‘'prosti! Tako je ministrstvo, s svojo tožbo v Mariboru že drugič pogorelo.
Ne podkupujte! Neha stranka je priložila pismu, ki ga je pisala na uslužbenca stanovanjskega urada znesek 600 kron. Da-, si v pismu uiti ne cmenia. tega zneska, ampak govori samo o lokalu, katerega je hotela dobiti, vendar jo je državno pravdni-štvo obtožilo. Obravnava se ie preložila. Kakšen bode konec, borno svojčas poročal! Občinstvo na svarimo, da naj ostane tudi v sedanjih koruotnih razmerah pošteno ter naj ne zavaja javnih nameščencev kljub veliki bedi k podkupovanju, ki ima lahko 2a obe stranki težke posledice.
Osa v »VollKstimmeSobotni člančič »Naoreja« o naših obmejnih šolah in njih uredbi, je, prinesla tudi 'dobesedno zadnja »Volkrstimme«, glasilo tukajšnlih soeijal-demokratov. Podpisan je Osa, kakor v »Na-preju«. Tako se vidi, da se sline cede g. Osi in socijnldemokratiškim (pravzaprav nem-čurskim) pristašem ob meji po nekdanjih šolah — mučilnicah za slovensko deco. — Člančič je očividno pisal ali pa inspirirai kak odpuščeni učitelj, ki pa je moral biti eksponent Suedtnarke in Sčhuivereina. Zakaj noben učitelj, ki ima le količkaj pojma o šoli, ne bi zahteval, da bi se učilo na nižji stopnji samo nemško, pa srednli nemško in slovensko, na zgornji pa samo slovensko. Na ta načiu bi res debili »klobaso«, na katero bi bil pedagog Osa lahko ponosen.
Nad 700 bolnikov je bilo v mesecu januarju prijavljenih pri okraj, bolniški blagajni, dosedaj največje število. Največ slučajev je influence.
Umrl je vpokojeni nadučitelj g. Anton Mren, star 77 let. Pokojnik je bil vzoren učitelj In idealen rodoliub do svoje visoke starosti. Blag mu spomin...
Plusi.
Celi©.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek, dne 30. ianuarja je na celjskem ljudskem vseučilišču predaval okrajni šolski nadzornik g, Ljudevit Cernej »o pomenu otroških iger«. To zanimivo predavanje je bilo namenjeno v prvi vrsti roditeljem. Predavatelj je v svoiem predavanju razlaga! kako primerne mladinske igre ne krepito samo telesnega zdravja, marveč vplivalo na razvoj duševne rrisotnosti In na otroško vzgoio sploh. Poslušalci so z zanimanjem Sledili izva.ianiem gospoda predavatelja. — Prihodnje predavanje bo v pondeljek 6. februarja bo navadni uri. *
Mestno gledališče v Celju. Popravila centralne peči so bila v zadnjih dneh končana. Vsled tega se zopet prične prihodnji teden z rednim! predstavami. Kot prva se igra v abemement v torek, dne 7. februarja velezanimiva komedija »Kozarec vode«, ki se v Sredo, dne S februarja ponovi za iz-venabonement.
Sodarsko obrt Ivana Mastnaka v Zagati je od tega prevzel sodar Leopold Krajnc.
Narodna Čitalnica v Celju priredi letos na pustni torek veselico.
Letni občni zhor podruživce »Jugoslo-venske Matice« v Celju se vrši 14. februarja v mali dvorani Narodnega doma. Spored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev novega Odbora. 5. Volitev delegatov za pokrajinski zbor. 6. Raznoterosti.
Mesne cene so v Celju minule dni zopet znatno poskočile. Mesarji pravijo, da so uvedli »ljubljanske cene«. Kilogram govedine stane že 42 kron, svinjsko meso pa že 60 kron kilogram. — Tudi cene moki in drugim življenjskim potrebščinam dnevno naraščajo. Drva stanejo 100 kg že 84 kron.
lij ii Mii - to so zna! Letalna!1 Felier - Stuira!
Dričštvo stanovanjskih najemnikov Ima v torek, dne 7. februarja 1923 ob 20. uri svojo redno javno sejo v drž. gimna/ii! soba I. razreda. Naicmnik:. pridite polnoštevilno, ker se bo razpravljalo o valnih najemninskih stvareii, ziasii kako priti v okom stanovanjski bedi. Dajala sc bodo tudi vsa pojasnila, ki se tičejo najemnikov.
Pri zadnjem občnem zboru telovadnega društva »Sokol« je bil ponovno izvoljen starostom dosedanji starosta br. profesor Sovrč. Podstarostom dosedanji, za razvoj ptujskega Sokola innogozaslužni načelnik br. dr. Šalamun.
Delavcem mestne občine se bodo zaenkrat zvišali vsi piejemki za 50%. Nameščencem se bo izplačal enkratni draginjski prispevek, katerega visokost še ni določena!
Vsled ovadbe g. dr Pirkmajerja zoper gg. Lenarčiča, dr. Jenko-ta, Zelenko-ta ln Mikuletiča zaradi žaljenja časti so bili pri ustni razpravi dne 31. jan. vsi obtoženci popolnoma oproščeni, ker ni bilo niti najmanjšega dokaz;}, da bi bili -oni kdaj kal zoper ovaditelja govorili.
Seje stanovanjskega oblastva se vršijo vsak torek od 17. do 19. ure na magistratu v županovi sobi. Stranke, ki hočejo hnetl potrebne informacije, naj se zglasijo le v zgoraj določenih urah.
Pristojbina za kanalizacijo 1% se od 1. januarja 1922 ne pobira več.
Javno tombolo priredi meseca aprila Sokol, za kateri se je že nabralo mnog"' darov. Cisti dobiček je namenjen v fond za zgradbo »Sokolskega doma«.
Nova trgovuta. Gosp. Milko Senčar, trgovski pomočnik, bo otvoril v Krempiievf ulic! kjer ima svoie lokale »Nabavlialna zadruga javnih nameščencev«, trgovino z mešanim blagom. Nabavljalna zadruga bo še vnaprej tam poslovala.
Športni klub Ptuj priredi dne 11, fubt. t 1. ob 20. ari v trOstorih društvenega doma športno veselico. Obleka promenadna. Narodne noše dobrodošle! Vstopnina 20 K Za osebo, za družino s 3 osebami pa 50 K« Vstop je dovoljen le povabljenim in po r.Jlh vpeljanim gostom.
Sokolstvo.
Sokol I. opozarja članstvo in njemu naklonjeno občinstvo na svoj ples, ki se vrši dne 4. t. m. v dvorani Filharmonične družbe, Kongresni trg. Ne zamudite- priletnega večera! Zdravo!
Sokol v Školli Loki priredi v nedelje 5. t. m. ob 20. -iri v novem Sokolskem domu plesni venček. Igra godba Dravske divizije. Vstopnina 5 Din. za članstvo, za nečlane 8 Din. Zdravo! Odbor.
KTOBraBBCOK3Xai1MMraWBlWHtl. I —I
S»«rž En turistika.
Odborova seja tnristovskega kluba »Skala« se vrši v petek, dne 3. februarja ob pol 8. uri zvečer pr’ Novem Svetu.. Poživljajo se vsi tovariši odborniki k točni in zanesljivi udeležbi.
Smučarski odsek turistovskega kluba »Skala« ima važen sestanek v petek, dne 10. t. m. ob ool osmih zvečer pri Novem Svetu v Prešernovi sobi. Udeležba sestanka ie obvezna in rotrebna za vse smučarje T. K. S,— tako za ene. ki imajo lastne smuči oz. so si jih :zposodili od kluba, kakor za one. ki so še brez smuči. Pridite vsi, že Iz-vežbani in novinci!
Na . splošno željo ponovi Zika-kvartaf ' svoj III. komorni večer v pondeljek, dne 6. februarja točno ob 8. url zvečer v dvorani Filharmonične Ružbe. Izvajali bodo celoten spored,, to je Smetanov kvartet »Iz moje , domovine«, Beethovnov kvartet opj 18 in pa Dvorakov klavirsk* kvintet. Prepričani smo. da bo naše občinstvo ravno tako številno posetilo ponovitev komornega večera, v za katerega se prodaiajo vstopnice od sobote dalje v oisarni Glasbene Matice.
Pokrajina.
Iz Čakovca nam pišejo: v štev. II »Jugoslavije« z dne 14. jan. 1922 poročate, da je zaprosila, kakor že poprej vsako leto, le tvrdka paromlin seznam ‘uslužbencev. Seznam je vseboval vse osobje na postaji brez razlike. Nihče ni vplival na tvrdko, ki je iz seznama črtala vse tiste, ki nimajo direktnega opravka Ž njo in ne samo strojnega oddelka. Na dovlačilnici imenovane tvrdke obratuje uprava državne Železnice in ne pol leta obstoječi strojni oddelek pestaje, vsied česar vsakdo razume ravnanje ravnatelja tvrdke, svoječasnega načelnika te postaje. Pripomnimo, da seznama ni sestavil postajni načelnik, Ni pa mogel braniti, da sta ga sestavila dva uslužbenca, ker ravno v nasprotnem slučaju bi osobie imelo povod za sumničenje.
^ Šoštanj. Javni in zasebni uradniki v Šoštanju prirede v soboto, dne 4. febr. t. J, v hotelu »Union« plesni venček, pri katerem-svira vojaška godba iz Maribora. Cisti dobiček ie namenjen revni ded. Posetite to prireditev v najlepšem številu. Vabila se bodo pravočasno odposlala.
MFesTB&MS&fc® p©&"@še1©. Ljubljana, dne 1. februarja 1922.
K ral	lira	Tlak zraka	Tam zraka C	r ter	DMatmst 0-10	Padavine mm
Ljubljana *	7	7227	08	brezvetr.	sneg	84-6
	14	7260	3 7 | sev. vzh.		obl	
	21	730-5	00	1»	megla	
Zagreb	7	7491	1-0	brezvetr.	sneg	300
Beograd	7	749 5 *	4-0	jug. vzh.	več. obl.	40
Dunaj	7	7r08	o-o	sev. zap.	obl.	60
Innsbruck	7	7541	03	brezvetr. |j dež		20
Praha	7	—	—	— 1 !_		—
Opomba	: V L	jubljani bai	•ometer višji, temperatura nižja.			t.
Michef Zevaca:
,.NOSTRADAMUS."
»Obtoženi ste razžaljenja veličanstva... imate li kaj izjaviti?«
Royal de Beaurevers se je vzravnal; njegov obraz se je pokril z mrklo trpkostjo.
»Vse je res,« je zarohnel. Priz-znarn! Na vsa usta povem — vpričo vsega Pariza, če je potreba! Toda ko se razve, zakaj sem na borišču pri Bastilji sv. Antona «
»Tiše!« ga je prekinil poverjenik. »Govorite tiše!«
»— zakaj sem nameril kopje v kralja Henrija «
»Mož je zblaznel!« je reke! poverjenik, obrnivši se k svojemu pisarju.
Pisar je dvignil oči proti stropu, zategnil usta navzdol in zmajal z glavo; izrazivši s tem svoje sočutje do jetnikove blaznosti, je pomočil pero v roženi črnilnik, ki ga je imel za pasom.
»Prijatelj,« je povzel uradnik, »kdo govori o tem! Bodite pametni! ...«
»Tedaj nisem obtožen kralje-morstva? ...«
»Očetomorstva!« je trepetaje po-Oravil sam pri sebi.
»Kraljernorstva? Nikarlte ne Izgubljajte glave že zdaj! Tisti, ki je ... lehko rečem, po nerodnosti sunil njegovo veličanstvo s kopjem, je gospod de Montgomery; stvar je že s tem očitno dokazana, ker je vrli kapetan v obupu nad svojo srečo izginil brez sledu ...«
Royal je strmč poslušal to govorjenje. Ni ga razumel! ... Kje naj bi sc mu bilo sanjalo, da Katarina de Medicis iz političnih razlogov noče dopustiti sumnje o kakem nameravanem umoru! Pariz je moral ostati za vsako ceno prepričan, da Se je zgodila nesreča ...
»Vraga, vraga!« je nadaljeval poverjenik z ncizpremcnjeno tihim glasom, »kako se vam mudi, prijatelj! Ako bi bili obtoženi kralje-morstva, bi vam odsekali desno roko in izruvali jezik, nazadnje pa bi Vas raztrgali s konji na štiri kose...«
Jetnik ni trenil z očmi; strmel je predse, kakor bi sanjaril...
»Razžaljenje veličanstva, ne več m ne manj! Že to je dovolj kočljivo. Pravzaprav bi vas morali obesiti!... Le kraljičini milosti gre zahvala, da boste samo obglavljeni, kakor kak plemenitaš!...«
Žarek veselja ja blienil V <oyt* lovem očesu. Obglavljenja s sekiro se mu je zdelo manj sramotno cd obešenja — in po takratnih pojmih
je bilo res tako.
»In Floriza,« je pomislil, »ne bo videla mojega trupla nihati na ve-šalih...«
»Obtoženi ste razžaljenja veličanstva,« je povzel uradnik. »To se pravi, da ste zvabili njegovo veličanstvo v neko hišo v Kalandrski ulici, kjer ste ga imeli ujetega in ste mu celo grozili... Le kraljeva hladnokrvnost in pogum sta omogočila njegovo rešitev. Kaj imate pripomniti?«
Jetnik je kimal na vsa vprašanja. Priznal je, karkoli so hoteli. Poverjenik je bil tako zadovoljen s »prijateljevo« ustrežljivostjo, da bi mu bil pri slovesu najrajši stisnil roko.
Nihče drugi ni več poset.il Royala de Beaureversa v njegovi celici. On pa je vendar čakal... Z obupnim gnevom je upiral poglede v vrata, kdaj vstopi Roncherollcs!
»To mu povem, poštenjaku velikemu profosu, ki ga je sama poosebljena krepost, čast in zvestoba! Povem mu, da sem ga reši! sramote, ko sem iztrgal njegovo dete Rolandu de Saint-Andreju! Da sem tvegal svoje življenje in podrl kralja v viteškem boju zato, ker je stregel njemu po očetovski časti! Da sem potegnil Henrija z lestvice, po kateri je hotel splezati k njegovi hčeri! Povem mu tudi, da bi se bil v Montgo-meryjevem šotoru s svojimi štirimi tovariši lehko otepel vseh njegovih beričev; le njdga mi je trebalo ubiti, pa bi se bil otel... A prizanesel sem mu, ker sem v njem spoštoval Flori-zinega očeta!...«
Toda Roncherollesa ni bilo! — Upehan, izmučen, razjarjen od pričakovanja smrti, se je vrgel Royal katerikrat na posteljo in zahropel:
»Floriza mi je rekla, da umre z menoj, če jaz poginem!... Kaj dela zdaj? ... Kakšne so njene misli? ... Je li še vedno prepričana, da je moje početje strašno? ... Ali me je morda pozabila?... O mati, mati! Zakaj te ni pri meni, da bi tolažila svojega otroka? ...«
Nečemu se je čudil, in po pravici: strašna misel, da je morilec svojega očeta, ki mu je izprva tolikanj težila srce^ se je oglašala čedalje redkeje. Le v dolgih presledkih je vstajala pred njim Henrijeva slika. In kadar se je zagledal vanjo, se vzlic No-stradamovem zatrdilu ni mogel pripraviti, da bi bil rekel: »Moj oče!«
Nazadnje mu je drugo val« 1« it j dvoja misli... Dvoje ljubljenih obrazov se je sklanjalo k njemu kakor dvoje angelov, ki so jima v nebesih naročili, naj ga spremita prav do vznožja krvniškega odra: Floriza in Marija Croixmartska!... Njegova nevesta!... Njegova mati!...
Deveto noč so prišli stražarji ponj ter ga odvedli po mnogih stopnicah in dolgih hodnikih v veliko pritlično dvorano Gradiča. Bila je polna vojnikov. Jetnik je bil neoborožen; roke je imel trdno zvezane za hrbtom. Vojniki so bili oboroženi do zob. Ko pa se je pojavil sredi njih ter krenil trdno po dolgi dvorani, so se odmikali trepetaje in plašno stiskali bodala, in dolgo mrmranje je završalo od ust do ust:
»Royal de Beaurevers!...«
V ozadju je bil oder, na katerem je sedelo sedem svečanih, črno oblečenih rnož. Eden izmed njih je jel izpraševati jetnika, ki je odgovarjal na vsa vpraašnja »da«. Drugi je govoril četrt ure v učenih pravniških izrazih. Nato so imeli vsi skupaj tiho posvetovanje. In končno je eden prečital nekakšno listino, ki bi slovela v pametnem jeziku takole:
»Royal de Beaurevers je spoznan krivim razžaljenja veličanstva. Obsojen je, da mu krvnik odseka glavo na Grevskem trgu. Sodba se izvrši pojutrišnjem ob devetih zjutraj.«
Royalu de Beaureversu je ostalo po tej obsodbi še trideset in šest ur življenja...
II.
Jaques d’ Albon de Saint Andre.
Povedali smo, da ni takrat, ko je dobil Henri II. svojo smrtno rano, nihče potočil odkritosrčne solze, razen Marije Stuartove, ki ni dolgovala kralju ničesar, ter dvornega norca Brusqueta, kateremu je kralj dolgoval tiste redke ure nedolžnega veselja, ki jih je preživel na zemlji.
A vendar je bil nekdo navzoč, ki je imel od kralja vse svoje časti in bogastva in bi bil moral prelivati krvave solze, če je kedaj na svetu pla-kala hvaležnost. Ta človek je bil Jacques d’ Albon grof Saint-Andrč, maršal francoski. Najdražji ljubljenec kralja Henrija!
Dočim je klečal pri ranjencu mojster Ambrož Pare ter preiskoval poškodbo, je ohranil Saint-Andre tisti neprodirni obraz, za katerim skrivajo vsi spretni dvorjani svoje prave misli in čuvstva. Ko pa je ranocelnik vstal in so zagnali krik, da kralj umira, se je zazdelo tudi Saint-An- 1
dršju, da se *8wij« ?>«-a ttga*®-vtmj nošami,
V nedavnih dneh Je bil maršal izmed najbolj vneifh privržencev in petoiizcev Diane Poitierske. Poniževal je Katarino de Medicis, kolikokrat je zahteval njegov kredit — to se pravi, malone sleherni dan. A v tem trenutku, ko so vsi pogledi sledili ranjencu, ki so ga polagali na nosilnico, da bi ga prenesli v Louvre, je Saint-Andre uprl oči v kraljico. Bil je drzen igralec in se ni hotel kar tako odreči igri. Katarini je bilo treba le migniti, pa bi se bil splazil k nji po trebuhu in postal na mestu njen najzvestejši pristaš.
Ko je nosilnica, oprta na ramena prvih veljakov kraljevskega dvera, izginila s oozorišča, je Katarina pogledala okoli sebe, da bi spoznala prijatelje in sovražnike ter pokazala že v prvem hipu svojo regentsko oblast: zakaj dasi je bil prestolonaslednik že dopolnil zakonito starost, je vendar vsakdo vedel, da bo vladala mati namestu njega.
»Gospoda,« je dejala, »spremite me v Louvre, da skličemo tam državni svet. Vi pa, gospod maršal, čakajte mojih ukazov v svojem dvorcu.«
(Dalje prihodnjič.)
Proda sc s
3 JOHE VELIKA BUKOVA HOSTA
je v Rečici pri Laškem tik okrajne ceste za posekati. Les bi se dal najbolje porabiti za žcanje oglja. Pojasnila daje proti prilo-žitvi odgovorne znamko Obrtniško društvo v Laškem.	200
DVA OGLEDALA,
ornament stekli 125 X 65 cm. Kje, pove uprava »Jugoslavija«.	183
DOBRO OHRANJENO PC liŠTVO Gledališka ulica 10/1, desno.	195
2 NOVE OBLEKE, 2 ŽAKETA, 1 ČRNE HLAČE, 1 ŠPORTNA OBLEKA Sv. Petra cesta 16/1.	193
MLEKARSKO ORODJE
v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Aloj?. Dremelj, Mala vas 3, pošta Grosuplje. 192
NA PRODAJ IMAM DOBRO
OHRANJEN STROJ ZA DELJENJE
TESTA
(namreč za žemlje a 25 kosov) na vpogled in cena pri Klemenčiču. Mokronog. Dolenjsko.
ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU, sredi mesta, cena 50.000 Dinarjev. Kupci naj pismeno ali ustmeno vprašajo pri L Kavčič, Celje gosposka ul. 6.	180
VEČ STO HEKTOLITROV PRVOVRSTNEGA VINA
se proda. Rudo!? Hakner, Sv. Petar, Ore-hovac, kot Križevca.	188
Službe: $
DVA ALI TRI POPOLNOMA URJENE MIZARJE,
ki so zmcžnl voditi posamezne oddelke tovarne, sprejmem. Istotam se sprejme tudi spreten risar za umetna mizarska in stavbena dela. Ponudbe pod štev. 201 na uprav-ništvo tega lista.	201
OPEKARSKI MOJSTER
k več deiavcem, vešč ročnega izdelovanja opeke v navadni peči (Feldcfen), se sprejme. Ponudbe naj se vpošljejo na naslov." »Nova Nada«, d. d. rud. podjetje v Globo-kem pri Brežicah.	199
HLAPEC,
pošten in zanesljiv, se sprejme na večje posestvo blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo pod »Zanesljiv štev. 197« na upravo lista. 197
SODAR,
pošten in zanesljiv, ki bi pomagal tudi v kleti, se sprejme. Pismene ponudbe pod »Pošten štev. 196« na upravo lista. 196
DOBER KONJSKI HLAPEC
se takoj sprejme. Hrana in stanovanje V hiši. Plača po dogovoru. Naslov se Izve V upravništvu našega lista.	194
VDOVA PO VIŠJEM URADNIKU
z dvema deklicama (9 in 11 let) Išče inteligentno, značajno, samostojno gospo v svrho skupnega gospodinjstva In življenja, Ponudbe pod »Prijateljica otrok« na upravo lista.	2fa
Razno:
SAMO KRATEK ČAS
(radi preselitve) mlinska sita po znižanih cenah razpošilja. Proda se tudi knjižnica čez 1000 knjig, večina nemških. J. Dolinar, Svetje, Medvode.	65H
KOMPANJONA
v svrho eksporta, iščem. Potreben kapital 160.000 do 200.000 kron. Tedensko 40.000 do £0.003 kron čistega dobička. Ponudbe pod »Kompanjon« na upravo »JugoslavUe«.
191
Zenitne ponudbe;
KORESPONDENCE.
Kdpr hoče kaj interesantnega doživeti, naj piše na upravo »Jugoslavije« pod šifro* »Biotzd«, brunette« in »črna«.
169
* •(•■••■•■JIH................  imiohiui
iannaaaaaa«a*. •
pnrotEna
l II. 1522
Ljičljana :
IS®
f
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, ded in praded	•
JOŽEF TOMC
bivši strojarski mojster
danes ob 2T. vri po kratki mučni bolezni, previden s svetotojstvi, V 82 letu starosti, mirno preminul.
Pogreb rajnika bo iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta št 5, ha Svečnico ob pol 5. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu, V Ljubljani, dno 31. januarja 1922.
Žalujoče rodbine: ToirtC, Tominc in Turk.
p——— --------- — ----------------—     ——■
| VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni
NUK \
t .
Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, do je naš dobri oče, oziroma soprog, sin, brat, stric, tast, gospod
RA3KO MARENCIC
trgovec in pocestnik, občinski svetovalec v Kranju, predsednik ..Hranilnica in posojilnice" in ,.Tiskovnega društva" L t. d.
danes v torek, 3T. januarja ob 10. uri po kratki, mučni bolezni v 41. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bode na Svečnico ob štirih popoldne v Kranju.
Sveta maša zadušnica bode v petek, 3. februarja ob 8. uri v župni cerkvi v Kranju.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno mo-■ litev in blag spomin. -
V Kranju, dne 31. januarja 1922.
Mar. Marcnčit roj. Aljančič, Rajko, Janko, Marija,
soproga.	otroci.
Marija Marenčlč,
ui ati.
Albina Leskovec,	Franc	Leskovec*
sestra-	svak.
Franci. Stanko, Albina, Merica, Joško, Hedica,
sestrnnei.
Jerica Aljančič,
tašia.
ES:SiWM
El
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA L
I
f'
Naročila sprejema tudi uprava Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju.
| Za$f®pst¥©
8 slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo « in Srbijo prevzame zagrebška agentura, ki deluje že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z lastnim avtomobilom. — Ponudbe na upravo lista jj jj	pod	,.ZASTOPSTVO".
jjnnit § jš.
SIHBffiBESR OS535IB!!K!!ES! EZHSSRESHiBra	StBESša.-jJOiia	{gam	JEZiatS!	Ei	J
1 KORANIT f
a asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrije vanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu(Hrvatska)
glavno zastopstvo za Slovenijo:
|	Frasa	Htelevar
p0 ZSFOvntea, ^©irs^Js5c@a
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte.
CBOsaaiaBBaiiBnBiaBaassindiSBBBassaHBBBaBBBHOBBBnBBHHBaM
ST
SOHO
z dvema posteljama, iščeta uradnika s hrano ali brez hrane za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod „Soba".
POZORI
POZORI
VZ *»55"
'^illllF
V Ljub Jani se takoj proda
TOVARNA
brez inventarja
s stanovanjem, pisarno, modernimi delavnicami, dvoriščem, kanalizacijo etc. — Vprašanja pod: „TOVARNA 2000 m2”, poštno ležeče Ljubljana.
li?*#*'
ajns talili® in posojilnica s Škofji Loki
razpisuje službo
——— tajnika —
Ponudbe, z navedbo dosedanje uporabe in zahtevka plače na) se vpošljejo na naslov zavoda najkasneje do 15. februarja 1922.
zmožnega bilance, prvo-vrstno moč sprejme ve-Uko industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene po-nudbe z navedbo do-
sedanjega službovanja na upravništvo pod „Bilančnik“ Plača po dogovoru.
Glavni iu odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubUanL