195. Številko.
v soboto. 21 avgusta 1903.
XL. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimšl nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe }rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira« — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po K> h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravniStvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Urednifitva telefon št. 34.
Jttesečna priloga: „Slovenski Cehnik".
Posamezne številke po 10. h.
Unravx>!štva telefon št 85.
Nfl]bllž]a naloga.
Na svetu gn ni narodu, kjer bi ne bilo strank. Dim se narod povzpne na gotovo stopnjo kulture, čim se začne v njegovem ekonomičnem življenju diferenciranje, nastanejo tudi stranke in čimbolj se razvija narodovo kulturno, politično, ekonomično in socijalno življenje, toliko več nastane strank, kajti bilo je vedno tako in vedno tudi bode, da se bodo ljudje združevali po enakosti svojib interesov in stremljenj.
Cisto naravno je tudi, da pride pri takih narodih tudi do nasprot-stev z duhovščino. »Sloga« med vsemi stanovi v tem smislu, kakor so jo včasih pri nas propagirali, je mogoča samo tam, kjer vladajo še najprimi-tivnejše razmere, drugod pa nikjer.
Strankarstvo samo ni torej ni-kaka nesreča. Nasprotno. Kjer ni tekmovanja, tam nastane stagnacija in tudi mrtvilo.
Slovenci smo razdeljeni na dve stranki, na napredno in na klerikalno. Sčasoma se razvije morda še so-cijalnodemokratična, a ne še kmalu, ker nimamo dosti industrije, a še v tej delajo večinoma le kmetski ljudje, ne pravi delavci. Šele sinovi teh delavcev bodo pravi delavci, zakaj kmet, ki dela v tovarni, korenini še vedno v zemlji, ki jo je obdelav al, ostane kmet tudi 5e zapusti to zemljo. Kar imamo drugih strank ali frakcij, to sploh nič ne šteje. To so skupine, ki so le formalno ločene od obstoječih dveh velikih strank od napredne in od klerikalne, bodisi iz lokalnih ozirov ali vsled osebnih aspiraeij posamičnih mož. Sila življenja bo te strančice pognala bodisi v ta ali v drugi tabor ali pa jih zdrobila in uničil.i. zakaj v današnjih časih hitrega demokratiziranja, ko odločajo samo mase, ni prostora za politične specijalitete.
V obče se mora priznati, da je razvoj našega strankarstva prav srečen. Povsod na svetu velja kot politični ideal, da se stvarjajo samo velike stranke. Angleška, zibel ljudske suverenitete, ima še danes pravzaprav le dve stranki in tudi v drugih avah, naj imajo tndi še toliko frakcij, vidimo povsod, da se grupi-
. i.:Lii.»<El*JBB
dve
ve-
ra j o volilci pravzaprav le liki skupini.
Proces diferenciranja je pri nas že tako daleč dospel, da bodeta kmalu pO vsem Slovenskem dve stranki. Kranjski je prva sledila Goriška. Lani je šla narazen z velikimi žrtvami od napredne strani vzdrževana »sloga« na Štajerskem in zdaj se je začelo tudi na Koroškem živahno gibanje. Na Koroškem toliko časa običajno identificiranje slovenstva s klerikalizmom je narodni stvari storilo dovolj zlega. Klerikalizem je na tisoče ljudi pognal iz slovenskega tabora nemškim nasprotnikom v roke. Ljudje liberalnega mišljenja niso imeli iti drugam, kakor v tabor nemških nacijonalcev, če so se hoteli oteti du-hovskega gospostva in če niso hoteli tlake delati rimskemu klerikalizmu.
Xe bo dolgo in lahko bomo rekli, da je velika evolucija v slovenskem narodu dospela na točko, kjer bo ostala precej časa, dokler se namreč bistveno ne predrugačijo nase ekonomične in socijalne razmere. V vsaki slovenski deželi, v vsakem slovenskem okraju bodemo imeli po dve stranki in sicer napredno in klerikalno.
S tem je nastala potreba pripravljati pogoje za enotno in solidarno postopanje teh naprednih frakcij.
Sedaj dela vsaka teh strank če smemo tako reči, politiko na svojo roko, namreč le z ozirom na razmere v svoji lastni deželi. Vse te stranke so napredne, principi vsem isti, smotri tudi. ali drugače ni med njimi enotnosti v taktiki in enotnosti v nastopanju napram pojavom dneva in pol i t ičnim aktuvalnostim.
V tem ozirn j*1 treba zbližanja in porazu mijenja, saj leži na dlani, da bo to napredni stvari in naprednim strankam le v korist. Da, nam se zdi, da l>i bila tesnejša zveza vseh frakcij napredne in narodne stranke naravnost največjega pomena za razvoj naprednosti na Slovenskem.
Trinajst let je tega. kar se je prvikrat poskusilo ustvariti nekaj takega. Takrat se je namreč vršil prvi shod zaupnikov vseli narodnih strank na Slovenskem v Ljubljani. Prišli so zastopniki iz vseh dežel, a stvar se vendar ni obnesla, kajti ni bilo eno nosti v načelih, zbrani so bili zastop niki različnih naziranj, tako klerikal
ci in liberalci in to je krivo, da tisti shod ni rodil pričakovanega sadu. Saerifizio deli' inteietto, ki so ga takrat storili liberalci, je bil brez koristi klerikalci so kmalu pokazali ustvarjeni organizaciji hrbet in šli v klerikalni tabor.
Danes pa se ne gre za združenje različnih elementov, marveč za združenje frakcij, ki so edine v svojih načelih, v svojih prizadevanjih in v svojih ciljih. Med takimi elementi je lahko ustvariti tesnejšo zvezo, take elemente je lahko združiti na enotno postopanje in enotno organizovano delo in zato je naš svet, naj se iz lokalnih naprednih strank ustvari vseslovenska napredna stranka.
Pismo s HrvaŠkega.
(Izstop srbskih radikalcev iz koalicije. — Rakodczavjev program. — Skupščine »Hrvaške stranke prava.)
V Zagrebu, 22. avgusta.
Madžarsko časopisje se veseli in slavi Rakodczava kot svojega genija, ki je sicer pripuščal, da je na Hrvaškem vse šlo svojim potom, sam pa je čakal, a je vendar doživel uspeh — sovražena hrvaško-srbska koalicija, ki je edino sposobna, da prevzame vlado, je jela razpadati! Srbska radikalna stranka je izstopila iz koalicije, a to je začetek razpada hrvaško-srbske koalicije.
Pojasniti hočem na kratko, v koliko je upravičeno veselje naših prijateljev Madžarov in v koliko v resnici škoduje splošnemu našemu položaju izstop srbskih radikalcev.
V koaliciji se nahajajo, kakor je znano, štiri stranke: dve hrvaški (napredna in stranka prava), dve srbski (samostalna in radikalna) in člani izven strank ali takozvani koalirci.
Te koalirane stranke je vezala reška resolucija, s katero se je sklenil neke vrste pakt z madžarsko koalicijo. Ko je madžarska koalicija došla na vlado, je hrvaško-srbska koalicija strmoglavila madžarone in prevzela v roke krmilo svoje domovine.
Dasi so se naše koalirane stranke često prepirale med sabo radi svojih nasprotujočih si programov, vendar jih je vezal drugo na drugo skupni cilj, da izvedo v domovini ustavne reforme.
Srbska radikalna stranka ima svoje vodstvo na Ogrskem v Novem Sadu, zato tudi ni mogla nikdar tako silno čutiti potrebe, da bi se tudi Srbi borili za ojačenje in razširjenje avtonomije hrvaške kraljevine.
Srbski radikalci so vse svoje delovanje na Ogrskem in Hrvaškem osredotočili na cerkveno avtonomno polje ter v tem oziru koncertrirali vso svojo borbo proti patriarhu Brankoviću. In tako je bilo mogoče, da so bili v Sremu, kjer so v političnem oziru najmočnejši, — pomagači madžaronov, pri volitvah v cerkveni sabor pa — radikalci. Zato niso imeli niti enega mandata v hrvaškem saboru, šele lansko leto so si v koaliciji priborili cela dva okraja. Dokler je koalicija živela v sporazumu z Madžari in madžarsko vlado, je to šlo v račun srbskim radikalcem, ker so spekulirali na pomoč ogrske vlade v njihovem sporu s patriarhom Bran-kovićem. Cim pa je nastal spor med koalicijo in Madžari in je koalicija započela odločno borbo v Pešti, so se jeli srbski radikalci držati kislo. Že takrat, ko je Apponvi predložil zakonski načrt o šolstvu, s katerim se uničujejo vse narodnostne šole, so bili oni edini izmed narodnosti, ki so bili zadovoljni s to zakonsko osnovo — samo da se ne zamerijo Madžarom. Ko je koalicija sklenila, da se ima borba v Pešti nadaljevati z obstruk-cijo. so bili zopet radikalci tisti, ki so pobijali to taktiko.
Da slučajno nista ona dva radikalna poslanca, ki sta bila v koaliciji, poštena moža (dobričini, a brez vpliva), bi prišlo že preje v sabor-skem delovanja do spora.
Da so sedanji izstop iz koalicijo radikalcem naravnost diktirali Madžari na čelu jim Wekerle, to je razvidno iz vseh znakov.
Madžarsko časopisje je že vnaprej napovedovalo izstop radikalcev iz koalicije. Takisto so si tudi radikalci izbrali za vso javnost najugodnejši čas za to afero, a v svoje upravičenje so navedli najslabše razloge. Hoteli so drugim škodovati, a so na škodi v prvi vrsti sami.
Y svoji izjavi so navedli kot glaven vzrok izstopa to, da jih je srbska samostalna stranka napadla na nek i skupščini!
Bili so preje časi. ko so se radi-
kalci in samostalei veliko ljutejše pobijali, ko so se strastno borili drug proti drugemu pri volitvah v cerkveni sabor, a vkljub temu niso radikalci izstopili iz koalicije. Naprednjaki in pravaši se tudi pobijajo po skupščinah, a so vkljub temu drug poleg drugega v koaliciji.
Takoj, ko so radikalci izstopili iz koalicije, je AVekerle potrdil njihove sklepe na cerkvenem saboru, da se jim zahvali. Sedaj imajo radikalci vsled smrti patriarha Brankoviča v rokah upravo ogromnega cerkvenega imetja.
Gre se se za Brankovičovega naslednika, zelo je torej potrebna naklonjenost madžarske vlade . . .
Z izstopom dvojice radikalnih poslancev iz koalicije izgubi koalicija v strankarskem oziru vrlo malo, mogoče, da ji to še celo koristi.
S tem so namreč razvezane roke agilni samostalni stranki, ki si bo osvojila z veliko većino srbske okraje
A to je v interesu narodne stvari in v interesu sloge med Hrvati in Srbi.
Srbski radikalci so, kakor je znano, v Sriemu podpirali panger-mane proti Hrvatom.
Ako pa presodimo momentano situvacijo s splošnega stališča, okrep-ljuje nesporno ta izstop pozicijo Ra-kodczavjevo, ker mu daje nade, da bo napredoval proces razpadanja v koaliciji . . .
Toda v tem oziru se bo Rakodczav ljuto prevaril.
*
Rakodczav ima torej »program«. Najprvo mu ga je odobrila ali bolje komandirala madžarska vlada, a kasneje ga je odobril, kakor javljajo, tudi sam kralj. Slab je ta račun, s kraljevo avtoriteto nam hočejo samo vsiliti kapitulacijo pred Madžari. Tako so tudi madžaroni šli pri zadnjih volitvah v boj pod geslom: »za kralj i se gre«, češ. da je on odobril njihov program.
No, pomagalo jim ni nič. Tudi Rnkodczvnvu se ne bo drugače godilo.
A kako naj tudi pomaga ta program, ko se Rakodczav v tem programu zadovoljava s Kossuthovo pragmatike, ki uzakonja madžarski jezik na Hrvaškem. Za to ceno obljubljajo madžari   več štipendialnih
LISTEK«
Grobar Jakež.
Spisal dr. K.
/<■ je -kopal grob za eh rod pod-vinski; zdaj je pa tndi sam dozorel zanj. Ves slok je in trhel, brez mišic, brez moči.
Pa je že prav, da je tako. Utrujen je življenja in počitka potreben. Zato naj le pride smrt; čim prej, tem bolje. Vsaj si že tako težko služi kruha. In kaj bo, ko si ga več ne bo mogel!
Nekdaj je bilo pač drugače. Krepak je bil ko hrast in raven ko jelka. Tacaš je z rovnico zamahaval, da je jek lete] po grobišču, ter lopato je za-sajal v prst, da so se rezale grude ko vosek.
Moj Bog! Turobno je opravilo, ki ga opravlja, eno najturobnejših na božjem svetu. Jokati bi se moral človek pri njem, jokati se in žalosten biti. Pa sčasoma se ga tako privadi, kakor okopavanja repe in korenja. Kopal je in roval, misleč na bog ve kaj, spozabil se celo, da si je zažvižgal in zapel, dokler ga ni opomnil na-trohel ostanek človeškega trupla, do katerega je dokopal, da tukaj ni mesto veselja. Potem pa je kopal dalje, vsaj navidezno resnega obraza, dokler ni bila ob zadnjem mahljaju jama gotova.
In ko so drugi plakali ob grobu, ni al o da se on ni veselil. Vsaj mu je
delo prineslo srebrn goldinar in na sedmini mu je truTi kaj odpadlo. Človek je že tako sebičen, da bi zgolj iz dobička privoščil svojemu bližnjikn največje zlo. In tako tudi Jakež -Bog mn odpusti in majka božja! — često ni bil nezadovoljen, da so imeli mrliča v Podvinn.
Ko pa je srebrne goldinarje tako krvavo rabil! Ped nerodovitne zemlje okoli lesene koce pač ni mogla rediti njega in njegove mnogobrojne družine. Zato je bilo treba delati, trdo delati, da ni revščina potrkala na duri. Pozimi mu je pomagala smrt, ko je češče posegala med njegove so-■;ede, poleti pa. ko so ljudje malo mrli, je našel zaslužka v žovneški graščini.
Da, tam v graščini je spoznal tudi svojo rajno ženo Marjeto. Dni-narica je bila, kakor je bil on dninar, pa mlada in lepa, kakor je bil on mlad in lep.
Hoj, kako lepo je bilo, ko jo je peljal k poroki! Ona je imela venec na glavi, on pa šopek na prsih. Njej je sreče in stida žarel obraz, on je pa juckal, da je odmevalo po polju. Na prag svojih hiš so prihajali sosedje, ju gledali in govorili: »Grobar Jakež se ženi. Lep par je to.«
Pa to je bilo pred davnim časom.
Potem pa je prišlo resno življenje, trud in skrb. Rodbina se je množila od leta do leta, kruha služiti pa so mogle samo štiri roke; pa še te ne dolgo. Ker podnevi ni mogla, delala je Marjeta ponoči, ko so otroci spali. In kaj je žela zato? Sirovost in grdo ravnanje moževo, ki se je ponavljalo
tem češče, čimbolj ji je ginevala sve-žost z obraza. Pa bila je je gola potrpežljivost in t i bost. Molčala in trpela, kakor da bi moralo tako biti. S< solza ji je le redkokdaj katera pritekla po velem licu. Toda mnogi porodi, trpljenje in pomanjkanje so ji črpali življenjski sok ter ji izsesavali mozeg. Onemogla je slednjič, da je morala leči v postelj, iz katere ni več vstala.
Uboga Marjeta! Ravno o svetem Martinu bo dvajset let, kar je ostavila njega in devet otročičev. Kako težko je bilo slovo! Z orjaško silo je zbrala zadnje moči, da je, vzravna vsi se v postelji, rekla z medlim glasom:
»Jakež, težko zapuščata male otročiče!«
Potem pa je nagnila trudno glavo k večnemu spanju. In ko so otroci klicali mamo, meneč jo vzdramiti, je stal Jakež, z najmanjšim detetom v naročja, ob njenem vzglavju z nabu-ljenimi očmi kakor pribit. Strašno ga je tiščalo v prsih, da ni mogel ne govoriti, ne jokati. Le ko je umirajočo streslo ob zadnjem vzdihljaju, da so zaječale posteljne stranice, ter ji prilezle smrtne srage iz vdrtih oči, zatulil je, kakor zatuli obstreljen volk v h osti.
In to je bilo delo, ko je kopal grob za Marjeto. Kovnica je bila težka, kakor bi bila iz svinca, grude pa trde, kakor bi bile iz kremena. K sreči so prišli gospod župnik mimo, ki so videč, kako se trudi, rekli:
»Jakež, ti ne boš danes z grobom gotov. Pošljem ti hlapca, da ti bo pomagal.«
In prav tako težka, kakor je bila takrat, je rovnica danes, prav tako nerada kakor takrat se zasaja danes lopata v grude.
Gospod /upnik so le vedeli, da bo tako. Poklicali so ga davi k sebi in so mu rekli:
»Jakež,« so dejali, »stari Rolto je umrl. Jutri bo pogreb. Prišla pa je vrsta do groba, kjer je pokopana tvoja rajnea Marjeta. 2e enkrat smo njen grob izpustili. Zdaj jo bo pa treba prekopati. To bo zate gotovo prehudo delo; vsaj veš, ilovica na našem pokopališču slabo prebavi j a. Ali naj pošljem po Lukača, da on mesto tebe skoplje jamo?«
Jakež je nekaj časa Domišljal, nato pa otrši si solzo rekel:
»Ni treba pošiljati; bom že sam skopal. V koči ni božjaka, ne soli. Srebrn goldinar bo ravno prav prišel.«
Toda delo mu kar noče iti od rok. Rovnica je težka, kakor bi bila iz svinca, prst pa trda, kakor bi bila zgolj kremen. Le počasi odgrinja grudo za grudo in pri vsakem mahljaju mu je treba seči po sapo.
Moj Bog! Cas bi bil, da bi že tudi njemu jamo izkopali. Tako rad bi umrl, tako rad bi se združil z ran j ko Marjeto. Osamljen je, zapuščen. Mlajši otroci so mu pomrli, starejši se pa razkropili po svetu. Pomožili so se in pozen ili, imajo svoje otroke in svoje skrbi. Njega pa se le redkokdaj kdo spominja.
In čim globlje je prikopal, s tem večjo težavo je zamahoval, s tem večjim naporom metal grude iz jame.
Ko se je pa dnu približavah si pa kar ni več upal zamahniti z rovnico in zakaditi lopato. Bal se je, da ne bi pogodil morebitnih ostankov. Pa tndi mogel ni. četudi bi bil hotel. Mrzliča-\ost se ga je lotila in mu vzela še zadnje moči.
Pocenil je in začel s svojimi koščenimi prsti odgrebati zemljo. Tako \ saj ne bo ničesar poškodil in se nad Marjetinim spominom pregrešil. In čepeč j«' grebe 1 ter grebel, pred očmi pa mu je postajalo motno.
Slednjič se je začela rediti prst in pod njim je zahreščala preperela deska. Vedel je, da je prikopal do kr-s1e. Pri drugih prilikah si ni dolgo Domišljal. Saj človek se sčasoma vsemu privadi. Krepko zamahnivši je razbil krsto ter ravnodušno pometal netrohle kosce iz jame, da je pripravil tako zadnjemu mrliču sveže ležišče.
Danes pa ne more in ne more. Čisto je opešal. Duši ga in roke se mu tresejo kakor bilje ob vodi. Malo počiti bo treba. Počitek mu bo dal novih moči, da bo zamogel grob dokopati. Mtidi se že, ker dan se nagiblje, Boltetov pogreb bo pa jutri za ratia.
Proti večeru se je po svoji navadi sprehajal stari župnik podvinski po stezi sredi pokopališča ter molil brevir. In ko se je mimo gredoč ozrl po novoskopanem grobu, je zagledal v njem grobarja Jakeža mrtvega. Zdel je na lopati v kotu, njegove steklene oči pa so štrlele v trohljad, ki je ležala križem po grobu.
13
mest za naobrazbo hrvaških železniških uradnikov in enega hrvaškega uradnika v poljedeljskem ministrstvu in v finančnem ministrstvu.
Razume se, da je vse naše časopisje smeje tej karikaturi političnega programa.
*
Danes se je pričela skupščina »Hrvaške stranke prava« v Zagrebu. To skupščino najštevilnejše stranke v koaliciji smo tukaj pričakovali z veliko napetosjo, ker so razni protiv-niki koalicije izmišljali najrazličnejše kombinacije.
V tej stranki sta namreč dve struji: ena bolj klerikalna se nagib-lje k državnopravnemu radikalizmu in je v zadnjem času odkrito predlagala, naj se koalicija razbije, stranka pa se združi s frankovci, ker ima ž njimi enak državnopravni program, dočim je druga struja bolj liberalna, se nagiblje bolj k napredni stranki in za to neče ničesar slišati o frankov -eih.
Prvo klerikalno strujo zastopa oseŠko glasilo »Narodna Obrana«, kojega lastniki tvorijo neko posebno frakcijo »slavonsko« v stranki. \ budi borbi so z naprednjaki, ker jim zadnji pred nosom osvajajo teren v Slavoniji; zato so tudi predlagali, da se prekine koalicija z naprednjaki. Na predkonferenci je prevladala popolnoma druga struja ter je bila na današnji skupščini sprejeta kompromisna resolucija, ki je državnopravno radikalna, toda koncem vseh koncev se izjavlja odločno za slogo s Srbi ter naroča svojim poslancem, naj ostanejo v koaliciji. In tudi na skupščini sami je bila ogromna večina za to, da ostane v koaliciji. Slavonska frakcija se je udala temu sklepu, le eden izraziti klerikalec pop Rittig, videč razpoloženja skupščine, je odšel ter pustil referat, da ga čita drugi.
V ostalem je stranka sprejela novi gospodarski, socijalni in kulturni program, ki je po sestavi stranke v vseh glavnih vprašanjih kompromisen ali izrazito konservativen in reakcionaren.
Glavno je. da se ni izpolnila želja Rakodczavja, klerikalcev in frankovce v, da razpade koalicija, ki ima izvršiti še veliko nalogo.
Socialna vprašanja.
Zakonito zvišanje eksistenčnega mi-ninia.
Istočasno z zakonom za trgovske pomočnike, o katerem smo govorili v »Obrtnem Vestniku«. je predložila vlada poslanski zbornici zakonski načrt o zvišanju zneska, ki ga kdo dobiva kot zaslužek, plačo, pokojnino itd., ne da bi se smel zaruniti. Ta načrt je prav pomenljiv, dasi se mu do-sedaj ni posvečala   posebna pažnja.
Zakonski načrt zviša dohodke, ki se ne smejo zarubiti, od 1600 na 1900 K, t. j. načrt določa, da znaša eksistenčni minimum 1900 K, da se ta znesek brezpogojno potrebuje za življenje, in da se dohodek, ki ne presega te vsote, tudi tedaj ne sme prikrajšati, ako je bil lastnik tudi uradno obsojen kot dolžnik kakega zneska.
Ta zakonski načrt naj bi potemtakem deloval socialno-politično, ker varuje zadolženega uradnika, uslužbenca ali delavca, ki ima manj kot 1900 K plače ali zaslužka, pred rubežem ter ga na ta način varuje največje bede. S tega stališča je načrt gotovo le pozdraviti. Se bolj simpatično pa se kaže poročilo, s katerim vlada načrt utemeljuje. Ta se namreč glasi: »Odkar so bili izdani navedeni zakoni, so se neizogibne življenske potrebščine tako zelo podražile, da so se morale plače državnim uslužbencem že dvakrat zvišati, da se jim je omogočilo prejšnje življenje. Vsled podra-ženja skoraj vseh življenskih potrebščin, posebno še živil, stanovanj in poslov ne odgovarjajo več neznrub-Ijivi dohodki eksistenčnemu minimu. Temu dejstvu se odpoinore v zakonskem načrtu z zvišanjem dosedanjih nezarubljivih zneskov od 800 gld. na 1900 K in od 500 gld. na 1200 K. To zvišanje odgovarja približno razmerju. Pri določitvi teh zneskov se ne smejo prekoračiti meje neobhodne potrebe, ker bi te meje prekoračena prostost pred rubežem zelo zavirala uslužbence, ki potrebujejo kredita, da bi ga ne mogli dobiti niti pod normalnimi pogoji. In tako bi se v zakonu nameravana ugodnost prevrgla v nasprotni uspeh.
To utemeljevanje se lahko smatra za jasno priznanje stremljenj uslužbencev in delavcev glede zvišanja dohodkov, zato tudi ne bo mogla ostati brez vpliva na delodajalce.
Zapiranje trgovin ob 7. uri.
Osrednje društvo trgovskih nslnžbencev za Avstrijo se bori sedaj hudo in energično, posebno na Dunaju, v Gradcu in v nekaterih mestih na Češkem za enotno zapiranje vseh trgovin in pisaren. Ta
boj izkazuje že prav povoljne uspehe, posebno na Dunaju. V tem boju pa potrebujejo trgovski uslužbenci solidarne pomoči vseh mislečih in socialno Čutečih ljudi. Obračajo se tedaj tudi na občinstvo, da jih v tem boju za njihovo zdravje in boljši obstoj podpira ter poziva vse konzumente, naj po 7. uri zvečer ne hodi v nobeno trgovino več. V imenovanih mestih se širijo letaki, v katerih utemeljujejo trgovski uslužbenci svoje zahteve s tem, da umre trgovskih uslužbencev več kot polovica za jeti-ko. Vse zdravniške avtoritete potrjujejo, da se ta in druge bolezni pospešujejo vsled prenapornega dela in posebno z vdihavanjem slabega zraka, ki se ga posebno v večernih urah nakopiči v trgovinah. V večernih urah v velikih in malih trgovinah popolnoma okuženi zrak pa je ravno tako tudi nevaren za občinstvo, ki vsled slabe razvade hodi deloma še vedno na kupovat svoje potrebščine v večernih urah. Predolgo odprte trgovine so tedaj nevarne splošnemu zdravju ter je to vrhu tega kulturi sovražna uredba. Toliko iz vsebine imenovanih letakov.
Kolektivne delavske pogodbe v Avstriji v I. četrtletju 1907.
»Soziale Rundschau«, ki jo izdaja delavsko-statjstični urad trgovinskega ministrstva, je priobčila razpredelnico o kolektivnih delavskih in dninarskih pogodbah, ki so se sklenile v Avstriji v I. četrtletju 1907. Razpredelnica temelji na poizvedbah pri tovarniških zvezah in na referatih delavskih strokovnih listov. Dognati se je dalo, da se je v omenjeni dobi sklenilo 104 pogodbe, in sicer 40 krajevnih (oziroma okrajnih) in 04 v delavnicah. Izmed krajevnih pogodb jih raztega 9 svoje delovanje na več kakor le na eden prometni kraj. Najznamenitejši med temi so: Pogodba prodajalcev izgotov-Ijenih otroških oblek za Prostejev in 35 krajev na Moravskem in pogodbe tesarjev za okraja Ustje in K a r b i e e.
Že preje obstoječe pogodbe so se v 17 slučajih obnovile ter so v gornje skupno število štete.
Dogovori so se sklenili: v 67 slučajih mirnim potom, v 32 slučajih po štrajku, v 2 slučajih vsled zatvoritve podjetja, v 3 slučajih po delnem štrajku.
Najživahnejše se je kazalo stremljenje, sklepati pogodbe v kovinarski in strojni industriji, v izdelo-valnicah živil in pri stavbinstvu, kakor je razvidno iz sledečega:
Krajevne Pogodbe Sfc =
Kovinske   in  strojne pogodbe *delavn. v 1
industrije 5 20 25
Lesna    industrija 5 3 8
Usnjarska    „ 14 5
Tekstilna    „ 3 10 13
Krojaška     „ 6 6 12
Papirna       „ — 11
Industrija za živila 2 18 20
Stavbenska obrt 16 1 17
Tiskarska    „ 1 — 1
Obratna      „ 2
Skupaj
40
64 104
Izmed teh pogodb se jih je sklenilo na Štajerskem 2, Koroškem 1 in Primorskem B.
Pogodbe so imele v 80 slučajih izmed 104 slučajev določbe o d e 1 a v -n e m č a s u . kojih nominiranje se suče med 8 in 11 urami. Najkrajši delavni čas, in sicer 8urni določa pogodba kemičnega tiskarstva za Dunaj in Krakov, 8V2urna je v dveh pogodbah dunajskih mizarjev za izdelovanje zabojev in 8:/4urna v pogodbi dunajskih stukaterjev. Pretežno 9—9V2urm delavni čas so dosegli kovinarski in strojni delavci, 9—10-nrni delavni čas drugi lesni delavci in tesarji, 10 do Humi krojači, pri čemer tvorijo dunajski krojači in krojačice za žensko obleko z 9 in 9V2urr|iin delavnim časom izjemo. Pivovarji izven Dunaja in prekajal-ci v Brnu ter peki v Trstu so se zedi-nili skoraj sploh za 11 ur.
Glede plač so se zedinili: v 28 pogodbah se je določila plača minimalnega časa in od kosov izdelanega blaga, v 44 pogodbah le plača za minimalni čas, v 10 pogodbah le plače od kosov, a v 16 slučajih se je določilo samo zvišanj«; plače.
Izključno minimalne časovne plače so se določile za stavbno-obrtne delavce, delavce pri pridelovanju živil, za predilce, pozamentirje, mizarje, kemične tiskarje, samo plače od kosov so se določile za stavbne ključarje, tkalce in strugar je. Istočasne določbe o akordu in minimalnih mezdah najdemo v pogodbah večine strok kovinarske in strojne industrije, izdelovalcev zabojev in krojačev, dočim izkazujejo sprem in jevalne določbe za iste delavske kategorije sedaj po tem, sedaj po drugem plačilne zistemu pogodbe usnjarskih de lavcev, pilarjev in izdelovalcev blagajn.
V 63 slučajih imajo pogodbe določbe glede nadur. Odškodnine za te nadure so precej enotno določene, pri stavbnih delavcih 25% in pri iz delovalcih živil (pivovarjih) 40% zvišanje mezde. V ostalih strokah se nagiba odstotek doklade med 10 in
50%. Plače za nedeljsko delo so urejene v 25, nočno delovl7 in delo ob praznikih v 8 pogodbah, in sicer se mora nedeljsko in nočno delo navadno plačevati za 100% višje.
O drugih pogodbenih točkah ni mogoče dati popolnih podatkov, ker so bili za predstoječe poizvedovanje deloma le kratki izvlečki iz pogodb na razpolago, v katerih so ravno te točke pogosto nepopolno zaznamovane. Vendar se je dalo šteti, da se je v 39 slučajih doseglo sporazumi jen je o predčasnem sklepu dela ob sobotah in na predvečer visokih praznikov, v 21 slučajih o odškodnini za dela izven delavnic ali obrtovališč, v 50 slučajih o priznanju organizacije in zaupnih mož in v 51 slučajih glede prostega 1. maja. 3 pogodbe imajo določbe glede vajencev. V treh slučajih se je napravilo za pogoj, da uslužbenci ne sinejo imeti hrane in stanovanja pri delodajalcu. Štirikrat je bilo treba dognati določbe glede odpovednega roka; razun tega se je mislilo večkrat na odpravo mezdnih odtegljajev itd. itd. — Veljavnost pogodb se je določila v 14. slučajih na 1 leto, v 5 na l1/'* v 1 na ls/4, v 29 na 2, v 6 na 2\/4, v 1 na 2 s/4, v 1 3V2 V 2 pa na 4 leta. 35krat se termin ni določil. _
Jugoslovanski minister.
Dunaj, 23. avgusta. Dvomi svetnik dr. Ploj popravlja svojo izjavo glede jugoslovanskega ministra. V »Agramer Ztg.« je namreč bila v njegovi izjavi napaka, češ, da ministrski predsednik ni simpatičen zahtevi po jugoslovanskem ministru, dočim je dr. Ploj izjavil, da ministrski predsednik taki zahtevi ni i:e-simpatičen.
Volilna reforma za nižje-avstrijski deželni zbor.
Dunaj, 23. avgusta. Deželni odbornik tir. G e s s 111 a n 11 je izdelal načrt volilne reforme za nižjeavstrij-ski deželni zbor. Načrt temelji na splošni volilni pravici, a pogoj je triletno bivanje. Ta pogoj je seveda v prilog krščanskim socijalistom, da oropajo volilne pravice delavstvo. Pa tudi svobodomiselne manjšine bi se radi krščanski socijalisti popolnoma otresli v deželnem zboru, zato je dr. Gessmann mesto Dunaj razdelil tako premeteno, da bi morali skoraj v vseh okrajih prodreti njegovi pristaši. Toda vlada, ki vztraja glede deželnih zborov na stališču interesnega zastopstva, se je že v naprej izrekla proti Gessmannovemu načrtu.
Ministrski sestanek na Soverniku.
Dunaj, 23. avgusta. Politična korespondenca piše o sestanku med ministroma A h r e n t h a 1 o m in Tittonijem, da pomeni ta sestanek le potrjenje tega, kar se je doseglo v Desiu in Rakonigu. Ker se je na sestankih vladarjev doseglo nekako celo evropsko vladarsko sporazumi jen je, sme se reči. da splošna miroljubna volja se ni še nikoli po kazala tako impozantno, brez vsakega dvoma, kakor ravno letos. Voditelja zunanje politike v Avstro-Ogr-ski in Italiji sta našla pri svojem sestanku že gotovo sliko. To je slika odkritosrčnega, tesnega prijateljstva med A\ stro-Ogrsko in Italijo v trdnih okvirih trozveze.
Rim, 23. avgusta. Javno mnenje v Italiji z veseljem pozdravlja sestanek med ministroma A hren-t h a 1 o m in T i t t o n i j e m , ker vidi v tem popolno soglašanje obeh držav v vseli svetovnih vprašanjih, posebno glede Balkana. Iz dosedanjih dogovorov se da konstatirati: 1.) da je bilo razmerje Italije vkljub njenemu razmerju z Angleško napram tro-zvezi vedno strogo korektno (?) ; 2.) da ste Avstro-Ogrska in Italija glede Balkana popolnoma edini; 3.) da je splošni položaj v Evropi zadovoljiv ter ni povoda za kakršnokoli vznemirjenje.
Zahteve in pridobitve Poljakov.
L v o v , 23. avgusta. Na velikem shodu poljske ljudske stranke so izjavljali poslanci te stranke, da bo njihov klub v državnem zboru postopal sporazumno s kmečkimi poslanci vseh drugih narodnosti in da je pričakovati radikalnih sprememb kmetijskega zakonodajstva. Posebno bodo zahtevali kmečki poslanci znižanje vojaške službe, zmanjšanje sodnih instanc in zavarovanje kmetov za starost in onemoglost. — V poljski klub ljudska stranka ne stopi.
Namestništvo je izdalo naredbo vsem orožniškim poveljnikom, da je uradno javljen je zanaprej v poljskem in ne nemškem jeziku. Nemščina se sme rabiti le še v občevanju med poveljstvi samimi.
Madžarska politika.
Budimpešta, 23. avgusta. V koaliciji je nastala zelo resna kriza. Ljudska stranka izstopi v naj-
krajšem času iz koalicije. Član ljudske stranke posl. Zboray je napisal nedavno zelo oster članek proti neodvisni stranki, za kar mu je podpredsednik državnega zbora R a -k o v s z k y brzojavno čestital. Rako vszky vsled tega ne bo več izvoljen za podpredsednika. Vendar pa koalicija ne razpade, ker tega ne pripusti krona, dokler koalicija ne izpolni pogodbe, ki jo je sklenila svoječasno s krono.
Vodstvo romunske narodne stranke se je brzojavno pritožilo na cesarja proti ministru notranjih del, ki vkljub opetovanim prošnjam in pritožbam še vedno dopušča orožnikom in upravnim uradnikom, da po svoji volji terorizirajo Romune.
Ogrski državni zbor bo imel dne 10. oktobra formalno sejo. Kmalu nato se staro zasedanje zaključi ter se otvori novo. Minister notranjih del predloži zakonske načrte o ustavnih garancijah, ki že imajo cesarjevo predsankcijo. Potem pridejo na vrsto nagodbeni zakoni in proračun za leto 1908.
Veleizdaja v Črni gori
Dunaj, 23. avgusta. Nemškim časopisom se poroča iz Kotora, da so dosedaj v Črni gori zaprli pet voditeljev večine v bivši skupščini in 18 častnikov. Zapiranje bivših poslancev se nadaljuje. Ustava se baje kmalu prekliče, ker se je knez Nikola prepričal, da bi zdrževanje parlamentarizma pokopalo črnogorsko državo. Posebno hudi so na cetinskem dvoru proti srbskemu prestolonasledniku, ki baje pospešuje veleizdajsko veliko-srbsko agitacijo v Črni gori.
Bolgarija in Turčija.
Sofija, 23. avgusta. Pri bolgarskem vladnem jubileju bo zastopal sultana poseben turški dostojanstvenik, ki bo obenem povabil kneza Ferdinanda v sultanovem imenu, naj pride obiskat sultana v Carigrad.
Vstaši v Macedoniji.
Dunaj, 23. avgusta. Grška vlada se je vendar ustrašila složnega nastopa vseh velesil zaradi njenih čet v Macedoniji. Prejšnje čase je na vse take opomine odgovarjala, da ne more biti odgovorna za čete, ki se ustanavljajo izven njenega ozemlja. Sedaj pa vidi, da mislijo velesile resno, posebno resno pa turško vojaštvo, ki je zadnje čase več grških čet temeljito pokončalo. Zato je grška vlada diplomatičnim potom naznanila, da je ukrenila vse potrebno, da zabrani posameznim sumljivim osebam ali celim četam prestop čez mejo v Macedonijo. Nadalje je ukazala vsem grškim častnikom, ki se mude v Macedoniji, naj se takoj vrnejo. Ako se bo ta ukaz izvedel, bo storjen velik korak za pomirjenje Maee-donije, ker grški častniki so bili v prvi vrsti, ki so se z vnemo in patri-jotičnim navdušenjem posvečali organizaciji in vodstvu vstaških čet, tembolj, ker so jih doma za to proslavljali za junake ter so dobivali celo svojo plačo. V najnovejšem ukazu pa grozi grška vlada, da se bo vse častnike, ki se na ta poziv ne vrnejo takoj v svojo domovino, smatralo za begune.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 23. avgusta. Iz obravnave, ki se   sedaj   vrši tajno pred vojnim sodiščem proti zarotnikom, ki so hoteli umoriti carja in generala Trepova, so se zvedele sledeče podrobnosti: Lansko poletje se je seznanil kozak  carske  straže Rutini o v s sinom načelnika brzojavnih uradov   v  carski   palači   R a u m o -v o m. Ta je skušal pregovoriti kozaka, naj se carska straža spunta, zgrabi carja ter ga privede v državno dumo, obenem pa naj umore generala Trepova. Kozak je obvestil o razgovoru svojega  ritmojstra  P e r e p e -lovskega . nakar je  dobil kozak ukaz, naj nadaljuje občevanje z Rau-movom, toda ta se je preselil iz Peter-hofa v Petrograd, vsled česar je bilo kozaku mogoče šele letos v februarju nadaljevati znanstvo ž njim. In takrat je Raumov skušal kozaka pregovoriti, naj umori carja. Obenem ga je izpraševal o carjevih navadah ter prosil kozaka, da mu je narisal načrt Babolovskega parka pri Carskem selu, kjer se   car   navadno sprehaja. Raumov je povedal, da mu bo v tem parku mogoče umoriti carja, ako se preobleče za finsko kmetico. Nadalje je vprašal, kje je mogoče dobiti velika    kneza    Nikolajeviča in A 1 e k s a n d r o v i č a  ter ministrskega predsednika Stolipina. Dogovorila sta se za tajno parolo, s katero bo mogel kozak priti v družbo zarotnikov. Teden pozneje je res dobil kozak vabilo, naj pride v določeno stanovanje v Petrograd. Pismo je pisala vzgojiteljica v liceju Antonija Eme. Tam sta bila razun zakonskih Eme še neka Ana P i g i t in načelnik zarote P u r k i n. Kozak je povedal, kje je carjeva pisarna, nakar je Purkin pripomnil, da je treba v spodnji sobi vreči bombo, ki carja ubije. Teden
pozneje je povedal Purkin na se tanku, da se ne misli na atentat proti carju, temuč le proti velikemu knezu Nikolaju in ministrskemu predsedniku Stolipinu. Kozaku so naročili, naj brzojavno naznani zarotniku Fc-dosjevu, ako bo prišel kateri imenovanih dveh v Petrograd. Dočim se je kozak z zarotniki dogovarjanje tajna policija opazovala zarotnike ter izvedela vedno nove člane, in sicer za plemiča Koiozovskega, meščana Bibergala, odvetnika T a-r a z o v a in Č i a b r o v a , za več žen, dijakinj itd. Pozneje je tajna policija z brzojavko kozaka razun dveh zarotnikov vse polovila. Dva zarotnika so že poprej usmrtili, med njima nekega Š t i f t a r j a. Razun R a u -m o v a taje vsi zarotniki.
Varšava, 23. avgusta. Med vojaštvom sibirskega voja se širi punt. Nedavno je 400 vojakov na mandžurski meji imelo na prostem revolucionarno zborovanje. Razganjat jih je prišel bataljon strelcev, nakar so revolucionarji zbežali v vojašnico ter se zabarikadirali. Začelo se je pravcato obleganje ter se je vso noč streljalo. 18 upornikov je ubitih, 35 pa ranjenih. Ostali so se zjutraj udali, ker jim je zmanjkalo patron. Vse so zaprli. Ponoči so se spunta 1 i vojaki drugega oddelka, vlomili v ječe ter vsi skupaj pobegnili preko kitajske meje.
Moskva, 23. avgusta. Blizu kopališču Sestrevea so roparji napadli vlak, oropali potnike ter vzeli iz blagajne 14.000 rabljev. V boju je bilo ubitih več potnikov. Roparji so nšli.
Punt v Maroku.
Pariz, 23. avgusta. Marokanci skušajo skoraj vsako noč vdreti v C a s a b 1 a n c o. Poskušali so zi<i preplezati, toda vojne ladje razsvetljujejo mesto z električnimi reflektorji. Francosko vojno ministrstvo odpošlje v Casablanco oddelek vojaških zrakoplovcev s šestimi zrakoplovi.
Dopisi.
Iz Ilirske Bistrice. Danes 18. t. m. sta praznovala »Prostovoljno gasilno društvo« in »Čitalnica« otvoritev svojega lastnega društvenega doma. Ob 4. uri zjutraj so nam nazu«] nili topiči priče tek slavnostnega dava, ob 5. uri zjutraj nas je izvabila godba    z    budnieami    iz    doma k sprejemu gostov iz    Jelšan, Jušič, Sapjan, Opatije, Voloske, Reke, Sušaka, Trsta, Postojne,    Rakeka itd. Pod spremitvom godbe smo odkorakali na slavnostni prostor v sredi Bistrice, pred društveni dom. V sredini prostora — ozaljšanim z zelenjem in cvetjem, je bil postavljen oltar, kjer je celebriral gospod dekan dr. J. M. Kržišnik na prošnjo gasilnega društva slavnostno >v. mašo, obenem snrsko mašo, pri obilni udeležbi vseli krogov; pri maši so peli domači bistriški pevci zbrani v »»Bistriški V li«, ki so danes prvič javno nastopili pod spretnim vodstvom g. davčnega pristava Perneta.    Po končani masi je blagoslovil g. dekan dr. Kržišnik društvene prostore;    na gOVOrniŠl oder je pa stopil g. Anton Carli, u< tarski substitul v Ilirski Bistrici, ter nam v kratkih jedrnatih obrisih očr-tal zgodovino obeh društev, smotre, katere  zasledujeta,   razložil pomni preustrojitve čitalnice v javno čitalnico in ljudsko knjižnico ter vzpo buja! v ognjevitih besedah navzoče ljudstvo, da se posluži v obilni meri ugodnosti,  katero jim  ponuja eital niča. Želeo. da bi društva, obhajajoča današnjo slavnost, tudi čuvala, ohranila in razširila svoj doni   in ideje, na podlagi katerih se je osnoval, končal je gospod govornik svoj slavnosl ni govor med frenetičnim aplavzom zbranega ljudstva.  Predsednik Čitalnice, gospod Vinko Šket, se je zahvalil imenom obeh društev vsem navzočim za obilno udeležilo in je obljubil imenom   zgoraj nih   društev čuvati društveni dom ter delati na to, da se izpolnijo nade, ki so se stavile *v otvoritev novega doma in v moderno pre-osnovo obeh   društev.   S tem je bil končan oficinlui del: čas do 3. ure popoldne je porabila večina dragih nam gostov v ogledovanje naše vasice in nje naravnih   krasot,   kakor tudi v ogledovanje naših    industrialnih in obrtnih podjetij,    parnih opekarn \ Mali  Bukovici  in   Kosezah, tovari testenin Žnidaršič in Valenčič, čebel njaka g. Antona Žuidaršiča, ki je pri vlekel mnogo interesentov, tvornice usnja prej tvrdka Valenčič i drugi, zdaj last g. Andreja ZnidarŠiČa, tvor niče sodavice in drugih abstinentu 1 h pijač, P, Ličan, vodovodnih naprav, parne žage g. Josipa Samsa in drugili podjetij, ko sc je pa bližala 3. ura, začetek ljudske veselice, so došli naši bližnji sosedje iz istrskega Podgra da, s pevskim društvom »Gorska Vila« na čelu, ter prijatelji naših dru štev iz Bitinj, Prema, Košane, Nove
(Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Naroda" št. 195, dne 24. avgusta 1907.
Sušice, Knežaka, Zagorja, vsi z vo-/ovi.tako, da je Ml obširni slavnostni prostor popolnoma zaseden. Kmalu ^.t* je razlegalo pred društvenim domom ubrano petje; izborni gg. pevci iz Zagorja in Knežaka so se menjavali s prekrasnim mešanim pevskim /borom Podgradske »Gorske Vile«, Kateri nas je v vsakem oziru presenetil s svojim dovršenim nastopom ikmJ vodstvom prosporia pevovodje (Jima. Sktuht ,da g-ji mlado pevsko društvo že izirubi, kor je ir. Urin baje on iražiran za ljubljansko gledališče. — Vmes pa so je vrtela v plesu mladina ]>ri zvokih izborne narodne godbe Lira« iz Sv. Kri/a pri 'Prstu. \ie anj živahno ni bilo vrvenje pri pa-iljonih, kjer je naš nežni spol pod vodstvom gospe Kagerjeve kot predsednice damskega odbora ter gospa: [lomladiševe, dr. Grassellijeve, Hod-uik-Bisailove. A. Lieanove, Fran S;:insove in Drag. Valov«1 skrbel za 'lesni blagor vseh lačnih in žejnih _ -tov prav izborno. Steklenice vina, i ive, šampanjee in tudi pokaliee, so kar izginjevale; slašeiearnar, kloba-sarja, in rl utti-frutti-mož« so morali še pred večerom ostaviti SVOJO delovanje, ker jim je zmanjkalo robe. Sele o ranem jutru je nehalo splošno veselje. Upajmo, da ostane ta dan vsem gostom in domačinom v dobrem spominu, zadnjim tudi v vzpoilbujo, da ne opuste pričetega dela ter namen . ruštvenega doma — biti središče cružabnemu. izobrazbo razširjajo-remu delu!
Dnevne vesti,
V Ljubljani. 24 evgusta.
— Svetovni kongres »Svobodne Misli« v Pragi. Udeležba na tem kon-srreso bo velikanska, kolikor se že se-daj da soditi po došlih prijavah. Naj-
i-tneje bo seveda zastopan češki i: a rod, ki pošlje na kongres zastop-
e vseh slojev in stanov. Dosedaj prijavilo 13 mestnih občinskih /astopov, 51 učiteljskih društev, 21 Sokolskih društev, 15 akademičnih oštev in 80 drugih društev. Kazen teh se je priglasilo dosedaj 25 poslancev, pisateljev in časnikarjev, 13 profesorjev, IG odvetnikov. 17 inženirjev in 147 uradnikov. Češko enstvo pošlje na kongres 6 0 zastopnikov in izmed teh bodo 3 -Topile na konirre>u kot govornice. Pripravljalni praski odbor se nadeja, da bo na kongresu častno zastopan tudi slovenski narod, nredvsem. da bodo zastopana vsa slovenska svobodomiselna akademična in druga društva. Vsa potrebna pojasnila daje in sprejema prijave: Sekretarijat »S v o b o d n e M i s 1 t«, Kraljevi Vinogradi, Komuni 6.
Klerikalna hudobija. Črevljar-ski mojster g. Zamljeu je postal in-solventen. To je nesreča, ki lahko zadene vsakega trgovca in obrtnika.
nima premoženja, posebno če moru — kakor č revi jar j i — mnogo kreditirati. Ali je g. Zamljen postal in-sulventen   po   nesreči ali po lastni
v.li. to se šele dožene. Danes še ne ore nihče tega vedeti in zato more samo brezmejna    hudobija izrekati sume   To pa je storilo glasilo ljub-
tskega -kota. »Slovenec« je priobčil s pravo farško    hudobijo pisano
tico, v kateri pravi, da utegne imeti lt. Zamljen opravka z državnim pravdništvom. Storil je to, ker je g. Zamljen naprednega mišljenja. Rad ■ »i ga osumničil pri ljudeh in pri oblastvih. Taki prijatelji obrtnikov so klerikalei! To smo mi liberalci rudar drugačni ljudje. Xi dolgo tega, kar je neki klerikalni svetnik trgovske in obrtne zbornice prišel ne le v konknrz, nego je bil tudi zaradi goljufive kride zaprt, a mi smo molčali o tem, ker mu nismo ho-VIi škodovati za nadalnje življenje, ker vemo, kako težak je boj za kruh, posebno za obrtnika, ki je prišel v nesrečo. Sicer pa je še vedno dobro znamenje, če človek, čim p ostane in-solventen, stori v postavi predpisane korake, kakor je storil Zamljen. Poznamo pa klerikalne prvake, ki mi voditelje svojih konsumov učili in silili falsificirati bilance, tudi ko so bili konsumi že insolventni.
SO torej učili in silili ljudi v goljufijo in je le posebna sreča in milost bila vzrok, da jih državno pravdništvo ni prijelo za vrat. Ca-pitol
— List narodno-naprednega di-
iaštva. V Celju je jel izhajati nov list »Svoboda« kot glasilo »Organizacije narodno-naprednega dijaštva«. Svoboda« izhaja 15. vsakega meseca. Program novega lista in nove dijake organizacije je obsežen v tehle točkah: 1. Organizacija svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva ima namen, politično in znanstveno °rganizirati na svobodomiselni, na-rodno-napredni podlagi vse slovensko dijaštvo brez razločka. Vsak član naše organizacije se mora seznaniti s temeljnimi nauki znanosti in s programi vseh slovenskih strank. 2. Izobrazbo, ki sloni na neovrgljivih resnicah novodobne vede, izobrazbo, ki
nas vodi do napredka in svobodnega prepričanja, hoče ta organizacija gojiti in pospeševati pri svojih članih. Zato hoče pospeševati ustanavljanje raznih knjižnic in izobraževalnih klubov. 3. Da pa je zdrav duh, mora biti tudi zdravo telo. Zato priporoča organizacija svojim članom, da pridno telovadijo in se po svojih sredstvih in ob možnih prilikah udeležujejo planinskih družb. 4. Organizacija nalaga svojim elanom dolžnost, do odločno kažojo pred svetom svoje prepričanje in delujejo po možnosti na to, da se uresničuje in širi svobodomiselna in napredna ideja med narodom. Zato zahteva od vsakega svojega člana, da /lasti o počitnicah tolmači svojim domačim ideje naprednih strank. Priporoča naj svojim ljudem dobre na podlagi naprednih idej spisane knjige in časopise narodno-oaprednih strank. 5. Ker hoče naša organizacija vzgojiti dobre in koristne narodne delavce, zato ne more jemati v svoje okrilje dijakov, ki jim je ideal klerikalizem, našemu narodu najhujši nasprotnik in škodovalee. Vse druge dijake, ki se oklepajo napredne ideje, pa kliče in vabi naša organizacija za svoje »otrudnike in soboritelje k značajnomu in odločnemu, a neizprosnemu boju proti mračnjaštvu in uazailnjaštvu in k vztrajnemu in krepkemu delu za korist, prospeh in blagor celokupnega slovenskega naroda, (i. Zahtevamo od svojih tovarišev, da vstopijo v naša narodno - napredna akad. društva. (»Triglav«, »Sava«, »Ilirija«) in da V njih uresničijo ideje, ki si jih je napisala organizacija na svoj prapor. Kdor hoče kaj prispevati za vzdrževanje novega dijaškega lista, naj pošlje svoj prispevek na naslov: S v o b o d a<v   poste  restante Celje.
— Napredni politični shodi na štajerskem. Poslanec Vinko Jezov-n i k priredi shod volileev 1. septembra pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, 15. septembra pa v Mislinju. Poslanec Fran R o b 1 e k sklicuje shod volileev 8. septembra pri Sv. Jurju ob Taboru.
Srbskim in češkim gostom na čast je priredilo »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani prijateljski večer v hotelu »Južni kolodvor«. Večera se je udeležilo nad 50 učiteljev in učiteljic. V imenu »Slovenskega učiteljskega društva« je pozdravil srbske in češke goste predsednik g. Juraj Rezek kličoč jim iskren dobro došli. Na pozdravu sta se zahvalila za Čehe g. Skala, za srbske DČitelje in učiteljice pa predsednik »Srbskega učiteljskega udruženja < g. J ova novi č. Govorili so še nato Ceha jr. H a j n v z Moravskega in S c h u s t e r s Češkega ter Slovenci gg. Gangl, Pesek, C v a h t e in Likar. Vsi govorniki so naglasa!i potrebo vsestranske solidarnosti mod slovanskim, zlasti jugoslovanskim učiteljstvom ter bodrili tovariše za vztrajno delo za presveto in napredek društva. Danes dopoldne SO prišli slovenskemu učiteljstvu v go-ste se b r v a t s k i in bolgarski n č i t e 1 j i.
— Najnovejša slovenska spe-cialiteta so modrijani, ki imajo pogum — lahko bi se reklo predrznost pisati javno o stvareh, o katerih niti pojma nimajo, bodisi da že nastopajo s samostalnimi projekti, bodisi, da le kritikujejo delovanje drugih. Res je, da več oči več vidi in da je javna diskusija vedno koristna, toda to velja samo za ljudi, ki o dotični stvari kaj vedo in jo razumejo. Smešno pa je in tudi Škodljivo, če govore ljudje o stvareh, o katerih niti pojma nimajo, o katerih se jim niti ne sanja. Letos na spomlad smo na pr. v „Našem Listu" čitali dolge članke o slovenskem gledališču. Tam so bili podani vsakovrstni nasveti, kako bi se moglo naše gledališče postaviti na trdno fioancijalno stališče. Seveda se je hitro izkazalo, da nimajo ti nasveti prav nobene realne podlage, da je bilo vse to pisano brez premisleka, brez ozira na dejanske razmere. Zdaj enkrat se je isti „Naš List" vnovič oglasil s „samostalnim predlogom". Ker pri gledališču ni imel sreče, hoče rešiti družbo sv. Cirila in Metoda. Na krožniku ji je ponudil letnih 15.000 K, kar vzeti jih je treba. Projekt je nad vse priprost in le čuditi se je, da ni že prej nihče prišel na to misel. Narodne pivovarne naj se zavežejo, da bodo od hektolitra piva dajale po 1 K družbi sv. Cirila in Metoda — narodni gostilničarji pa naj točijo samo pivo iz teh pivovaren. Res velikanska misel. Odstraniti je le nekaj „malih" težav. Kakor znano so gostilničarji z malimi izjemami v denarni odvisnosti od pivovaren. Navadno posodi pivovarna gostilničarju toliko denarja, da more začeti svojo obrt, in ta dolg mori gostilničarja vse svoje življenje. Dalje odplačujejo gostilničarji pivo tako, da so vedno pivovarni kaj dolžni. Gostilniška obrt dandanes pač ni to, kar je bila nekdaj. Preveč je gostiln in zato izhajajo gostilničarji dandanes le jako težko. Ce hoče kaka pivovarna prevzeti gostilničarja od druge
pivovarne, mu mora dati denar, da poravna svoj dolg pri pivovarni, od katere se hoče ločiti. Velike pivovarne, ki imajo dosti kapitala, te morejo tako delati, druge pa ne. To je tudi vzrok, da se narodne pivovarne ne morejo razviti. Velike pivovarne dovoljujejo odjemalcem vse mogoče stvari, da jih privežejo nase in da onemogočijo malim pivovarnam konkurenco. Odslej bo odvisnost gostilničarjev še hujša, kartel pivovaren bo kratkomalo onemogočil gostilničarju, da bi se ločil od ene pivovarne in bi šel k drugi, će bo nehal jemati pivo od ene pivovarne, mu ga druga ne bo smela dati. Gostilničar sploh piva ne bo dobil, če ne bo pariral kartelu. Edina pivovarna Au-erjevih dedičev se še vojskuje zoper ta kartel, ki so ga zamislile velike nemške pivovarne — a Če bo mogla vojno zdržati proti združenim konkurentom, je drugo vprašanje. Upamo, da bodo modrijani okrog „Našega Lista" znali svetovati, kje naj družba sv. Cirila in Metoda dobi denar, da bo izvedla njih projekt. Kajti narodue pivovarne niso v stanu osvoboditi gostilničarje iz odvisnosti od velikih tovarn. Morda pa porečejo ti modrijani, da tega ni treba in da bo zadostovalo, če bi narodne pivovarne od tistega piva, ki ga zvare plačevale, po 1 K od hektolitra vsakega družbi sv. Cirila in Metoda. Prav. V tem slučaju naj nam modrijani le pojasnijo, kako bodo narodne pivovarne zmagale konkurenco, če jih bo vsak hektoliter veljal krono več, kakor druge pivovarne. Na gostilničarje tega izdatka ne bodo mogle zvaliti, ker ga ne more prevzeti, kvečjemu, če bi ga zopet zvalil na konsumenta, ki pa se podraženju piva ne bo vdal, dokler bo drugo pivo cenejše. Sicer pa kažejo praktične izkušnje, da s tem projektom ni nič. Vrla narodna pivovarna Auerjevih dedičev, ki vari izborno pivo, bi lahko vedela o tem kaj povedati. Projekt „Našega Lista" je kratkomalo neizvedljiv. Mogoče je končno doseči, da bi kaka pivovarna kaj dajala družbi sv. Cirila in Metoda, a to bi le dajala iz svojega žepa, kakor dajemo vsi vsak po svojih razmerah, kot kupčijska uredba, kakor je trgovina z vžigalicami in s cikorijo, je pa to absolutno izključeno. Pisati take stvari brez ozira na dejanske razmere, ni samo bedasto, marveč škodljivo. Ljudje, ki še manj vedo, kakor modrijani „Našega Lista" bodo rekli: Sej res, kaj pa družba sv. Cirila in Metoda vedno berači, ko ji je treba le roke iztegniti in imela bo tisočake. Da to ne bo v korist družbe, je pač umevno. — Druga vrsta modrijanov, ki so naša najnovejša specijaliteta, so ljudje, ki imajo toliko previdnosti, da ne hodijo na dan s samostojnimi projekti glede stvari, o katerih ničesar ne razumejo, pač pa se gredo velike kritike. Nevednost se seveda tudi tu hitro izkaže. Naj navedemo le en sam izgled. Glasilo „Slovenske gospodarske stranke" je posvetilo nekaj besed „Zadružni zvezi", ki se snuje za Kranjsko. Malo je bilo besed, a še te razodevajo veliko nevednost. Smisel tega modrovanja „Slovenske gospodarske (!) stranke" je: Še ni finansirana hotelska družba „Triglav" in že se snuje „Zadružna zveza", ki je prenagljena, ker je precej nevarna stvar, začeti zidati hišo pri strehi. Napravite najprej djber temelj, potem bo samoobsebi zrastlo poslopje. — Oj ti ljuba nevednost gospodarske stranke o gospodarskih stvareh. Nekaterim se zdi nevednost, ki se zrcali v tej izjavi „gospodarske stranke" prevelika in vsled tega mislijo, da je navidezna in da hočejo ti modrijani le škodo delati. Pa to se nam ne zdi verjetno, nego smo prepričani, da so te kritične cvetke vzrasfcle iz gole nevednosti. „Triglav" in „Zadružna zveza" ! „Triglav" je hotelska družba, je p odj e tj e , kjer posameznik svoj denar riskira, „Zadružna zveza" pa bo le centrala obstoječih zadrug, ki bo imela revizijo in bo oskrbovala izravnavanj e razpoloživih denarnih sredstev, pri kateri pa nihče nič ne riskira. „Triglav" je podjetje, „Zadružna zveza" pa bo v bistvu administrativna uredba, kajti da bi se spuščala v špekulaoije, je izključeno. „Nevarna stvar je, začeti zidati hišo pri strehi" modruje gospodarska stranka. Taka modrost! Kaj gospodarska stranka ne ve. da so največje, najboljše posojilnice na Kranjskem v naprednih rokah, da so bile doslej pri celjski zvezi, a da jih je potreba napotila, da si ustanove lastno centralo V Temelj se je delal celih 30 let in iz tega temelja je samo ob sebi zrastlo poslopje „Zadiružna zveza" imenovano. Z „Zadružno zvezo" se pravzaprav le postavi streho na jako čvrsto trdno poslopje, na zadruge na Kranjskem, ki nečejo biti v odvisnosti od klerikalcev, če je gospodarska stranka celo o takih gospodarskih stvareh tako nevedna, kakor se je izkazala s to kritiko, potem jo je le pomilovati. Njeni modrijani in kritiki lahko podajo roko modrijanom „Našega Lista".
V ostalem pa je to, da je pri nas sploh mogoče, javno razlagati take stvari, kakor smo jih ožigosali v pred-stoječih vrstah, le dokaz intelektualne zaostalosti na Slovenskem. Povsod izhajajo listi različnih frakcij in različnih struj in na tem ni nič škodljivega, ali bedasti bi taki listi pri nas tudi ne smeli biti.
— Zaveza avstr (ugoslov učiteljskih društev ima svoto xix glavno skupščino dne 24., 25. in 26. avgusta v Radovljici. I. V soboto, dne 24. avgusta: 1. Ob 108. uri popoldne ob prihodu vlaka iz Ljabljane sprejem na kolodvoru v Radovljici. Došle skupščinarje pozdravita mestni župan radovljiški in predsednik „Rado vijiškega učiteljskega društva". 2. Takoj po sprejemu sestanek v hotelu „Kunstelj", kjer zvedo za prenočišča oni, ki so se zglasili zanja. 3. Ob 2. uri seja upravnega odbora v šolskem poslopju. 4. Ob 3. uri zborovanje delegacije v šolskem poslopju v risarski dvorani. II. V nedeljo, dne 25. avgusta: L Ob 9. uri predpoldne glavno zborovanje v šolskem poslopju v risarski sobi po sporedu, ki ga določi delegacija. 2. Ob 1 uri popoldne banket. (Kuvert brez pijače tri krone.) 3. Po banketu izlet na vozovih na Bled. III V ponedeljek, dne 2<>. avgusta: Ob 5.27. uri zjutraj se odpeljejo z blejskega kolodvora oni, ki napravijo izlet v Gorico in Trst; ob 8 48. uri predpoldne pa oni, ki izlete na Koroško in si ogledajo Celovec, Vrbsko jezero, Beljak, Trbiž. Za skupščino so zglašene sledeče razprave: 1. Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri njem. Poroča gosp. Vlado Pušenjak, potovalni učitelj, ki ga je določila v to si. Zadružna Zveza" v Celju. 2. Neizmer-nost prostora in časa, poročevalec g. Henrik Schreiner, c. kr. učit. ravnatelj v Mariboru. 3. Roditeljski večeri, poročevalec g. Jakob Dimnik, nad-učitelj v Ljubljani. 4. Naše šolstvo, poročevalec g. Janko Likar, učitelj v Ljubljani. 5. Poročilo o postopanju delegatov glede snovanja avstr. slovanske učiteljske zveze, poroča gosp. Drag. Pribil, c. kr. okr. šolski nadzornik na otoku Krku. 6. Na delo med ljudstvo! Govori gosp. Anton Pesek, učitelj v Narapljah pri Ptujski gori.
— Gostinčar in krščanski nauk
Preteklo soboto je osrečil Joža Go-stinčar s svojo navzočnostjo Maribor ter prodajal svojo modrost v tamkajšnjem Korošcev em „Kat. izobraževalnem društvu" No, kakor se kaže, Gostinčarjevo ime nima baš privlačne sile, zakaj napovedanega shoda se je udeležilo jedva 50 mož, a še te je moral Korošcev podrepnik Leskovar z velikim trudom nagnati skupaj! Ko je Gostinčar prišel med nje, je nastala v dvorani velika veselost in slišali so se vzklici: „Kaj ta pedenj-človek bo nam govoril! Saj se mu na obrazu bere, da zna komaj do 100 šteti!" OČa Gostinčar je brezdvoma zapazil, da zbijajo poslušalci iz njegove osebe šale in dovtipe, zato jim je hotel imponirati s svojim govorom. Za temo si je izvolil starostno zavarovanje delavcev. Zavihal si je brke, odprl usta in jel govoriti o ustvaritvi sveta, kako je moral poganski Rim ukloniti tilnik sv. Petru, kako so se galilejski ribiči razkropili po svetu in ga podjarmili. Poslušalci so kar odpirali usta, tako jim je imponirala Gostinčar jeva učenost. In ko je mož jel s citati iz sv. pisma dokazovati zahtevo po starostnem zavarovanju delavcev, so zborovalci kar strmeli nad to presenetljivo bistroumnostjo slovenskega odrešenika. Ko je videl, da je vse fasoinirano od njegovega bistroumnega govora, je jel dokazovati, da delodajalci kradejo delavcem zaslužek, ker jih ne dado zavarovati za starost, in z veliko emfazo in s povzdignjenim glasom je vzkliknil, da to ni samo greh zoper posvetno postavo, ampak tudi zoper 4. božjo zapoved, ki pravi: „N e kradi!" Ko je očka Gostinčar spregovoril te besede, je nekdo glasno zaklioal: „0ha!" Bog sam ve, zakaj je ta nedolžni klic spravil tako z ravnotežja gospoda državnega poslanca! Obledel je, jel je jecljati in kar na vrat na nos je hitel končati svoj fulminantni govor. In ko so se zborovalci razhajali, so se začudeno spraševali: kaj pa je prišlo nakrat govorniku, da je mahoma obledel kakor stena in postal tako nervozen, da ni niti mogel prav končati svojega govora? Majali so z glavo in ugibali: Ej, mali mož je bil v zadregi, da je javno pokazal, da on kot katoliški poslanec nežna krščanskega nauka in da niti ne ve, da Četrta božja zapoved pravi: „Spošt u j očeta in mater," ne pa „Ne kradi," je rekel eden, drugi pa je pomenljivo mežikal in šepetal skrivnostno svojim tovarišem na uho: nKaj vam pravim, dečki, to je vest, vest!" Ne vemo, kaj je hotel s temi besedami povedati mariborski delavec, zato prepuščamo te besede v premišljevanje gospodu Joži Gostin-čarju samemu!
— II- shod narodno-radikal-
nega dijaštva se vrši  letos v Celju
od 5. do 8. septembra t. 1. po temle sporedu: 5. septembra zvečer: Redni letni občni zbor akad. fer. društva „Prosveteu: 6. septembra ob 8. uri dopoldne: Konstitucija predsedstva in določitev poslovnega reda shodu. Na to se vrše sledeča predavanja: 1. Od tržaškega shoda do danes. 2. Jugoslovanska ideja in slovensko dijaštvo. 3. Naše stališče napram dvobojnomu vprašanju. Ob 3. uri popoldne zboruje dijaško-socijalni odsek, ki bo razpravljal   o   naslednik vprašanjih:
1. Alkohol, nikotin, spolno vprašanje.
2. Telesna vzgoja, sokolstvo in socijalna vzgoja. 3. Dijaška higijeaa. Nato se vrši 4. debata o dvoboj nem vprašanju. Zvečer ob 9. uri zboruje organizacijski odsek. Dne 7. septembra ob 9. uri dopoldne se vrši II. plenarno zborovanje: 1. Narodna obramba. 2. Svobodna šola. Ob 3, uri zboruje šolski odsek: 1. Slovenska visoka šola. 2. ureduje šole. 3. Žensko šolstvo. 4 Strokovno šolstvo. Nato se vrši 5. Debata o svobodni šoli. Zvečer ob 8. uri komers. 8. septembra ob 9. uri dopoldne se vrši zaključno plenarno zborovanje, popoldne pa izlet v Žalec.
— Imenovanje Okrajna glavarja Ivan Tekavčič v Krškem in Ivan Kremenšek v Logatcu sta imenovana za deželnovladaa svetnika, finančni svetnik dr. Adolf pl. Wenko pa za višjega finančnega svetnika pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
— Imenovanje Gozdni komisar Oton Paul v Ljubljani je imenovan za okrajnega gozdnega tehnika v Postojni.
— Iz zemljemerske službe
Geometer Ant. GrubišiČ je premeščen iz Ljubljane v Trst, nadgeo-meter RogerBassin iz Vipave v Ljubljano, geometer AdolfBinder iz Ljubljane v Logatec, geometer Jo s. Kerner iz Ljubljane v Vipavo.
— V stalni pokoj so stopili: davkar Nikolaj Mazuran na Brdu, davkar Ant. K ur al t v Senožečah in davčni kontrolor Jos. Zazula v Idriji.
Simon Gregorčičevo Javno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j. od 17.—23 avg. skupno 485 eseb. Povprečni obisk je tedaj znašal po 70 oseb na dan.
V proslavo šišenskega komarja priredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" jutri 25. t. m. ca Kos-lerjevem vrtu veHko vrtno veselico pod naslovom „Komarjev semenj". Kdor Čisla stare običaje in med temi odiranje šišenskega komarja, mu bode gotovo dana najlepša prilika na tej veselici, da bode lahko vsak po svojem okusu komarja kar najsvečaneje odri. Spored, kateri je zelo obsežen in jako skrbno sestavljen jamči, da bode vsakomur na razpolago vsakovrstnega razvedrila, tako duševnega kakor za srce in želodec. Slavna „Društvena godba" bode proizvala same slovanske komade. Petje društvenega zbora, katero je znano kot dovršeno, bode pa že vsled izbranih pevskih točk prav zanimivo. Komur bode pa ljubo poslužiti se srečolova, mu gotovo tudi boginja Fortuna izkaže svojo naklonjenost in to ker ima mnogo in krasnih dobitkov pripravljenih. Da pa plesaželjni mladini ne odrevene noge, bode pa že za to skrbela v nalašč za to najeta domača godba. Tudi več zrakoplovov bode odplulo, kateri poneso s sabo kosti odrtega komarja. Šaljiva pošta bode pa vsakih 5 minut funkcijonirala, da bode vsakomur dana prilika svoje srčne želje in pozdrave kar najhitreje svojemu bližnjemu sporočiti, ter tudi zaželjeni odgovor prejeti. Komarjeva borba bode pa le bolj odraslim in mladini v zabavo, v tem ko bode za otroke z raznimi otroškimi igrami skrbljeno. V mraku se bode pa streljalo, rakete spuščalo, ter zažigal razni umetalni ogenj. Začetek vese-lioi ob 4. popoldne. Vstopnina 40 v. za osebo, otroci do 10. leta so vstopnine prosti. Vsak kdor ljubi dobro in neprisiljeno zabavo, naj nikar ne zamudi priti jutri na „Komarjev semenj".
Redek jubilej Metteur-en*pages našega lista g. Fran Hribar slavi danes petin dvajsetletnico, odkar je nastopil to težavno in odgovorno službo. Vrlemu možu, pod Čigar rokami se je takorekoč razvijal „Slovenski Narod" iz malih neznatnih začetkov v za naše razmere velik list, izrekamo tudi mi ob redkem jubileju 251etnega napornega dela na tem mestu svoje iskrene čestitke.
Spomeniki slovenskim Junakom. Piše se nam: V „Slov. Narodu" od 19. t. m. se vpraša, kdaj bodo postavili Slovenci spomenike svojim V Bosni padlim junakom? Iz zanesljivega vira se nam poroča, da se že del j časa vršijo v ta namen priprave, ki bodo kmalu dozorele. 17. pešpolk je že zagotovil v to svrho vsoto 1000 kron. Skrbelo se bo, da bodo ob tridesetletnici bosenske zasedbe spomeniki že stali na bojiščih pri Ro-gelju, Jajcu in na livanskem pokopališču   ter   oznanjevali  popotnikom in
obiskovalcem teh krajev, da so tu izkrvaveli ali pomrli slovenski junaki.
„Prosveti" so darovali od 20. do 24. t. m.: Gosp. Niko Le u če k, c. kr. notar in župan v Škofji Loki 10 K: g. Al. Sohrev, poštar na Jesenicah 2 K: g. dr. K a r o 1 T r i 1-ler, odvetnik v Ljubljani 50 K; g. Emil Orožen, o kr. notar v Kamniku 4 K; gosp. oes. svetnik Ivan Murni k v Ljubljani 10 K; gospod Mirko Gruden, bančni uradnik v Ljubljani 3 K: ^.Bogumil Kaj-zel j, bančni urudnik 2 K in g Ciril Dolenec 1K; g. dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani 30 kron. — Vsem rodoljubnim darovalcem izreka podpisani odbor svojo najiskrenejšo zahvalo in si želi, da bi našli mnogo plemenitih posnemalcev.
Odbor akad. fer. društva „Pros veta".
Risarska in slikarska šola R. Jakopina in M. Sternena v Ljubljani. Vesela dolžnost nam je, da zabeležimo nov radosten pojav v kulturnem razvoju slov. naroda, vesela tem bolj, čim beležimo obenem požrtvovalnost in nesebično podjetnost naših slovenskih, tudi tujcem že častno znanih umetnikov. Vlada, slavna posvetna gosposka, je pač dostopna za gmotne žrtve in rada sprejema davkeitd, kakor od drugih ljudstev, za katera tudi kulturno skrbi, dočim se ne briga za naše duševne težnje, temveč bi nas
— kar se tiče   prosvete  in napredka
— najraje videla na stališču na pr. starih Nemcev za časa Hermanove bitke v Teutoburškem gozdu. Kar je torej treba, moramo storiti in tvezati sami. Zadeva slov. vseučilišča visi in se odlaga že od pamtiveka; kako bodo poklicani šele mislili na zavod, kjer bi se odgajal umetniški naraščaj, pri nas tako številen, kakor gotovo v nobeni drugi provinciji habsburškega samodrštva! Seveda se kultura in napredek ne ravnata po birokratih, temveč hodita — in vselej zmagonosno
— svojo pot: tako tudi mi Slovenci pozdravljamo bližnjo otvoritev risarske in slikarske šole v Ljubljani, ki se ustanovi sicer brez državn9 podpore, zato pa pod jamstvom znanih in priznanih imen Jakopiča in Sternena, obetajočih ji najboljših učnih uspehov. Obrtna šola v Ljubljani je bila doslej edina, kjer so se mogli mladi talenti pripravljati — za umetnost sicer ne — temveč za obrt; odsihdob se nam obeta zavod, ki bo pod umetniškim vodstvom in z umetniškimi cilji gojil in pripravljal nadarjene moči do obistinitve drugega našega prosvetnega cilja — slovenske umetniške akademije. Program pouka bo isto tako mnogoštevilen, kakor na drugih državnih in zasebnih umetniških šolah v velikih mestih; risanje in slikanje po živem modelu (Človek, živali in rastline) in — v poletnih mesecih
— risanje in slikanje krajin in modela na prostem. Kakor se nam poroča, se prične pouk v oktobru. Nadejati se je, da se izrazi voditeljema zaslužno priznanje s številnimi vpisi; cene ne bodo previsoke niti za manj premožne učence, razdelitev je pa taka, da si vsakdo lahko izbere primerni predmet in čas. Natančnejša pojasnila daja g. akad. slikar Rh. Jakopič v Ljubljani, Emonska cesta št. 2, in g. akad. slikar Mat. Sternen, začasno Godešič pri Škofji Loki.
Poštena nsmiljenka. Pred kakimi 14. dnevi je pri nekem pogrebu neka gospa izgubila iz ročne torbice robec, v katerem je bila zavita slika in 28 K denarja. Vse skupaj je po-, brala neka za pogrebom idoča nsmiljenka. Ta je robec in sliko oddala neki drugi gospe, češ, da naj to izroči izgubiteljici. Nič slabega sluteč, je dotična gospa oddala robec, kakor tudi sliko izgubiteljici in se ni malo začudila, ko je ta lastnica robca zahtevala od nje še denar, zavrnila jo je da naj se glede denarja obrne na usmiljenko, ki je robec pobrala in njej izročila le robec in sliko. Manipulacijo pobožne usmiljenke pa je slu čajno videl neki gospod in zadevo pojasnil prizadetima osebama. Po pogrebu je šla izgubiteljica v „Hiral-ni c o" in povprašala vratarioo po oni usmiljenki in po denarju. Vratarica je začela zatrjevati, da ni bila pri pogrebu nobena sestra in če bi bila katera šla in bi kaj našla, bi to gotovo izročila na „porti". Šele ko je gospa energičneje nastopila, zagrozila z dokazom po pričah in s policijo, je stopila izza vrat preje označena nsmiljenka, ter ji dala denar nazaj. To je goli fakt, ki ga priobčujemo brez komentarja!
Uradne ure trgovske in obrtniške zbornice« Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da bodo od ponedeljka, dne 26. avgusta, dalje uradne ure njene pisarne od 8. ure zjutraj do 2. popoldne.
Pri poštnih filijalkah v LJubljani, in sicer na Starem trgu, Jože-fovem trgu in v Vodmatu so počenši z jutršnjim dnem ob nedeljah uradne ure le od 8.—11. ure, ne več do 12. ure.
Gasilno društvo v Viimarjih
priredi 1. septembra slavnost blago -slovljenja gasilnega  doma in gasil-
nega orodja. Slavnostni govor bo imel tajnik „Zveze gasilnih društev" g. Fr. Ks. Trošt. Po blagoslovlje-nju je ljudska veselica na vrtu poleg gasilnega doma s petjem, godbo in prosto zabavo.
Licejska knjiinlca se začne v ponedeljek, dne 26 t. m., seliti iz tesne in zaduhle Waidherrjeve hiše v Beethovenovih ulicah št 6 v svoje nove in prikladne prostore v poslopju novozgrajene druge državne gimnazije ob Poljanski cesti. Iz deželnega muzeja, kjer se tudi hrani mnogo knjig licejske knjižnice, pa se preseli najbrže sele prihodnjo pomlad, ker še niso gotova vsa mizarska dela v novem gimnazijskem poslopju radi letošnje stavke mizarskih pomočnikov, ke—.
Na Igu je hotel župnik dr. Mau-ring, da se služba organistu, ki je obenem mežnar, zboljša. Dne 15 julija t. 1. je bila pri okrajnem glavarstva zato konkurenčna obravnava. Pri tej se je sklenilo, da naj plačo zboljša organistu župnik Mauring, saj on tudi vleče najemnino od mežaarije, kjer ima prodajalno neki Škrl, čeravno so mežnarijo zidali farani. Seveda župnikovih podrepnikov ni bilo pri obravnavi, ker Petraču, Menceju in S trum bij n tudi smrdi kako plačilo. Mauring je v nedeljo potem v cerkvi zagro>ii, da mora vsak nasprotnik, ako bode krst, mežaarja s seboj pripeljati, drugače ne krsti. Zgodilo se je ta teden, da je prišel kot boter trgovec Minati in njegova gos Da. Mauring ni hotel krstiti nedolžnega otroka. Minati je šel v To-mišelj po mežnarja, kateri je prišel in Mauring je krstil. Tomišeljski mež nar se je pač smejal, ko je dobil lepo darilo, katerega župnik ni privoščil domačemu organistu, ki je prav potreben. So-li to dela usmiljeDJa do bližnjega ?
Iz občine Vel ka Loka. Dopisnu „Laždjubov" je vzdignil v štev. 3> veliko agitacijo za občinsko volitev. Zabavljal je čez liberalce, očital jim to in ono, hoteČ jih osramotiti, toda osramotili so le sami sebe. Piše, da ima cele kupe gradiva za nas. Radi bi vedeli, kje je tisto gradivo, ko ne more nič spraviti skup. Piše malo, in še to je grda in ostudoa laž, kakor je navada onih črnih duš. Pravi, da, ko se je dalo Šolo preslikati, se je plačalo za eno sobo 100 kron, dasi se je v resnici plačalo od dveh sob, dveh stranišč in dveh hodnikov le 54 K slikarju Pintarju iz Novega mesta. Da je Pakar nosil samo ime predsednika, bi mu bili povedali v obraz, tako kakor je povedal g. Slajpah pri seji županu Keku, da le hlače županove nosi, župan v pravem pomenu pa je župnik na Čatežu. Za novo šolo komisije ni nihče skliceval, ampak le, da se kaplanija umakne iz šjlskega poslopja ter se uporabi za šolske namene, za kar bi bilo bolj umestno, kakor pa, da je za takozvani — nhm, hm!" —. Poglejmo pa malo v tarovž. Koliko naklade je bilo na farovž čatežki in šentlovren-ski ? Ali ni bilo na enega 35% in na drugega 24° \} občinske naklade in to 4 leta? Pa kaj bi Še bilo, ko bi ne bili oni res zavedni možje odbili. Popu seveda ubogi nezavedni kmet vse verjame. Ko je Oblak agitira po fari za občinske volitve, pravil je tudi, koliko ima velikološko ga-ilno društvo dolga, seveda je pravil polovico več, kakor je resnica, in da če ne zmorejo oni, bo ves dolg občina plačala. Samostojno velikološko gasilno društvo pa ni še za noben denar vprašalo občino, dasi bo morala sedaj občina gasilno društvo vsako leto podpirati, ker do tega pride, če ne zlepa, pa zgrda. Trdnjava Velika Loka pa še stoji, kakor je in bo, če Še bolj napovedujete vojsko. Občani, da ne boste že po toči točili pre-grenkih solz, pustite Oblaka, naj gre kamor hoče, ne poslušajte Povšeta, sicer vas bosta navila. Možje, bodite res sami gospodarji, kakor pravi „Domoljub", ne pa farjem v parado!
POŽar- Dne 20. t. m je gorelo V vasi S atenek občine Sušje pri Ribnici. Pogoreli ste dve hiši in ena kašča. Ogenj sta omejili gasilni društvi iz Ribnice in Sodražioe.
Podružnica sv. Cirila in Metoda V Mokronogu priredi 8. septembra BPri lipi" vrtno veselico s tombolo, petjem, godbo in prosto zabavo v korist društvenega zaklada. Mešani pevski zbor, ki šteje že lepo število članov, se pod vodstvom izbornoga dirigenta g. učitelja Plesko-viča marljivo vadi in smo prepričani, da nam bo nudil kaj izbornega. Tombola je v spretni roki narodne dame ter bogato opremljena z dobitki. Mo-kronoški „šramelni" so priljubljeni po vsem Dolenjskem. Bife bodo oskrbovale narodne gospodične.
Službo vrtnarice za otroški vrtec na Jesenicah razpisuje „Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani za nastop prihodnje Šolsko leto. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti, prebitih študijah in izpitih naj se vlože do konca t. m. pri vodstvu „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
Umrla je v Radovljici g. Katarina Jane v starosti 68 let. V Štur j ah pri Idriji je umrl gosp. Eogelbert Baumacher, c. kr. gozdar I. razr. v p. N. v m. p.!
Odlikovanje Uredništvo „Perot• ninarja" v Tržiču je bilo za svoj list na „1 odborni kralibarske vvstave" v Hronovem (3. do 5. avgusta) odlikovano s častno diplomo „zemedel-ske rady kr. Českeho". To odlikovanje je tem Častnejše, ker imajo Čehi odlično strokovuo časopisje.
Strela na Višarjik. Včeraj teden je udarila strela v cerkev na Višarjah. poškodovala zid v zakristiji ter ubila svetilko pred altarjem. V cerkvi navzočega župnika iz Gozdaoj je strela omamila, vendar si je kmalu zopet opomogel. Na čelu ima opekline.
Mati posl. dr. Korošca, posest-
nica Neža Korošec, je te dni umrla pri Sv. Jurju na SČavnioi.
V ŽalCU je umrl g. Ivan Koru van, sin vpokojenega žalskega nadučitelja Kocuvana, v 43. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vrl naroden mož. Blag mu spomin!
Nemškutarska zmaga na Štajerskem Pri občinskih volitvah v Scoproah so 19. t. m. zmagah* „Šta-jerčevi" pristaši. Slovenci so proti volitvi vložili priziv.
Povodom svoje 301etnice priredi „Čitalnica" v Mozirju v nedeljo 25. t. m. Gregorčičevo slavnost, spojeno z ljudsko veselico. Govoril bo iur. Janko Lešničar o temi „8. Gregorčič kot človek in pesnik". Pri veselioi sodelujejo razna pevska društva in šostanjska narodna godba.
V prilog ponemčevanju slovenskega Štajerj ! Od Drave se nam piše dne 23 avg. t. L: Krajna moška skupina nemškega „schulver-eina" v Gradcu je iz zapuščine umrlega tamošnjega profesorja dr. Lippa votirala za nemško v Slov. Bistrici 10.000 K, za ono v Velenji tudi 10000 K, a za bodočo ponemčeval-nico v Hrastniku ob Južni žel. 5000 K! — Če poj de še nekaj časa tako dalje, ga ne bode kmalu večjega kraja na slovenskem Spod. Štajcrju, kjer bi ne bilo „nemške" šole. — In naša šolska družba sv. Cirila in Metoda?!
O pogrešanem ruskem filozofu Heptnerj , ki je 23 julija odšel iz Mozirja v Savinske planine, ne da bi se vrnil, piše „Domovina", da ga je 26. julija videl g. R. Klemen-šek blizu Št. Lenarta pri Solčavi na koroški strani. G. Klemenšek pa se moti, ker dotičnik, ki ga je videl, ni bil Heptner, ampak češki visokosolec Kaufmann, ki je 26. julija opoldne odšel od Piskrnika v Logarski dolini preko St. Lenarta v Železno Kapljo. Neki turist, ki je 26. julija dopoldne prišel raz Kamniško sedlo v Logarsko dolino, je srečal približno ob 9, dopoldne pod sedlom mladega turista, ki je bil popolnoma tak, kakor seje v „Domovini" popisalo Heptnerja. Ko sta se srečala, je dotičnik vprašal Slovenca, ako je na pravi poti na Savinsko sedlo. Slovenec mu je odgovoril, da pelje tamkaj pot na Kamniško sedlo, na Savinsko sedlo pa vodi pot proti severozapadu. Tujec najbrže pojasnila ni dobro razumel, zato jo je mirno mahal naprej proti Kamniškemu sedlu, če se je torej Heptner ponesrečil, se je mogel edino v bližini Kamniškega sedla.
V BOVCU potrebujejo pametnega, treznega brivca. Zaslužka bi imel mesečno 60 do 70 gld., pozimi morda malo manj.
KobaiiŠkl dijaki dijaki prirede dne 25. t. m. ob pol 8 zvečer na dvorišču g. Alberta Mašera (pri Žganu) v slučaju slabega vremena pa dne 1. septembra veselico s plesom, čisti dobiček je namenjen za spomenik pesnika Pagliaruzzija.
Trgovino Z Usnjem in zadevnimi potrebščinami otvori na Sv. Petra cesti št. 2 gospod Karel Anton Krega r, kakor je razvidno iz dotiČnega inserata.
Kinematograf Edison na Du* najski cesti nasproti kavarno „Evropa" ima ta teden, od danes do petka tale spored: Med dvema ognjema. Morje. Roman zavrženega sina. Prepozno došel. Srce nižjih slojev. Na zdravje.
„Kronprlnzessln Cecille" se zove nov velikanski parnik, zgrajen za Severnonemški Lloyd v Bremnu. Novi parnik nosi 27.000 ton ter je 215 m dolg, 22 m širok in z vsem skupaj visok 41 m. Opremljen je vele-moderno, prav kakor zahteva to današnji razvajeni čas. Poleg udobnih kabin za I, II. in III. razred, kjer je prostora za okoli 1800 oseb poleg medkrovja, je ladja oskrbljena z vsemi drugimi prostori, namenjenimi udobnostim potnikov. Velika elegantna obednica, salon za kadilce, bulevardni restavrant, 2 kavarni, družabna soba osobito za dame, salon in igrališČe za otroke, obsežen in dolg krov, knjižnica in čitalnica ter pošta, vsi ti prostori omogočajo potnikom prijetno
vožnjo in jim nudijo ves tisti kom-fort, ki so ga vajeni na kopnem. Na razpolago je na ladji tudi 28 kopalnih sob, telefon v skoro vse kabine, za razsvetljavo pa služi okoli 3100 električnih svetil Ladja je opremljena tudi z brezžičuim brzojavom itd. — Zastopnik te družbe v Ljubljani je g. E. Tavčar v Kolodvorskih ulicah.
Prijeli SO v Vidmu na Laškem dne 13. t. m. Leonharda Pelizzottija, sina Leonharda in Man e Reajeve, samskega pekovskega pomočnika roj. 1887. v Zagrebu zaradi vagabundaže in dobili pri njem 530 K našega in 20 lir laškega denarja, o kojega pro-venienoi se ne more izkazati. Pri sebi je imel tudi srebrno uro z dvojnim pokrovom in srebrno verižico. Ker, kakor že povedano, se ne more Pelizzotti o navedeni svoti izkazati o provenienci, so ga pridržali v zaporu in poizvedujejo dalje, kar menda ne bode ostalo brez uspeha kajti, pred kratkim je dobilo italijansko oblastvo migljaj, da je navedenec pokradel ta denar v Ljubljani in težko če ne bode identičen z onim tatom, ki je v noči od 16 na 17. aprila ukradel v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah nlapcu Jakobu Revnu iz Grahovega pri Oirknici 720 K in se potem od peljal proti Trstu. Takratni tat se je tukaj izdal za trgovčevega sina Ivana Marotiča iz Opatije. Pelizzotti je srednjega vitkega stasa, bledega suhega obraza, rjavkastih, redkih las in brk in je oblečen v temno obleko. Kdor bi vedel kake podatke, ki bi utegnili služiti v dokaz, da se je navedenec res mudil v Ljubljani ali pa da je izvršil kje drugod kako večjo tatvino, oziroma se tam zadrževal, naj izvoli to naznaniti kr. prefekturi v Vidmu (Udine) ali pa pri mestni policiji ljubljanski.
Sokolska slavnost  v  Ribnici. V
Ribnici se delajo velike priprave za s. september. Slavnostni odbor scsin-ji iz "JU bratov Sokolov ter ima več pododsekov, kakor dekoracijski odsek, stanovanjski, veselični, sprejemni odsek itd. Od vseh strani se obeta mnogohrojen poset. Pri javni telovadbi nastopijo tudi ljubljanske te-lovadkinje, katerim se pridruži 18 ribniških telovadkinj. Odbor nujno prosi vsa bratska in druga društva, kakor tudi posameznike, da blagohotno naznanijo do 1. septembra svojo udeležbo. Ako bode zadosti ude-iežnikov, se priredi iz Ljubljane in nazaj poseben vlak. Leta bi Šel v ponedeljek proti jutru iz Ribnice, tako da pridejo vsi ndeležniki v pravem času nazaj v Ljubljano, kar bi bilo gotovo zelo važno za trgovce, obrtnike in uradnike, zakaj redni vlak se odpelje iz Ribnice Šele ob <>. zjutraj in pride v Ljubljano ob polu-devetih dopoldne. Tudi Novomešcani nameravajo prirediti, ako bode dovolj ndeležnikov, posebni vlak, ki se lahko z ljubljanskim v Grosuplju z« I ruži.
Logar v Postojni. Notranje« piše: Legar v Postojni, kakor se meni od strani zdravnikov zatrjuje, pone-hnje in od 31. julija do 21, avgusta sta zboleli le dve osebi na novo. Sedaj je bolnih še 19 oseb in so večinoma že vse iz nevarnosti. Vseh bolnikov je bilo v Postojni 64, umrli so 4. V okrožni bolnici je sedaj še 13 oseh, ki so večinoma bolezen že prebolele in bodo v kratkem zamogle iti domov. Baraka Rdečega križa stoji ves č:i> prazna. O bolezni so se raznašale od nekaterih čenčavih ali hudobnih ljudi raznovrstne laži. Iv. legar j a, katerega naše ljudstvo navadno imenuje vročinska bolezen ali mačuh, so hoteli napraviti se nevarnejšo bolezen kakor je, V nekaterih krajih so celo trdili, da vlada v Postojni pravi koleri podobna bolezen, drugi so zopet rekli, da je nekaka kuga. Reklo se je tudi, da umrje vsak dan veliko število ljudi. Take obžalovanja vredne go voriee so zamogle nastati le vsled tega, ker so nekateri brezvestni ljudje v meni sovražnem časopisju vročinsko bolezen tako opisavali, kakor da je za vsakega človeka, ki pride v Postojno, nevarno, da se bolezni naleze, tudi   čc le po cesti gre. Naravnost
smešno pa je, da so celo med omikan-ci ljudje, ki niti tega ne vedo, da se vročinsko bolezen (ali legar) od zdravih ljudi ne naleze in so celo taki, ki pridejo z bolniki v dotiko le v izredno redkih slučajih okužijo. Kolikor je v Postojni ljudi za vročinsko DO leznijo zbolelo, se niso bolezni na lezli eden od drugega, marveč istočasno vsled uživanja inficiram1 vode, ali kaj sličnega, Bolezen se pojav! tekom 21 < In i po in to se je pokazalo tudi pri vojakih, od katerih ni v Po stojni sicer nobeden obolel, a tekom treh tednov potem, ko so pili tukaj takral slučajno inficirano vodo, se je bolezen tudi pri njih pojavila. Danes se ni treba nobenemu človeku bati, da bi se okužil, če pride v Postojno, osobito ne, ker se ima za pijačo vodo, ki ni prav nič sumljiva. Sploh pa ni neobhodno potrebno, da bi moral, kdor pride v Postojno, le ali sploh vodo piti, ko se mu lahko povsod po streže z vinom, pivom itd.    (V/ vse
smešni so pa ljudje, ki plaho in pis,,
no gledajo, ako zagrebajo Rulegu j\, stojnea, reeiino v Ljubljani. Za Bogu
jc-li Ljubljana rcfl postala v svoji veliki naprednosti starogrška Abdera? To vprašanji' smo si nehote stavili, ko smo čnli, da so gospodje člani kr« ške pogozdoval ne komisije postojnskemu c. kr. okrajnemu glavarju za
branili, da s«* ni smel udeležiti sej,-pogozdoval ne komisije, zato ker je \ Postojni nekoliko ljudi na vročinski bolezni obolelo. Ko bi on tam bil bo
lan, ali kdo v njegovi hiši, bi stvar nc bila toliko smešna, a ker vseh teli dejstev' ni bilo,   potem moramo pač
reci: če so že gospodje pogoađovalne komisije taki, kaj naj potem zahte varno od našega   navadnega pripre
Štega človeka.
V Savinske planine! Kakor j«« že bilo čitati po raznih listih, stavi letos marljiva Sa vinska podružnici »Slovenskega planinskemu društva« OOVO veliko planinsko kočo v osrčju Snvinskih planin na Okrešlju, ki j.« najvažnejša točka v omenjenih Alpah. Koča s«* bode imenovala po o.I kri vatel ju sa vinskih planin nniv, prof.  v  pokoju dr. doh. Frischaufii.
Da  se dobi   več gmotnih  sredstev /;i
zgradbo, se priredi <!ne 1. septembra letos pri Sv; Frančišku Ksaverijn bi zu Gornjega građa   velika ljudsk<i slavnost »P I a n i n s k i s e j m«. X slednje dneve se vrše razni izleti Savinskih planinah. Tako na Ojstn co, Planjavo, Kamniško sedlo itd.; p<i tudi  po dolinah za manj drzne tur: ste. n. pr. skozi Luče, Solčavo, Loga i sko dolino,  do slapa  pod   Rinko, na
Okreselj, na Koroško itd. Opozarjamo občinstvo na te izlete, katere vodita g. Kocbek in g. Sijanec. Takrat izleti   tudi   Konjiško  učiteljsko društvo v Savinske planine. Sestanek na »Planinskem  sejmu«. Pridružite tisti, ki želite videti naravne krasote Savinskih planin. Tura je tale: al z;i boljše turiste: "2. sept. Ljubno, Luči . Luška koča. Kocbekova koča: 3. sept. Ojstrica. Škarijc,  Planjava. Kanu ško sedlo, eventualno Škarije, Logarska dolina;   4. sept. Kamniška k«>r Okreselj, Turški žleb. Skuta, Mlina: sko sedlo, eventualno Grintavce, in v Češko kočo. potem na -Jezersko. K*< nec ture v Savinskih planinah. Vodi g, Kocbek, b) Za slabejše turiste: 2. sept. Ljubno, Luče; 3. sept. Luče, Si čava. Logarska dolina; 4. sept. Logar ska dolina. Slap pod Rinko, Okreselj, Savinsko sedlo, Češka koča in napr< skupno z onimi boljše vrste. Vodi -Šijanec. Seveda se lahko izvrši še kaka izprememba. Kdor se želi udeleži ti. naj se obrne na savinsko* podru nico »Slovenskega planinskega društva v Gornjem gradu, ali na g»>-Kocbeka ali Šijanca.
Ponesrečena   goljufija. Ven popoldne je prišla    delavka Mariji Dornikova. rodom iz Mengša na trg, kjer so kmetske ženske prodajale pi ščanec, in eno preslepila, češ. da ji ,";»' naročila neka gospa, da ji naj pri nese piščanca, katerega je res dobihi in kmalu prinesla ženski krono s pre t vezo, da želi ona gospa Še tri in j: bode že   potem   prinesla ves denar. Ženska ji je res dala še tri piščance, a potem si pa premislila in šla za nj. .
Ta je po Sv. Petra <-est i s piščanci krošnjarila in ko je vse tri prodala V neki gostilni in hotela z denarjem od iti. priskoči k nji oŠkodo\ anka, in ker ji ta ni hotela izročiti vsega de narja. se ji je pridruži] še stražnik iil jo are to val.
Sam je prišel v past. Včeraj prišel na policijo 301etni Fran Wo iz Mozlja    pri  Kočevju    brez vsei sredstev in prosil prenočišča, koje ji tudi dobil. Čudno je pa mož pogledal, ko se mu je pozneje povedalo, da ga bodo dali v oskrbo ljubljanskemu d> želnemu sodišču.    Leto ga namn< preganja v policijski tiralnici zaradi hudodelstva tatvine.
Tatvine.  Predvčerajšnjim >c je utihotapil v semenišče neki tat, vlo mil tam dvema bogosloveema v ko\ čege ter pokradel nekaj perila, svoj. še dober suknjič, v katerem   je bil ključ,   svinčnik   in   par zapestnih gumbov, pa je popustil na licu me sta.     Včeraj dopoldne j«' dosedaj še neznan tat vlomil v poselski sobi > Marijanišču    se   nahajajoče omaro, ukradel  dvema  hlapcema  nekaj de narja, kakor tudi srebrno žepno ure Pred kakimi šestimi tedni je bila gospe Albini Ravnikarjevi na Krnom ski cesti  štev.  S iz odklenjene sob« ukradena    zlata    ženska ura z zlate ovratno verižico iz beneškega zlat. katera je imela na zaponi vdelane I briljante, vredna 160 K.
Jugoslovanske    vesti.      11 i mi p r e i s k a v a p r i s r h s k e m p r » s t t> 1 o n a s I e d n i k u.    Srbski pre stolonasled.  Gjorgje  je  sedaj   na pO tovanju po Evropi,  Pred kratkim je bival tndi v Ostendn, kjer je doživel jako neprijeten    dogodek. Angleški
list   Dailv Telegraph   poroča o tem
dogodku ter naglasa čisto odkrito, da so ga uprizorili pivstolonaslednikov sovražniki       najbrže gotovi dunaj ski revolver žurnalisti - , da bi Bpra-
tDalje v prilogi).
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 195, dne 24. avgusta 1907.
I
vili princa v neugoden položaj in iz tega zase kovali političen kapital. List piše:    Srbski prestolonaslednik
Gjorgje je bival nedavno tega kratek čas v Ostendu, kjer se je nastanil v nekem tamkajšnjem hotelu I. vrste. Slučaj je nsiiiesel, da so baš v istem času izginili neki dami bri-ljanti. Stvar je bila prijavljena policiji, ki je uvedla strogo preiskavo. Preiskana so bila stanovanja poslov in raznih sumljivih tujcev, toda o briljaiitili ni bilo nikjer sledu. Čuvarji zakona so se hoteli že odstraniti, ko jih je neki tujec opozoril, da stanujeta v hotelu še dva mlada tujca, ki živita precej udobno in razkošno, in da bi bilo dobro, da bi policija tudi tema dvema posvetila svojo pozornost. Policijski komisar, misleč, da je na sledu tatovom, je seveda takoj odšel v stanovanji4 označenih mu tujcev. Našel j«1 doma oba mlada tujca, ki sta ga začudeno izpraševala, kaj da hoče. Komisar se je predstavil in povedal vzrok svojega prihoda, prestolonaslednik je bil globoko užaljen in je razjarjeno vprašal komisarja, če ve. kdo da je. Ko mu je komisar odvrnil, da ne ve. mu je povedal, da je srbski prestolonaslednik Gjorgje. Komisar je bil seveda v veliki zadregi: opravičeval se je, kolikor se je mogel in znal, ter hotel končno »uliti. Toda princ mu tega ni dovolil, marveč je komisarja prisilil, da je moral vpričo njega izvesti hišno preiskavo. Razume se, da mož ni ničesar našel in da jo moral oditi z dolgim nosom. — Tako angleški list. Jasno je, da hi gotovi Srbiji sovražni elementi radi javnost osrečili s kako senzacionalno vestjo o kraljeviču Gjorgju. No, prinčeva hladnokrv-nosl jim je prekrižala njihove ra-.•une.
A v a n z m a srbskega prestolonaslednika. Belgradski :;.<Ti javljajo, da bo prestolonaslednik (liorgje, ki potuje sedaj ineognito po Angleškem, na svoj rojstni dan s Kraljevo naredbo imenovan za pehotnega poročnika.
Narodni srbski dobrot-n i k. Te dni je poklonil srbski rodoljub Jovo Stoj kov v Gjali na Ogrskem tamkajšnji srbski narodni šoli hišo. ki je vredna LlO.000 kron. Ttidi raznim drugim narodnim zavodom je daroval večje vsote denarja.
Bolgarska jubilejna knjiga. Finančna nadzornika Cve-:anov in Ivanov v Sofiji sta izdala v proslavo jubileja kneza Ferdinanda knjigo z naslovom »Dvajsetletnica vladanja kneza Ferdinanda . Knjiga je ilnstrovanu.
Srbi in Madžari. Te dni se je mudil v Belgradu vodja madžarske kossuthovske mladine dr. I s t v a n K o v a c s , ki je skušal pridobiti srbske časnikarje za Madžare proti Hrvatom. Njegov poskus se je •ohioma ponesrečil. Dr. Kovacs je bil pred leti, ko je bila madžarska neodvisna stranka v najhujšem boju s krono, v Ljubljani ter iskal stikov - Slovenci.
Trgovski kongres na Bolgarskem. Na občnem zboru trgovskega društva v Sofiji se je sklenilo, v najkrajšem časti sklicati kongres bolgarskih trgovcev, kjer se ima rešiti vprašanje o ustanovitvi tšne trgovinske organ i zaci je na Bolgarskem.____
* Drobce vesti. Črne osep-nice na Dunaju. Ker se osepnice eimdalje bolj širijo, posebno v desetem okraju, se cdgodi najbrže začetek šolskega leta na poznejši čas.
— Za 60.000 K ponarejenega denarja je izdai trgovec v Rudolfsbeiniu pri Dunaju Jos. Dohna1, preden so mu mogli priti na sled. Izdeloval je že deset let srebrni denar.
— Nezgoda nemške cesarice. Pri zadnjem padcu si je nemška cesarica pretrgala žilo na nogi, vsled česar jo morajo voziti po sobah.
— Velik pretep med gosti in natakarji. Pri neki veselici na hotelskem vrtu v Njujorku so se stepli gostje in natakarji. Gostov je bilo blizu 10000, natakarjev pa 500. Natakarji so se brauiii z noži in vilicami. Mnogo oseb je bilo smrtno, nad 500 pa labko ranjenih. Štiri usmiljenke so hotele posredovati, toda v gneči so strgali vso obleko ž njib.
— Pasivno resistenco prično vsi železničarji v Švici.
* Predpotopni nestvor. Blizu ^~ysminga v Severni Ameriki so našli okostnjak velikanske predpotopne živali. Okostnjak je 314 m dolg in samo kost ene noge tehta 1000 funtov- Strokovnjaki trdijo, da je ta žival živela v velikih votlinah v Novi Mehiki, Coloradu, Montani in Dakoti.
* V najsrečnejšem trenutku Je umrl neki 491etni Amerikanec. Celih 15 let je ljubil mlajšo vdovo, se a ji tega ni upal povedati. Končno se je le ohrabril, a ko mu je obljubila ta roko v zakonsko zvezo, ga je od samega srečnega iznenađenja zadela srčna kap. Dogodbica je radi tega zanimiva, ker je menda malo moških, ki so tako bojazljivi in menda
še manj mladih žensk, da bi 15 let vstrajno pričakovale besede svojega izvoljenca!
* Kdaj se na] ženske omote.
Zdravnme v Curinu so obelodanile svoje mnenje o tem, kdaj je žena zrela za možitev. Zedinile so se za minimum 20 let. Pred 20 letom bi se deklica ne smela možiti, a to iz etičnih, moralnih, gospodarskih, a poglavitno iz zdravstvenih ozirov. Treba bi bilo s postavo določiti leto, kdaj sme dekle stopiti v zakon. V našem podnebju z 20. letom niti telo deklice ni popolnoma razvito za možitev. Posledice rane možitve bo malokrvnost., splošna slabost,, prs oboi je, r-na ostarelost. Taka ženska rodi slabotne in bolehne otroke. Tudi dr. Beyer, živčni zdravnik, pravi, da je rana možitev  za  zdravje   zelo škodljiva.
V prvi vrsti je posledica rane možitve živčna bolezen. Popolnoma napačno je namreč mnenje, daje zakon zdravilo nervoznosti in raznih drugih bolezni. Zakon prinaša s seboj toliko rizičnih, duševnih in socijalnih sprememb, da se nikakor ne more prorokovati, kako bo deloval na poedino žensko. — Vse lepo, tudi pred kajenjem se svari dečake, vendar se pulijo za vsak Čik.
* Nenavadne dragocenosti.
Perzijski šah kadi pri velikih svečanostih po starem običaju iz pipe, ki spada med državne dragocenosti. Ta pipa je vsa posuta z demanti, rubini in smaragdi ter je vsekakor najdražja pipa na svetu. Vredna je 2 milijona kron ter je lOkrat dragocenejša kakor šahov meč, ki je vreden 200 000 K. Najdragocenejši je meč Galkvarov od Barada. Ves je preobložen z demanti, rubini in smaragdi ter ga oe-rrjo na 4 in pol milijona kron. Več indijskih knezov ima meče, ki vsak predstavlja celo premoženje. Ruski car in turški sultan imata tudi dragocene meče. Ghenedski maharadža ima najdražji voz. Vrata so iz Čistega srebra, kljuke pa iz zlata. Maroški sultan ima najdragocenejši klavvir. Izdelan je iz dragega lesu ter se da razložiti na drobne kose. Okrašen je s suhim zlatom.   Veljal je 60.000 K.
* Kolera na Ruskem. Kakor poročajo razni listi, se je pojavila kolera v največji meri v samarskem okraju in v Odesi; da, celo v Petro-gradu je umrl pred kratkim neki iz-vošček. Rusija je imela v preteklem stoletju štirikrat to epidemijo, ki je trajala po več let in zahtevala izredno veliko žrtev. Prvikrat se je pojavila kolera leta 1829. (vojska s Turčijo na Balkanu) in je trajala do 1837. leta. Obolelo je vsega skupaj 561.000 oseb, umrlo pa iih je 243 000, torej 43 0 obolelih. Drugikrat je nastopila ta bolezen v letu 1847. in je jenjala šele leta 1859. Žrtve v tem Času so bile izredno velike; zbolelo je 2 mil. 500 000 oseb. umrlo pa čez 1 mil. ljudi ali pa okroglo 40° 0. Pri tretji epidemiji — leta 1865 do 1872 — je obolelo, 885.000"oseb, a umrlo jih je 327 000/kar daje blizu 37%. Četrta od leta 1892—1896 trajajoča bolezen je zahtevala največ žrtev ; umrlo je 227 000 ali 45" „ od 505.000 obolelih. Najstrašnejša je bila epidemija leta 1848, v katerem letu je obolelo 1 724 000 oseb, umrlo pa 690 000 a i okroglo 40° ,,. Sicer so dandanes sredstva proti epidemičnim boleznim iz datna in sigurna, vendar so razmer^ v ruskem carstvu v tem oziru jak opasne, ker je rjudstvo v zdravstvenih odnošajih jako malomarno in razsaja po več gubernijah radi slabe letine tudi glad. — Pruska vlada je uredila na svojih mejah vse potrebno, da se bolezen ne bi prenesla na nemško ozem'je. Tudi na naši meji bi bilo potrebno ukreniti kaj, da se kolera ne zanese tudi v naše kraje !
* Rekord v sleparstvn je dosegel inženir T as s ar t. Prevaril je namreč 6538 oseb. Sicer pa je njegovo sleparstvo bilo starega sistema. Po inseratih je namreč obetal zanesljivo službo ter zahteval po 3 franke posredovalnine naprej. Na limanice mu je šlo 6538 oseb. Obsojen je bil v enoletno ječo.
* Nesreča pri pijonirski vaji.
V soboto so se peljali navzgor po Donavi pri Lincu nadporočnik in 12 pi omrjev 3 praškega bataljona V čolna, da nastopijo neko stražo. Pri nekem mlinu je nadporočnik izstopil z devetimi vojaki, da pomagajo vleči čoln preko močno padajočih valov. Pri tem se je čoln zvrnil. Dva vojaka sta se oprijela verige ter so ju rešili, četovodja Vorešnik pa je takoj izginil v valovih.
* Nenavadna požrtvovalnost ljubezni. V Vel. Varadinu so pred meseci zaprli huzarskega stražmeštra Batto, ki je bil na sumu, da je ponaredil menico za 600 K. Njegova ljubica Julij ana Cifra, ki je živela z Batto skupno, je izjavila pri sodišču, da je ona ponaredila dotične podpise na menici. Vsled tega priznanja je bil Batta oproščen, a Cifra je dobila dve leti ječe. Med tem je Batta izstopil iz vojaške službe, postal poduradnik pri železnici ter se oženil. Ko je to izvedela Cifra, dala se je prepeljati pred preiskovalnega
sodnika ter povedala, da je krivdo prevzela nase, ker je upala, da jo Batta poroči. Menice ni mogla ponaredki, ker niti pisftt) ne zna. Sedaj so Bat-o zopet, zaprli.
* Poskus letanja prod 400 leti
Letos je minulo 400 iet, odkar se je prvi poskus letanj * po zraku — ponesrečil. Leta 1507 je namreč poslal škotski kralj Jakob IV. iz Edinburga
posebno odposlanstvo na Francosko. Klati vitez Damiau, ki se je pritepel nekod iz Italije, * se je znal kralju tako prihliniti,  da ga je napravil za
— opata v Tnnglandu, se je bahal, da bo prej na Francoskem kakor odposlanci, Češ,  da bo kratkomalo Čez
— zletel. Napraviti si je dal par velikih perutnio iz orlovih peres ter si jih pritrdil ob truplo. Pred več tisoč gledalci se je nato spustil z grajskega zidu, toda ni splaval v zrak, temuč je padel z vso silo na tla ter si zlomil nogo. Podjetni opat je trdil, da se zategadelj ni mogel vzdigniti v višave, ker je bilo med orlovimi peresi tudi nekaj kokošjib, in te je narava vlekla pioti — gnojišču.
* Profesor za — avtomobilizem- V St Louisu v Ameriki so ustanovili stolico za poučevanje av-tomobilistov. Profesuro je dobil neki Kalvin Woosward. Poučeval pa ne bo samo teorije, temuč bo delal s svojimi učenci tudi izlete na avtomobilih.
Književnost
— Navodila za posojilničarje
„Zadružna zvezau v Celju je izdala dve brošurici, ki bodeta dobro došli in dobro služili vsem, ki se zanimajo za posojilništvo. Obe brošurici je spisal zaslužni ravnatelj celjske „Zadružne zveze" g. Franjo Jo št tako spretno, pregledno in lahko umljivo, da mu gre vse priznanje. „Kratko navodilo za snovanje Raiff-eisenovku je naslov prvi brošurici, iz katere je vse posneti, kar je treba storiti in uvaževati pri ustanovitvi RairTeisenovega sistema, obrazložene so pa tudi vse prednosti in dobrote tega sistema. Druga brošurica ima pa naslov „Bistvo in ustroj Raiff-eisenskih in Schulz e-D elitz-schevih posojilnic". V nas so se v začetku snovale same posojilnice po Schulze-Delitzschevem sistemu in šele v zadnjih desetih ali petnajstih letih se snujejo za manjše kroge namenjene Raiffeisenovke. Razloček med tema sistemoma je v omenjeni brošurici vsestransko pojasnjen in pojasnjeno je tudi in dobro podprto, kje in kdaj naj se snujejo posojilnice Schulze Delitzschevega sistema. Obe brošurici priporočamo prav toplo.
Telefonsko m nrzolavm poročilo
Severnik 24. avgusta. Minister Ti t to ni je danes sprejel zastopnike časopisja. Na njihov pozdrav je od govoril, da ga izredno veseli, da mu je dana prilika sprejeti zastopnike žurnalistike, ki tvorijo v javnem življenju največjo silo. V nadaljnjem svojem govoru se je zahvaljeval časnikarjem za podporo in naglašal, da labko časopisje največ stori, da se prijateljstvo med Italijo in Avstro-Ogrsko čim najbolj utrdi.
Severnik 24. avgusta. Razgovor med Aehrenthalom in Tittonijem je dognal, da dogovor,^ sklenjen med njima v Desiju, docela odgovarja dejanskemu položaju in da vlada med Avstrijo in Italijo glede makedonskega in balkanskega vprašanja popolno sporazumljenje.
Kotor 2^. avgusta. Vlada Črnogorska je dala zapreti zopet več uglednih opozioionalcev. Ce se uresniči grožnja, da bo knez preklical ustavo, seje bati revolucije. V deželi vlada silno razburjenje, ki ga neti s svojimi nasilnimi odredbami sedanja vlada.
Beigrad, 24. avgusta. Vest, da je srbski prestolonaslednik Gjorje v zvezi s Črnogorskimi opozicionalci, je zlobno izmišljena.
Beigrad, 24. avgusta. Prestolonaslednik Gjorgje se vrne iz Londona v Beigrad najbrže preko Trsta. Mogoče je, da se ineognito ustavi tudi v L j ubijani.
Sofija, 24. avgusta. Odnošaji med Bolgarsko in Srbijo so se v zadnjem času znatno zboljšali. Baje je knez Ferdinand v tem oziru osebno vplival na bolgarsko vlado.
Solun 24. avgusta. Krvave borbe med bolgarskimi, grškimi in srbskimi četami v Macedoniji še vedno trajajo, vendar so boji med Srbi in Bolgari postali redkeji. Pač pa se še vedno ljuto koljejo Bolgari in Grki. Te dni so v gorah napadli Grki pod poveljstvom grškega častnika neko bolgarsko četo in jo popolnoma uničili.
Petrograd 24. avgusta. Volitve v gosudarstveno dumo v Petrogradu in Moskvi so razpisane na dan 28. oktobra.
Petrograd 24. avgusta. V Kijevu so konstatirali 1 slučaj kolere V ki-jevski okolici je zbolelo na koleri 16 oseb.
Petrograd 24. avgusta. Sodišče je obsodilo urednika „Peterburške Gezete" na 3000 rabljev globe, ker je priobčil članek o zaroti proti carju.
Narodovo zdravilo. t*b<%u *** eme imen vat boU;:< i utefiujoče, mifiice in živce krer-čujoče, kot mazilo dobro znano „MolI«>vo francosko £pr»nje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagate?i na DI7NAJ1, Tuch-lauber 9 V zalogah po deželi je izrecna zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom     2 16—11
Ob pretečih epidemijah ne moremo, kakor znano, nikoli biti zadosti previdni. Med vsemi razmerami je pa priporočati prirodno s 1 ati n o , kakršen je Mat tort ijev Giesshiibler, ki izvira iz skalo-vitega sveta in torej nima prav nič škodljivih organizmov in se je že večkrat, zlasti pa proti legar j u izkazal za zdravilen in odvračujoč pomoček in ga tudi zdravniki posebno cenijo. 258fj 4
Da se moremo odločno boriti proti umrljivosti otrok, je neobhodno potrebno, da v vročih poletnih mesecih popolnoma opustimo opasno kravje mleko in ga nadomestimo z lažje prebavno, vedno enakomerno hrano, ki ne moti prebave. Tem zahtevam najbolje odgovarja staropreizkušena Nestlejeva otroška moka, ki je zakuhana samo na vodi, popolna otroška hrana. Odstranjuje bljuvanje in drisko ter odstranja že nastalo motenje prebave. 6 2bl9—1
Poniankanje slasti, motenja v prebavljanju
se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca". Za starejše in kronično -tanje te vrste naj *e pa r»je r~bi ,,Styria vrelec" «močnejši. Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Lassnik v Ljubljani-
Zahvala.
"Zahtevajte _
ilustrovan cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI IVallsaae M.
Cena, lepa svetloba brez instalacije in nevarnosti, Poraba V 4 kr. na nro.   3911 43
Oblastveno varovano!
129-33
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen |e
Tdierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko a nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim
zaklepom K 5*—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka
H t* *>0. Pošilja 86 gamo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot   n iii'<>! «.i   h plodno kiihuI in staroftlai nI. Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierrv v Pregrad pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih   pisem   zastonj in
poštnine prosto
Proti zoboDGiu Hi gniioDi m
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melnsine ustna in zobna voda
ki utrdi «fletino In odstranjuj*
neprijetno sapo las u*il t ntelalenlea s novo do m t 14.
Bi gorodnemu gospoda HI. Levstiku, lekarnarja v Ljubljani. VaBa izborna Melnsine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in j o neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo le.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lenstekfr r Ljubljani; Risljm cisti it. i
»let novozgrajenega Fran Josefovega iubil. mostu. 13—35
Darila.
Za drnibo sv. Cirila in Metoda:
Gospod Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku, 20 K, iz kazenske zadeve Kralj-Sršen Miha, Loka. — Dolenjevaški planinski klub »Kotliček" 1 K, zbral ob priliki izleta na Stene J. I. — Skupaj 21 K. — Srčna hvala.
Popravek: V izkazu daril za družbo sv. Cirila in Metoda v štev. 192. „Slov. Naroda" sta se vrinili dve pomoti: G. I. Kersnik na Brdu p. Lukovica je nabral 17 K in ne samo 7 K, in vesela družba v R. 7 30 in ne samo 7 K. Vsled tega znaša tudi skupna vsota vseh tamkaj navedenih daril 46 50 K in ne samo 36 50 K.
Povodom prekrasno uspele sokolske slavnosti dne 15. avgusta šteje si podpisani odbor v prijetno dolžnost, da se njj-iskreneje zahvali odboru „Slovenske Sokolske Zveze" za prireditev vseslovenskega sokolskega zleta, bratskim društvom za prijazni poset in sodelovanje, slavnim sprejemnim odborom v Trzinu, Stobu in Domžalah za vznesene nagovore, vrlim narodnim gospicam, ki so sodelovale pri sprejemih in veselici ter poklonile Sokolom krasne šopke, vsem udeležnikom, v prvi vrsti dragim Ljubljančanom kakor tudi vsem onim, ki so prihiteli iz raznih krajev zemlje slovenske v tako obilnem številu v naše Domžale. Vsem Vam bodi prijetna zavest, da ste nas okrepili v našem narodnem boju in izdatno pripomogli, da ostane Slovenec na svoj. zemlji svoj gospod.
Na zdar!
Odbor telovadnega društva , Domžalski Sokol4'.
Zahvala.
D jaški orkester in pevski zbor „Struna" izpolnuje prijttno dolžnost, izreka vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je slavnostni koncert dne 15. t. m. tako izborno in popolno uspel v vsakem oziru, najiskre-nejšo zahvalo. Imenoma vrlemu moškemu in mešanemu zboru slav. delavskega bralnega društva v Idriji, velerodni gospe Anici prof. Pirnatovi, gospodični uč teljici Mariji Lapajnetovi, gospodični Anici Sinko v č e v i in Minki Gabronovi, gg. Franu in Srekotu Rusu, idrijskim godcem ter od zunaj došlim tovarišem dijakom za požrtvovalno sodelovanje, slavni „Glasbeni Matici" za brezplačno posojilo muzikalij za „Stvar-jenje", gosp. Kogovšeku, posestniku elektrarne, za brezplačno razsvetljavo dvorane, slavni „Narodni čitalnici" v Idriji za prepustitev prostorov in končno vsemu idrijskemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo in nam s tem izraženo priznanje.
„Struna".
Meteorolosično poročilo.
23 j 9. *« j 736 8 i   14 0; al. szah.   del. jasno
24.1 7. m), i 737 8      98 brezvetrno jasno ,      pop   716 4    22 2 j ar. jvzhod jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 148 nor-•nale 18 1 . — Padavina t mm 0'CJ
3 " Svojim prijateljem in znancem naznanjava tnžno vest, da nama je predraga mamica
Katarina Jane
včeraj ob 11. nri dopoldne po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 68. let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb je dne 25. avgusta t. 1. ob 31 2. uri popoludne.
Male zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Radovljici. 2841
V Radovljici, dne i4. avg 1907.
Ivan Jane
prof. kand.
Leop. A. Jane
kaplan.
Marija Lap a ine roj Banmacher
naznanja v svojtiii in v imenu sorodnikov pretužno vrst, da je njen iskreno ljubljeni brat oz. stric, gospod
Enaelbert Baumacher
c. kr. gozdar I. razreda v pok.
dae 23. avgusta ob sedmih zjutraj v f>tf. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni zatMnil trudne oči.
Pogreb nepozabnega rainika bo v soboto, dne 24. avgusta t 1. ob sedmih zvečer iz hiše žalosti na pokopališče v Šturjah. 283«
Šturje-Idrrja, 2?. avgusta 19j7. Brez posebnega obvestila.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da se je naš ljubljeni brat, bratranec, nečak odnosno svak, gospod
luon Podkrajtek,
trgovski sotrudnik
včeraj ob 6 uri zvečer v starosti 27 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni, mučni bolezni, preselil v večnost.
Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m. ob * 34 uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta v mestni log št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, 23 avg. 1907.
2823 i Žalujoči ostali.
(Mesto vsakega drugega obvestila.)
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
u0m
Ta upliva osveževalno   in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebav-Ijenje.  Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 64—5
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Spretna, dobro izurjena
šivilja
išče dela ¥ kaki hiši. •
Pismene ponudbe pod  Šivilja" na
npravniŠtvo „S!ov. Naroda. 2842
rivnica
bli?u Ljubljane, na novo urejena, dobro idoca m brez konkurence z vpeljano acetilensko razsvetljavo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj odda. 2838—1 Kje, pove Fr. Ferk v Domžalah.
Kupi se pokončna in predalna
omara n obleto
eventualno tudi postelja. 2829 -1
Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod „F. B. 27." na uprav. „Slov. Narodau.
Lepo založena in upeljana
Msb tipih
z žganjetočem se odda takoj pod
ugodno ponudbo v najem ran dru žin^kih razmer.  Levstek & Mikolič v Sodražici na Dolenjskem. 28io i
Stavbni polir
spreten, samostojen delavec, se takoj sprejme za Ljubljano.        2831—i
Ponudbe na opravniStvo „Sloven-skega Naroda" pod „A. B. 17."
V
ac
išče parna opekarnica v Zalogu (Brei-tenau) pri Novem mestu na Dolenjskem.
Ostop 1. septembra, plača po dogovorit.
283«—1
Trpisli soMl
izvelban v vseh strokah trgovine, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika, službujoč sedaj kot prva moč v manjšem mestu na Kranjskem , želi primerne službe v Ljubljani. * 835-1
Naslov v upravn. „Slov. Narodau.
Gostilno
z lepimi prostori in obširnim vrtom, na zelo prometnem prostoru v Ljubljani,
se takoj odda na račun.
upravnidtvo „Sloven-2833—t
Kje, pove skega Naroda".
Prodaja
slana materijala.
Pri podiranja starega ž upniška pri Sv. Jakobu v Ljubljani in dveh sosednjih hiš v Florjanskih ulicah Št. 18 M prodajo okna, vrata, peči, ited In tki, los, portal, leseni in kameniti podboji in železje
Natančneje se poiave od 8- dO
10. ure na licu mesta.       2843 -1
[Filip Supančič
mestni stavbnlk.
Dobro ohranjeni
vinski 50di
se prodajo na Rimski cesti 11.
2828—1
Sposobne m zanesljive osebe
katere želijo postranskega zaslužka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne slutbe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod St. 15-305 Gradec, poste restante 12. 1392 18
2830—1
pritlična hiša
z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, z veliko aletjo, se proda, na lepem prostoru v ljubljanskem predmestju Novi Vodmat št   124. — Več se
izve v hiši pri hišnem gospodarja.
2741
posestvo
ob okrajni cesti, bliza tvornice, obstoječe iz 2 poslopij za stanovanje, hlevov za konje, govejo živino in prešiče, kozo'ca s 3 okni, X kleti, zelen ađnega in sadnega vrta, 9 oralov gozda, več njiv in travnikov, z gospodarskim orodjem, konji, kravami in svinjami vred.
Vpraša se  naj pri uprav. „Slov. Naroda"*.
TJradno ćLoTroljena.
Se 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
osredovalnica stanovanj in služe*
G. FLUX
floipoike ulice it 6 2812
izprašano otroško vrtnari c o k 51 , letnemu dekletcu za ven, prav dobro in trajno mesto, prodajalko v Ljubno, par sobaric in mnogo kuharic, gospođini, deklic za vsako delo za tn in ven, ko-mornico in komornega streiaja k neki baronovki na deželi, dobro kuharico za v Ameriko, 120 kron plače, predstavi na| se v Ljubljani. Vse natančneje v pisarni.
iunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor-
Preklic.
Podpisani obžalujem, da sem o Antonu Buh, posestniku na Orlem št. 23, in Francetu Hribar, posestniku v Babni gorici št. 6, glede njunega delovanja v občinskem odboru odnosno kraj nem šolskem svetu v Rudniku, osobito tudi glede dozdevnega sovražnega postopanja proti učitelju g. PetriČU razširil neresnične govorice in doižitve, katere s tem brez izjeme preklicujtm. 2837
Razžaljena prosim odpuščenja ter se jima zahvaljujem, da sta na mojo prošnjo odstopila od že uvedenega kazenskega postopanja proti meni.
Anton Garbas
posestnik v Babni gorici St. 4.
Proda ao dobro ideča
I i ve se v upravmštvu „ Slovenskega Naroda1*. 28fc6—1
šesto ječa iz zofe, 6 foteljev ter mize, se za 70 gld. proda.
Poizve se sv. Petra cesta št. 97 v pritličju. *H,r,-->
S
išče neha gospodična v bližini gl. poste.
Pismene ponudbe pod „K11 na upravništvo „Slov. Naroda." 2824
Dve lepo
meblovani sobi
za jednega gospoda se takoj oddasta.
Več se izve v trgovini pri „Solncu" Pogačarjev trg. 2742-4
4-5 dijakov
se sprejme na stanovanje z zajtrkom.
Naslov nove upravništvo nSlovenskega Naroda". 28 JO—1
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali, če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706—10 Ponudbe na upravništvo „Sloven. Naroda*  pod „hlapec 2231,
Crjie
se sprejmejo na dobro hrano in lepo   zračno stanovanje
v novi hiši v Kandiji pri Novem
mestu. Oddaljeno od gimnazije 5 min.
Naslov: „Stanovanje" poste rest. Novo mesto. 28i8-1
Lena prodajalna!
a ■
Na izvrstnem prostoru v Mariboru, Tegethofova cesta, se da tako] V najem za vsako stroko pri pravna, lepa, velika in svetla prodajalna s portalom, dvema skladiščema in s kletjo.
Ponudbe naj se pošiljajo na lastnika Jon. Orubitscha Maribor, Tegetbofova cesta St, U. 28u8-i
Za vsa me*ta dežele sprejme stara renomirana tvornica
spretne zastopnike
proti primerni proviziji. Imeli bi nalogo v kraju svojega bivališča in ev. v njegovi najbližji okolici akvirirati kupčije stavbne stroke. Strokovnega znanja se ne zahteva. Prijazne ponudbe z navedbo referenc pod „Gfinstiger Nebenverdienst
1936" posr. Budol! Mosse, Dunaj L, Seilerstatte 2 2827
Poslano.
Vsled rajnih v zadnjem času došlih mi vprašanj se usojam sporazumno z vodstvom družbe sv> Cirila in Jtfetoda v /Ljubljani opozarjati slavno narodno občinstvo in zlasti častite gg. trgovce, da ima vsled sklenjene pogodbe edino le vdano podoisana tvrdka Zalogo vžigalic družbe su. Cirila in J\{etoda v Ljubljani.
Jfomur je torej na tem, da podpira to našo velevajno Šolsko družbo, kupuje naj edino le vžigalice s sledečim napisom na trobojni podlagi; „Vžigalice družbe sv- Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. M°i položi dar domu na oltar/ 7e vžigalice so g Prid družbi sv- Cirila in ft[etoda v Ljubljani"
7a znamka je oblastveno registrirana pri trgovski In obrtni Zbornici v Ljubljani ter je vsako ponarejanje po kazenskem zakonu Strogo prepovedano.
Cena, katera je izborni kakovosti primerna, vzdrži vsako
konkurenco.
U Ijubijani, dne 20. avgusta tgOl. 2839-1
2 odličnim spoštovanjem
Jv. Perdan.
Ve&je Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta Št. 40. 1666 -42
Trgovski vajenec
SO sprejme takoj v trgovini železni ne
2(arel 3(avška nasl.
SCHNEIDER & VEROVŠEK
v l^|ul>l|awml. 2714—3
Sinil
železninske stroke, ki so izvežbani tudi v prodaji poljedelskih strojev. Oiir se bode jemalo samo ua boljše moči in take, ki so že vojaščine prosti.
Oferte   poštno   ležeče  pod šifro »Spreten železniaar". 2 643—4
0. Bemotroič i
niti strt. m.
Iz proste roke se proda v Spodnji Šiški radi odpotovanja novo dozidana
tli
% velikim vrtom, še 11 let hišnega davka prosta. 28U—1
Več se izve pri g. STIRNU, v restavraciji v Sp. Šiški št 22.
Zelo dobro vpeljana
žsanjekuharila
v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.000 gld. 2/6 7
Ponudbe pod »Priložnost 224"
na upravništvo »Slovenskega Naroda".
Po zelo nizki ceni se proda novo zida, a
hiša
(vila) na Vihniki, obstoječa iz dveh stanovanj po tri sobe s pritiklinami, v hiši je vodovod. Poleg hiše je tudi prostoren vrt. 2814—t
Natančneje se poizve pri g Ivan Ogrinu na Vrhniki 248.
Išče se
več hlapcev
h konjem za gozdarijo ;   mesečno pla čilo 80 K. Sprejme se tndi dobro izurjen cirkularist ter drugi delavci. —
Plačilo po dogovoru.
— Poizve se na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju ah pn Dom. Lušinu v Ljubljani, Jenkove
Ulice 18. 2756-3
Dvomljiv«*
818-5
denarne zaostanke
more opominjevalni oddelek društva „Kredit-
reform"
Izterjati,
Racionalno opominjanje.   Denarni uspeh zveze lanskega leta čez 9 milijonov kron. Zahtevajte brezplačni prospekt št. 19.
I
Reelno In dobra!
Prekrasna žepna ura in veri* iioa za samo H. la40
50.000 komadov
nakupljenih zaradi opustitve neke Švicarske tvornice za ure, zaradi tega razpošiljam prekr. Oloria srebrno 36 urno preciz\)sko aro remontoarko z lepo pozlačeno verižico z obeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, sa samo gld. 140 Po povi. razpošilja I.  zaloga blaga
8. Kebane Krakov št 37.
Za neugajajoce denar nazaj. 2806 Mnogo zahvalnih pisem.
Kuharica
katera razume gospodinjstvo, se s 1. septembrom t. 1. sprejme v stalno Službo. Plača po dogovoru.      2-68 4
KAREL JELOUSEK M Vrhniki.
Laški kurzi
pričnejo letos 2. septembra. Na zahtevo se bode poučevala tudi laška trgovska korespondenca. Vpisovanje od 1 do 2 ure popoldan  od dane* naprej
do 30. t.m. pri A. Šibeniku, Čopove
Ulice Št  10 2785 3
1 j
hladno in mirno, 4 sobe, del vrta itd. v Novi ulici št. 3, II. nadstr. se
radi odpotovanja takoj ali pozneje odda. Poprašati je ravnotam. 2755-4
Špecerijska trpina
v mestu ali na deželi, se pod ugodni- u Pogoji sprejme takoj 8796—2
- - v najem. - -
Pismene ponudbe pod „Trgovina
na upravniStvo „Slovenskega Naroda.-
Sprejmem
8881
gospodično
ki je vešča trgovine s čevlji.
J. MEDVED, Borića.
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se
takoj odda.
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg št 7. 8744
Le za dame!
ki bi hotele v boljših krogih priporočati neki za vsako gospodinjstvo zelo praktičen predmet, pridobile bi si a tem lukrativen postranski zaslužek. — Katalogi zastonj.
Pisma se prosijo pod: „Selbstver-dienst" na anončno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj L, Rotenturm-strasse 9. 230*7—7
HM a aa cS.
vojaščine prost zmožeu slovenskega in nemškega jezika, iako dobro izurjen v mešani stroki z letnimi spričevali želi v slutbo vstopiti s 1. ali 15 sept
Ponudbe naj se piŠ'liajo pod nJ, L. 500 posterestante Travnik."
"Več spretnili
tesarjev
se sprejme v trajno delo
pri novi tvornici Žavle
pri Trstu. 2799-2 placa 5 kron na dan.
V „Narodni kavarni" :    zajtrni -
llaiilni irter
in donašalec.
2793 - t
*Jran J(rapeš.
/Iviso.
Ako hotele posestvo oll trgovino
kakršnekoli vrste, hotel, vilo, gostilno, velepo sestvo, opekarno, sanatorij itd., tukaj ali na deželi takoj  hitro in diskretno kupiti ali prodati, ali ako bi radi dobili hipotečno posojilo in bi se radi soudeležili, obrnite se zaupno na poznano
pruo posestno osKrbntitvo
(Er«te Realli&ten - Verifaltun« )
Dunaj 0111., JUbertgasse 30.
Prvorazredno, strogo pošteno, kulantno in na
večje s t rokovnjaško podjetje. 2810 Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ograke in v sosednih državah Generalni zastopnik priđe » prihodnjih dneh sem. Ako Selite njegov brex-plačnl oblik radi ogleda in infonnactye, se prosi takojšnjo obvestitev na zgoraj i naslov. — Največji kupni promet med Dunajem in pozam oimi deželami.
77
^669541714
9
UW0F
e voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. Kltho voda za pral se rabi samo znnanje. Zajamčeno neŠkod-
liivo. Steklenice po 3, 5
In 0 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju 2318-7
KattieMenzel na DunajuXVIII
Schnlgasse 3, I. nadstr. 11.
Tovarna za stole
Fran Švigelj
na Bregu, pošta Boroonlca
izdeluje vsakovrstne Stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence.
Oenik na zahtevanje zastonj In franko.
3420 25
Dobro izurjen
strojnik
vajen ključavničarskega dela, sedaj v večji tvorne i na Nemškem, zmožen slovenščine in nemščine, išče stalne Službe. 2307—4
Natančneje v mestni posredovah* ci za delo in stanovanja v Ljubljani,
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 12-—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36"—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.-
pri Plznn na Češkem. 2475 b
Oddajo se za novembrov termin
stanovoma:
prvo z 2 sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico, vrtom itd. v pritličju; drugo z 2 sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico, vrtom itd. v L nadstr.; Iretje z prostorno sobo in prostorno kuhinio ter dvrvarnico podstrešju. 2664 2 Vsa natančnejša pojasnila daje M. LAVRENČIČ Sp. Šiška št 231.
Triu mph-štedilna ognjišča
-a gospodinjstva, ekonomije i. t- dr. v v mkorSni iz-ptrliavi Ze 3C I t jo najbolje priznana. Priznana tndi kot najboljši m naj-
irpežnejsi izdelek- Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedllns ognjišča zi hotele, gostilne, restavracije, kavarne
i dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katasog franko proti doposiam ZuaznM 1738 14
Tovarna za sledilna ognjišča „Trlumph"
Goldichmldt Jfc sili
Zaradi   odpotovanja   se   za takoj ev. za novembrov termin odda v Predalnik ulicah št, 10, II. nadstropje elegantno
isti siiije
s štirimi sobami, s kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi priti -klinami in vpeljano električno razsvetljavo.
Več ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271—11
Glasovita moderno urejena tvornica
G. Skrbić
o zagrenil. Ilica Steu. 40
priporoča svoje na glasa solidne in cene 25
žaluzlje
f lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
za okna in proda-Jalnlce in prosi, da čim ▼6Č pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
Najvočji zaloia navadnih n aijiiaiilh
otroških vozičkov
In navadno do najfinejše
žima
M. Pakic
v Ljubljani.
IttBMla MfOiRlkMi M
»eali|a 1 f§n%t\m.
ir
KEBER
trsouina z manufakturnim In perllnlm blažom
na Starim trgu št. 9
šopke
priporoča
vence
neveste
ter
n a s r o b n
po Izredno nizkih
I   Potrebščine za
;xxxx :xxxx
G, ČADEZ
v Ioubijani
Mestni trg št. 14
priporoča
34
klobuke slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti
Blap imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
stori
Uzorci
■A
Mk
trgovao z zlatnino In srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
na Rastnem trgu it. 17
priporoča svojo veliko salogo prcel zijali I h ar is prvih tovarn, bndllk, atensleJli, salonskih to ur na nihalo, brlljantov, zlatnine in irebrnlne. Nam lana opraya 1« iiltajsjheara srebra.
Lastna dolavnioa za popravila In vsa nova dala.
+ Proti suhosti +
je edino izvrstno krepilno in jaCilno sredstvo redllna moka Kathe
zdravniško priporočena, z izvrstnim nape hom porabljiva, za okroženje telesnih oblik izredno preizkušena, v 6 tednih 6 fantov t iW več, zajam Ceno neškodljivo Strogo p-j sneno, ni sleparstvo, mno^o zahvalnih pn<>m Karton stane fl 110 po povzetja alt pis. znamkah. Kdor naroči 4 kartone )ih d jbi poštnine prosto. Glavno razprodaj al išče
26    gospa Kathe Menzel 728
Ounaj XVIII.   Scholgasse 3, 1  Stock, 1 tj
Odlikovan z zlato kolajna v Pariza 1004 in z zUto kolajno In kriioom v Londona lata 1895.
Skladišče
I in veliko podstrešje za skladišča
se da z novembrom v najem na Dunajski ceati it 12. 2023-20 Z* Poizve   se   pri   lastniku Ivanu Matniann starejšem.
ATENTE rt?
Inženir In pat. posrednik
J Kndpfelmacher
Dona], II. Praterstrasse 37.
Telefon '£«13«.     3683 46
2 03 0
Jteckenpfeni lililsko mlečnnto milo
Bergmanna de Kom p.,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
asa
„Austro-Anierlcana".
1
ki želijo potovati dobro, ceno in zanesljivo, naj se obrnejo na:
N. I. Avramovic in F. Kukulic
v Št. Petru na Krasu
IHrastle).
v restavraciji Kranj c 29.
— Odhod iz Št. Petra je vsak dan. — Vsakršnja pojasnila se dajo točno in brezplačno. 2472—6
B3T oa. leta, 1868. se Tggj Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki s* priporočajo odlični sdravnikl, skoro t vseh BTmp.klh  državah   . od ličnim n.pehom  uporablja pral
vsake vrste izpuščajem
■lasti proti kroničnim lliajem in paraa. izpuščajem, dalj« proti rdečim* na noro, oaeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in t bradi. Bergerjevo kotranovo tnilo ima v tebi 40 odstotkov U>ntwqn hotrnru* ln ae razlikuje bi •tveno od mb drugih kontranorih mil, ki se nahajajo t trgovini.
Pri poUnih boiemnih rabite Jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot Mam j* kotranovo milo aa odpravljanje ras
nesnago s polti,
proti  ipnsćajem  na  polti ln glavi pri otrocih, kakoi tudi kot nenadkriljivo kosmetično ntUo na umivanj« in kopanj* omb vmakdanjo rabo sluii
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
v katerem j« 86 odat. glicerina ln ki je parfnmoTano.
Kot odlično sredstvo aa glavo te rabi dalje ■ lavratnim uspehom
Bergerjevo boraksovo milo
(n sicer proti ogrcem, offorenjn, pegam  m o-■oljem im drnflm neprilika m koše.
Oena komada vsaka vrste s
navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah ln aadevnih trgovinah iaključno Beroevjmvm ko trenova mila ln pasi te na poleg stoječo varstveno m** m^m v«   in   na polegatojeel flrmin podpis O. MeU st Co. na vsaki etiketi. Odlikovan a častno diplomo na Dunaju 1888 ln ■ alat to ■ votlaslo m svetovni raueatavi v Parlara 1900. Vsa draga medlo, in higien. mila ™«»w^ BerMr ac
našteta v navodila, ki m priden« vsakemu aula.
Naprodaj v vseh lekarnah In aorte mili trgovinah.
Na debelo: O. Holl a Oomp., Dunaj, I.,  Blberstrass« 8
V IJablJanl  se  dobiva v lekarnah: MIlan IseiiateBam, H. raardetsjeltla-»•r, «V. Mayr,   Ct« ePleaolft, VJ. pl Tralisesf in * vseh drngib lekarnah na Kranjskem. 894—24
Ant. Presker
krojač, 84
Ljubljana, Ju. Petra c. 16
priporoča
svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, Jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih bavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in  najnižjih cenah izvršujejo.
•fv.Setsitig |
trgovec z usnjem ■a drobno Id debelo
i Ljubljani, Stari tre št 7
priporoča
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in H velikimi izložbenimi okni, se s L Junijem t. L da v najem. — Natančneje se poizve pri lastniku Francu Dolencu, Stari trg št. 1 v LJubljani. 19 a )—12
Jveže slive
(češplje) 2305-4
kupuje v vsaki množini po najvišji dne»ni ceni tvrdka
LAVRENCSC
Sp. ŠiSka pri Cjubljani St. 231.
I
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez vsacsga duha
po mmeaf a»Jafef Ifc cenah:
samo 50 vinarjev.
|Covo! Patentirano Jfovo!
Eepremočijivo mazilo
a« počrntnje rujawih čevljev, usnja itd.
i
i
Salon
za mote tale klobuke *
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
zo poletno sezono 1907.
Svoj bogato llustro-vanl oenovnik nakiče-nih damskih klobukov za loto 1907 pošiljam gratis In franko. Popravo   so Izvrse
hitro In kulantno.
i
i
i
Ljudevit Borovnik
puiliar  v   Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
ae priporoča   v izdelovanje vsakovrstnih
p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tndi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako* rrstna popravila, ter jih točno in dobro z vrenje. Vse paske so na c. kr. preskuse-valnici in od mene presknsene. — llustro-18 veinl cenik! ?sston|. 34
34
Kljnčavničarstro
Ign. Fasching-a vdova
Poljar.eki nasip št. 8
(Reictiova hiša)
ooo.oooi
Priporočilo.
Naznanjam slavnim tvornicam, gg. trgovcem, društvom in gostilničarjem, da sem pričel obrt za
plakatiranje - - -- - - in reklamo,
oddajo stanovanj
in prodajo zemljišč.
V to to svrho imam na razpolago 60 velikih reklamnih desk in 32 gledaliških stojal na najbolj živahnih prostorih v mesta in v predmestja vse Ljubljane. Priporočam se tudi slavnemu občinstva zunaj Ljubljane io jamčim za točno izvršitev.
Z odličnim spoštovanjem 2738—3
F. Perdan.
Ljubljana, Gosposke ulice Št. 3.
Šolsko leto 1907 8.
a) Komercijalni strokovni tečaj za srednješolske abi-
tUliente (Abiturlentski tečaj). Vpisovanje 16. oktobra, kolegnina ICO K sa semester.
b) Trgovska akademija (obsegajoča 4 razrede in pripravljalni tečaj. Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 60 K za semester,
o) Trgovska šola sa deklice
(dvoraaredoa), Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 26 K četrtletno.
1996-
6
lBOl
Ravnateljstvo iosko trgov, akademlit.
Clstmeno med počitnicami: ob torkih in petkih od 8. —10. dop
W6
41
WL
Posojila! Predujmi! Krediti!
Posebno ogodno sa uradnike vseh mest in činov, za vse častnike, aa vse stanovske osebe. Veliki in majhni zreški po najugodnejših pogojih. Nič predizdatkov, prav zmerne obresti. Vračilo v 6 do -H mesečnih obrok h. Hitra rtšitev even. takojšnja pomoč. Naivišji zneski na ded-ščin^-, užitke, depozite, legate itd Vprašanja oddaja pod „Solide Geldquelle" aaon-čna ekspedicija M. Dukes Nacbtolg, Wien 1., Wollaeile y. 2557-4
MhLvina
belega in rdečega ima na prodaj po jako ugodni ceni na drobno in debelo vite?, pleni. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722 6
Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
Prodajalno
v Ljubljani, na Dvorskem trgu št. 3 (na vogalu Židovskih ulic) se odda novembra meseca 1.1. v najem.
Natančneje   se  poizve  v pisarni
odvetnikov dr. Suyer in dr. Sajovic ▼ Ljubljani, v Gosposkih ulicah 3.
Pristni dobri ■ ■
60 20
se dobi pri
L ŽEBEH1KU P Spol sat
Prva konjska klavnica
ada. Ogrskem pošilja proti povzetju
5 kg. 4 krone 10 vin.
Z» o n t n i m a   ij» a* ca ** Z » •
Veliki zavod V. Hamak
Koles var na Ogrskem. 2751 4
Trgovec želi
prevzeti ali kupiti
ovino
trg
dobrim prometom v kakem večjem kraju, oziroma pristopi tod« kot
kompanjon
k dibremu p djetju. Zmožen je popolnoma trgovskega poslovanja
Ponudbe je vposlati na upravništvo w Slo ven. Naroda" d O 26. t. m. ped šifro ,,Zmožen". 2766-3
Oplikovan   z veliko   zlato   svetinjo in častno diplomo na »pomladni razstavi na Dunaju leta 190«
Neravni brinovec borovnlčor slivovec nrušeuec in droženo vinsko žganje
Z    prodaja z
Franc Pastotnik u Blagovici
pošta Lukovica i železniška postaja Domžale.     250 u
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem in častno diplomo na razstavi a Londonu I. I906.
AUSTRO =
kateri š&žijo 4$objx>. po ceni in [ zrezki e-st/l l>& pote v a ti naf0m* obrnejo
r&irnon^&fin e£etXm
v Jfy'u£>//itnt ttbloouorske u/iceJZG. Htrsfna po/asniUi t^ycsetn?yUačnc\
„Ottoman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo cigaretni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti!
\\\   8US -8
Hutter & Schrantz deln. dr.
Dunaj, VI., VVindmuhlgasse 20.
i 885—10
ograje, plotovi k parkom za divjačino, bodeča
žica, žičasti modroci, železne postelje. ™°s%nT
Hov vesetaMIskl creme za orsi.
Najoovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3'— in K 5* — , poštnina 70 h. Moj lepotilni eteme Lilie daje koži mladostno svetost, delnje z nspehom proti pegam in vsem nečistostim kože. Lonček stane K t*— milo —-70. puder K 1—. — Prodaja in razpošilja gospa Kftthe
Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, L nadstr. 11.
Znamke vseh dežela b« sprejemajo. $317—7
PATENTEI
a- •* *- trn   *t    rdk< «** * a*   laEposlim|e   ■ «r«   ft aefta *»n*a<š^3a
M. GELBHAUS 52 34
lntenir In zapriseženi patentni posrednik na Dunaja
VII. Siebensterngasse 7, nasproti c kr. patentnemu uradu.
i
Poljske miši! 14«-n
iztrebljajo   popolnoma   edino   in   samo   kar   najhitreje   in najgotoveje
kroglice „KREATOR.
Ravnanje z njimi lahko in enostavno. — Cena nizka. — Nestrupeno. Kemio i laboratorij   kfiUlATOI/. Požun.
S»ar*a" Kstzii   Iti ^ekov
Kaiser-Borax
Za vsakdanjo rabo pri umivanju.
Pristni Mačkov Kaiser-Boraz je najvoljnejše in najzdravpiSe, že več let preizkušeno lepotilo za koto, napravi vodo mehko in kož j čisto, nežno in belo. Priljubljeno antiseptično credstvo za gojitev ust in zod in za medic uporabo. Pazite pri nakupu ! Pr stno le v rdečih kartonih po 15, 30 in 75 vin s poleg stoječo varnostno znamko in obširnim
navodilom. Nikdar odprto! a 1 26 4
Edini izdelovalec za Avstro-Ogrsko: GOTTLIEB VOITH, DUNAJ, III 1.
Razglas.
Glasom odloka oddel. 13, št. 1108 z dne 1. avgusta 1907 namerava vojno ministrstvo
nabaviti razne orožne predmete za c. in kr, vojno.
Ponudbe so do 9. oktobra 1907 pri imenovanem ministrstvu vložiti.
Natančnejši pogoji se nahajajo v „Laibacher Zeitung" z dne 22. (ozir. 23.) avgusta t. 1. prijavljenem popolnem razglasu vojnega ministrstva.
Omenjeni razglas in k temu spadajoči pogodbeni načrt se vrhu-tega nahaja pri intendancah vojnih kornih poveljstev, zalogah oblek (Monturdepot) v Brnu, Buda Pesti, Gradcu in na Dunaju (Kaiser-Ebersdorf), potem pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah in zvezi avstrijskih industrijalcev v pregled.
Tudi se omenjeni pripomočki dobijo pri zalogah oblek Št. : in 4 za 65 vin.
V Ljubljani, 24. avgusta 1907.
C. in kr* tntendanca 3* voja.
2791 -l
232 - S 2
I     Otvoritev trgovine. 1
Vsem gg. Čevljarjem in drugemu občinstvu v Ljubljani  in okolici vljudno naznatjam, da otvorim v ponedeljek, dne 26. avgusta t. 1.
v Llubljani, na Sv. Petra cesti štev. Z
(1*1 zavai*ov.
licn ar-a ziom i
ai« erali)
Mino z domačim in tujim usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami.
____ Skuhal bom, da z dobrim blagom io nizkimi cenami zadovoljim vse _
cenjene odjemalec in prosim obilnega poseta.
a K« P« Kr«g°r- I
2^34-1
j'
Opr. št. E 246/7/9 BM1
Dražbeni oklic.
Po zahtevan ju g. Henrika Kenda v Ljubljani, zastopanega po gof
dr. VI. Krisperju v Ljubljani bo
dne 27. avgusta 1907, dopoldne ob 10. uri
pri spodaj oznanjenjem sod', i ji v izbi štev. 6
dražba zemljišča pod ul. St. 255 k. o. Rudolfouo (enonadstropns hiša ob Ljubljanski cesti u Rudolfovem s prodajalno).
Nepremičnini, ki je prodati na dražbi, je didočeua vrednost na 614^ K.
Najmanjši ponudek znaša 3070 K, pod tem zueskom s« ne prodtja
Draibene pogoje, ki se obenem tiaobre, in liot ne, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško knjižni izpisek, hip< tekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitven: zapisuik itd ) smejo tisti, Ki želo knpiti, pregledati pri spadaj oznameujeui soduiji, v izbi št. 5 med opravilnimi nru^i.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri soduiji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobo v teku dražbe nega postopanja, tedaj  samo z nabitkom pri sodniii, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenuj« jo tej v sodnem kraja stanu jočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem oddelek II.
dne 5. julija 1907.
8prejema *avtrovar,|» človeškega Življenja po naj razno vrstnelftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti Je ugodno sa varovanje na doživetje in smrt b manjSaJočimi b« vplačili.
Vsak  član  ima po  pretek*   petih let pravico do dividenda.
te
S L H Y IJ A"
-   .  -  -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - . Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapiteiije 91,938.99372 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalaica naše države ■ veeelaoat eto« •»•tefto-«tiwr©đite> uprave.
Vaa pojaealla daje:
ftOHKST^bll XSatOP V IjlitljasJ, piaarne »o v laetnei banfinej hiii
■■■■■■aRVMEisr^ «aaaaaae< •««w,c,J«*»tMa« r?m^»tm?rj^ :*^rwkwawa«?w
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po naj nitjih c^nah dkodo oeniitje takoj tn najkulantneje. Utiva   najboljši   sloves, koder posluje.
Dovoljuje ia Čistega   dobička Udatu^ podpore  v   narodne  ia obenokeristne namene.
Delniška družba Združenih piUOUOKIl Žalec in Laški trg
lltetai
izborno pivo. črno pivo .Jolvotor.
mjgr   Zalo'« v Spodnji Šiški.   -   Telefon Stev. 187.   ~S£Q 1464 88
Poaflfatva aa deai aprslaau rasta vratar goap. B. ItiUalk »Marodal do»", i*aM|aan. (Štev. telefona 82.)
Izdelovatelj vozov
FRANC VIS JAN
Ljubljana. Rimska cesto itev. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih tn te rabljenih 191—34
OSJO
Okoli 150.000 konjskih sil imamo v napravah ^ nn sesalneja plina
V^%,      n?*ega sistema v prometu.
ZelR majhna poraba goriva, rv:    |cene|il obrat
vence in trakove
priporoča
36
Benedikt, Ljubljana.
Vse oblfajnr vellltostl do !«»«> H H eo »fdno v delu In e« dobivajo v 3119—52       prlnirrnrm robu.
cangen & Wolf
tovarna za motorje
na Dunaju X., "VI
Lazenburgerstarasse 3.
iia Štor
Prešernovih ulioa.li st. S
Največja zaloga moških, damskih In otrobih ćivlje?, čovlja. za lanrn-tennis In pristnih
fioisserskili gorstih čevljev.
Elegantna
In    8026 n jako skrbna Izvršitev po vseh cenah
Odlikovan s častno diplomo In zlato ko-la|no na III, dunajski midni razstavi
1. rusja 1904. pod pckrovit Nj. cea. in kr. Vibckostipre-tvetlt gospe n*dvoj\ odinje
Marile Jtrtje*
P.CASSEBHANN
krojaška obrt
? Ljubljani, Selenburpe ulice štev, 3
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tndi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno dalo In zmerno ceno.
Pristno angleftko blago j« v največji izberi vedno v zalogi.
tev. 193 pi.
Razpis službe.
8769— 2
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu je podeliti
vodjevo službo.
S to službo so zvezani prejemki: letna p]aea 2800 kron s pravico do ireh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron, prosto stanovanje in depntatni relutam letuih 250 kr< n
Prosilci naj dokažejo pdeg potrebaih znanosti v poljedelstvu tudi popolno teoretično in praktično usposobljenost ne le za ponk o vinarstvu in sadjarstvu, ampak tudi za gospodarsko vodstvo v teh kmetijskih panogah.
ProŠDJe, ki morajo biti opremljeae s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o posebni sposobnosti in zlasti z izpričevali o dovršeni višji vinarski šoli, potem z dokazili o daljši praktični delavnosti pri vinarstva in sadjarstvu ter z dokazili o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika, je predložiti
do 1. oktobra t. I.
podpisanemu deželnemu odboru.
Dostavlja se, da je derioitivno imenovanje vodje pridržano kranjskemu deželnemu zboru.
Deželni odbor vojvodine kranjske v Ljubljani
dne 14. avgusta 1907.
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro
klavirjev In harmonijev
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta st. 4.
Vedno bo t zalogi prel grani pa brezhibni ltlavirjl. Prevzamem ubiranje Id popravljanje vseh alstemov. ^Glavno zastopstvo dvornih firm L.. Hosen-S| dorlrr na Dunaju. Gebriider i   Stlnarl   na   Dona|u,   A vaju »t *-J Foralerv Lobavu, Th. Mann borar v Llpakem.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela janielni. — Najnižja Izposojevalnlna. — llelna plačila«
N
Korbolinel Auenarius Mavec (Gyps)
(od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
Use
olja in mazila za stroje olje proti prahu
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, lirneia, laka In klela. 21 si w
vrste
kakor tudi
priznano
najboljše
priporočam po tvornifikih cenah
JOSIP STUPICA
Jermen ar In eesllar
f LJubljani, Kolodvorski ulici itov. 6.
Priporočam svojo nalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vee druge konjake potrebiolno.
o ■ Cen« nizka. ■ e>
Bolte Gospar
Ljubljana. Rimsko cesto 17
priporoča slavnemu občinstvu
svoje £5- sodavičarske izdelke, posebno iz zajamčeno pristnega
malinčnega soka, proizvajane pokalice (kraherle) in limonade.
2H'J7 - C
Ja česa lesarja (tifusa) se zdravniško priporoča sodavica.
1 avli
turistovske srajce
belo in barvaato perilo iz angleškega cefirja, gole-nice9 izbrani vzorci,
■sv kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glase in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij PerscM
v Ljubljani —j »red SRcfijo $t. 21. |—
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanja — HAPILOR St. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstrania prahaj in vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in pri-znalnic  Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K* Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURI8IĆ
II 1266 0
lekarnar v Pakracu Stav. 66 v Slavoniji.
FRAN CHRISTOPHov
svetli lak za tla
je brez duha« se hitro suši in dolgo traja.
Anton Sta cul ln Anton
mi
Bled: W61!ling. Kočevje: Bartelme. Kranj: Fr. Dolenz. Krško: Aumann in sin. Postojna: A. Ditrich. Radeče: Gschella. Škofja Loka: M. Žigon.  Trnovo: Brinšek.  Tržič: Baitharek. Vipava:
Bratove. Vrhnika: Jelovšek. 898—7
Lepo in veliko posestvo
S6 proda v prijaznem kraju blizu Laškega trga na Štajerskem in sicer 3 hiše, 2 kozolca in še 6 dragih gospodarskih poslopij, potem še čez 50 oralov zemlje, lepi gozdi, pjive in travniki, vinogradi in jako veliko lepega sadnega drevja. Vse je v jako dobrem stanju. Živine se lahko redi 14 glav. Kdor želi imeti lepo in veliko posestvo, naj ne zamudi te prilike in naj se v kratkem oglasi.
Proda se tudi dobro vpeljana 2769 2
®sW" gostilna
s tibaČno trafiko iu sedaj se uvede še tudi trgovina, Hiša je lepo zidana v 2 nadstropij in ima veliko prostora : 7 sob, vse lepo slikane, 2 kuhinji, kleti, ledenica itd., vse v najboljšem stanju. Potem lep zHaa hlev za 12 konj, kozole itd Zraten je tudi 51 2 oralov njiv in travnikov. Oddaljena je 1 uro od Celja, blizu tvornice za opeko, kjer je dosti delavcev in voznikov, in se veliko proda. Kupci naj se oglašajo pri Antonu Juteršek, na Ljubečni št. 19 pri Celin.
w znamkah. Za to dobite 3 veleflne higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld 70 kr., 25 vzorcev 3 gld. 40 kr. poleg najnovejšega ilustrovanega cenovnlka
in navodilo za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktno se knpi le pismeno naročilo. Diskretna pošUjatev.
H. AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov. Duna], IX./5, Nnssdorferstrasse 3—10.
657 27
C. kr. priv. zavarovalna družba.
C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
..Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000. Dražba zavaruje:
%) proti škodam vsled ognja, ttrele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam pollike pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega ubitja zrcal-cega stekla;
d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
t) proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f.) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hiSnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica:
Rezervni fond.....
Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
Z 2.400 000 „ 33,600.000 „ 135,000 000 „ 4,950.000
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) sa slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti t. a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja a oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. a priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljeni is starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosega določene starosti na zavarr van c a samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgajninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost polico, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Matančneja pojasnila daje radovoijno
ii nastop v Ijjviblja
Soduijske ulice Štev. 6.
23-8
Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosenc.
Vožnja traja r
dni ^ dm       {V<> r"w'je in ostane
z najnovejšimi leta1905m 06zgrajenimi ve!ir\ansi\;m; pernici
prstna prniHa2apobv^no^
Pojasnila daje zastopnic  VL Ognili n
Ijubljana j|i0"2rafc-ur.eeM.28
^Odhod izIzubijane vsal^i ponedeleMoreKinčetrteKj/tednu.
4
c»   awo| lastni Mi
Z mojimi tiskalnimi aparati s kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avize, okrožnice, nradna povabila i. t. d. Enkratna sestava omo^ocuje na tisoče odtiskov. 1239 20
Cena z vsemi pritiklinami:
66 črk   ..  K 1-—;  14U črk   .   .  K 240; 354 črk   .   .   K 6. ; 90 črk   .   .K 1-40; 211 črk   .   .  K 4—;  468 črk   .   .  K 7*0 ; 120 črk   .   .  K 2—; 255 črk   .   .   K 4 80 ;  650 črk   .   .  K 10 —;
809 črk   .   .   K 12- ~. Za 14 3*— okusno izvršena gumasta  štampUja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantni kaseti a vedno trajnim barvalnikom.
J.   I illSOIl,  tvornica za ŠtampiUje in livarnica gumastih črk.
Ceniki Eastonj. — I m naj I 22 Adler^asse 12. Podružnica v Odesi na Ruskem. — Zastopniki se iščejo.
Fotografski zavod
JULIJ MULLER
(ustanovljen leta 1870.) mm—m
cen j enim naročnikom vljudno naznanja,  da bo zaradi
prezidave in razširjenja atelje do I. novembra zaprt za nove posnetke, pač pa se naročila na stare slike in drugi posli sprejemajo v hiši ..hotela Lloyd", nasproti „hotelu Union-
Zelo važno za trgovce in obrtnike!
Vsak trgovec gotovo gleda, da knpi ceno, posebno sedaj, ko se vse   draži,  zatorej naj  nihče ne zamudi prilike, dati  si predložiti
krasno in bogato kolekcijo
63SJ 32
Ker sem sklenil s tremi največjimi tvornicami pogodbe za
300.000 koledarjev
mi je edinemu moči nasproti vsej tuji konkurenci jill Oddajati s tiskom in blokom ie kos od 12 vinarjev naprej. Pripravni so za vsako obrt. Prepriča se lahko vsakdo, zadostuje samo navadna dopisnica, na katero mu dopošljem franco celo kolekcijo.
FR. IGLIC, Ljubljana. Mestni trg št. 11.
Hidraulike stiskalnice
Zlata svetinja
Segedin 1899
Zlata svetinja
Budapešta 1899
Zlata svetinja
Požun 1902
Za hidrav-
liške
stiskalnice
za vinski in' sadni mošt za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino in sadni sok
za gonitvijo na roko, s p itiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
Izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaiiteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth Sc Co.
Dunaj 11/1
2Ž68-7
Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnine prosto.  — Vprašanja prosim pravočasno.
Velik požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
z 40    delavske silo pomanjšanim ravnotežom nove sestave koje od desne in leve strani vlečejo ln mečejo vodo. —  V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal
ikladilče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.
nW~ Odplačevanje iift obroke.
151-17 129 odlikovani I "VI
s
AVGUST REPIC i
sodar 34 *
LJubljana, Kolesljsko ulloo 16 |
("W   Trnovim *
izdeluja    prodaja in  popravlja T vsakovrstna t
sode;
l»o> majnlajlli eaaiats. j»
I Sušenih ostankov villko v zalogi.
Pri nakupovanju
naniifattDriiega in sušenega blaga *
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
% l\jubljaiil
v Spitalskih ulicah št. 4.
Vzorci na zahttvan|t poštnin* orosto
4 Tovarna ln prodaj a oljnatih I     barv, flrneža in lakov.
(j       -H  Električni obrat. H-
1' • • Bnta Ebarl
leta 1842.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
ritskintai aolitni 1. kt. drl Io 0. kr. priv. Již. žalu.
Slikarja napisov,
Stavblnska In pohištvena pleskarja.
Velika izbirk& dr. Sehoenfeld-ovllL barv t tubah sa akad. ilikarje.
Zaloata ćopičav za pleskarje, slikarja In zidarje, itedllnega mazila sa hrastove pode, karbollnaja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo is likanja lotonin tal pod
imenom „&apidol". Priporočava so tndi al. občinstva za vse v naj me atroko spadajoče delo v mesta in na dožoli kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
f
t-
9
v
'e
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg U
priporoCa
klobuke slamnike
naj no vaj fafont
po najnižji ceni.
Optični zavod
1". J*. 2La]eo,
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten aV^aan^taaueavl ■ MaUMi v vednr. [ednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene preč dpise giedd tiskovne in odporne trdote daleč nadltrlljujoel dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala rasnih aradov Id n a j s i o v i t o j s i h tvrdk so na razpolag
Centralni urad: Dunaj, I., Matacimitianstttt*
o.
899-24
ssa 81
/uhlciu)!«' ali narorajt« pri
h i ojf ni trgovci
TING-TING
ki usmrti vse stenice z zalego vred.
Uspela »alameen« \ci(i'ii|iCHo.   blagodlfii**«*,  razUuzcvujofr!   Dobiva se v steklenicah po 00 vin., zraven  upadajoča nrlzaralnfca sen vin.  1 a, */i in Mitrska steklenice za hotele,  bolnice, sanatorija, peniilon« primerno een«*Je. CSlatna zaloara na Dunaju, XVIII., GcntZKUMMC 99. V Ljubljani drogerija Anton Kane in tvrdka Karel C. Holzer.
Druga nrrdiilva odločno zavračajte! 2471—6
I
U I. zagrebškem voješko pripravljalnem zavodu
«e prične 1. septembra 6 mesečni
zimski glavni tečaj
za one mladeniče, ki bi si radi pridobili ugodao-it za enoletnega prostovoljca, pa   a to ugodnost nimajo potrebnih šol.
Uspeh: V prejšnjem tečaja so si od 28. gojencev pridobili ugodnost za enoletne prostovoljce sledeči: Eloert Alfred, Zagreb, Bukovićeva nI. 20; Jakel Julij, Gorica; Kostelar Peter, Zagreb; Treskiewiez Janko, Dolnja Tuzla; Valenčič Josip, Trnovo, Kranjsko; Sajvert Milovan, Karlovec; Spaz-zapan Lucian, Gorica; Vurdelja Nikola, Topusko; Laadler Emanvel, Bjelovar; Offuer Josip, Volšperk, Koroško; Schlesinger Gustav, Dunaj, Hubenstaufen-passe 3; Žagar Ivan, Novogradiška; Krejči Otokar, Sarajevo; Prijatelj Franjo, Teršisće, Istrija; Briščik Janko, Prosek, Primorsko; Weiss Štefan, Zagreb, MesniČka al. 6; Vuletić Gjorgjo, Gruž, Dalmacija; Seitz Vinko, Velika Gorica; Breithut Albreht, Zagreb; Tombosko Makso, Pregrada; Paravić pl. Dušan, Dnlcea, Romunsko.
Za ta sijajni uspeh se ima zahvaliti zavod svoji preizkušeni uredbi in naprednim učnim osebam. Potrebno predzuanje: Nekoliko razredov kake srednje ali meščanske šole. Natančnejša navodila daje 2148-9
ravnateljstvo, Berielavićeva ul. 12.
Najkrajša in najcenejša po V AMERIKO
z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antverpen v New York
je proga
deca stresda *
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland in Samland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Torkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem nrejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter trsya vožnja 7 dni. Odhod is Ljubljane vsak torek popoldne. 14—34
Naši parniki vozijo tudi na meseo po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice od.iej 26
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno rpri Starem Tišlerju'1,
©
©
© © © © © © ©
FR. SEVCIK t
LJubljan-
idovske ulice št 7
puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
20-34
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tndi belgijskih, sulskUb in čeških strogo preizkušenih pnšk| za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock
8 K ru p p <>vi mi cevmi za brez-dimni Bmodnik.
iCrO
Priporočam tudi veliko za logo vseh
lovskih potrebščin
po  najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se lzvršu]elo točno ln zanesljivo.
Cenovniki na aahtevanje zastonj in poštnine prost**-.
74
87
4 4
▼
4 4 4
i
A. KUNST
-O- Ljubljana
ŽlčLcTTSlse vLllce^L
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka aa dame, gospode
In otroke Jo vedno ne Izbero.
Vsakršna naročila te izvršujejo točno i a po nizki ceni. Vn mere se shranjujejo in zsznamennjejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzore* vpo-slati.
►
s* ►
i
4 4
i
\ rV^V-vr* » f * * ▼ V v r rrr TTfTT ?W
= iiiiiiiiiiitiiiiiiiim m i niti i u 11 iiiiiiiii
Ustanovljeno lata 1845.
„ OS. REICH
11     Edini zavod
I za kemično čiščenje obleke I ter zastorjev, barvarija in § likanje sukna
= na par. =
I Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče l(
! Šelenburgo-e ulice štev. 3. I j
Postrežba točna. Solidni ceni.
= uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinT
•co
SpreduJ ravna o bi lit u,
ae tisoi očl želodec,
priporoma v .njvatji isberi
£lojzij ?ersche
v Ljubljani
f»red *fcofiJo st. 21.
Vsak dan svez
IS
sladoled
in
ledena kava
i
m m
se dobi
u slaščičarni
Važno!   Bam Važno I
23jp.aiBJ8, tfpTH in irnjsi.
Najboljša In najcinijia postrežbi
za drogve, kemikalije« zelišča, cvetja, korenine itd. tud' po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, rezine In poalpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograAene aparate in potrebščine, klrurglčna obvezna vsake vrele, eredetve ze dezinfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga »vežih ■*»!-■cralnlJh vodi In eollj mm kopel.
Ublastv. Konces. oddaja strupov.
mm *lvlstoi-©|ce
posebDr priporočljivo:  fenks eol,
dvojna eol, eollter, enojen, kolmdž, krmilno epno Itd. — Vitanja naroČila ea izvan jejo toćno in solidno.
Drogerija 86
Anton Kane
Ljubljana,Židovske ulice šli.
Kupuj m pa azajvlšjl eazai .
eelifica (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd
»ljamama*
se takol odda v Spodnji Sliki.
Več ae poizve v npravništvn „Slovenskega Naroda". 2746 S
Lep siiija
z 1, 2 ali 3 sohami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Sela pri Ljubljani blizu električne postaje se Oddajo v najem takoj ali za november. 2449 io Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
Lovske paske
vseh   sistemov,  pnsnano izdelki prve   vrste z največjim strelnim učinkom, priporoča   127 83
Peter Wernig
o. kr. dvorn! dobavitelj oroija
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki  zastonj in poštnine prosto.
Orehe, suhe gobe, kamne, oves
tir sploh vse deželne pridelke kupole Anton Koleno v Celju.
647 90
Parna mlekarna v Medvodah
prodala 2188-16
kU mastni (delavski) sir po K —k90 I kg, V. mastni (delavski) sir po K HO kg, celomastni In trapistovsul sir po K I60 I kg.
ZovoJnlno prosta no povzetju.
Občudovanje
vzbuja povsod novi
ijt
parni brzoprolni stroj.
časa se opere sedaj perilo bleščeče belo
„Titonln
V tretjini prejšnjega
ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj I Pranje je zabava! Perice sploh ni treba I Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
IVI unge
povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega lesa.
ia postelje in puh
priporoia po nainii|lb cenik
F. BITI 35
Pred. žslrofojo žt. 20.
Zunanja naroČila ae točno izvršujejo.
i
Cene od K 40 — do K 100-,
Petletno jamstvo.
litama Uerke, Iflels St. 130, Gor. Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko krmo, Ssl3—7 sejalne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu.
Dobra l^a j^arieei
je izšla **?r'*TT-      je izšla
t zaloMštTi Lav. Sctratnerja t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica h svojega strokov njaškega stališča, literarna kritika za adi lepegz. lahko umevnega jezika, a dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane uemške kuharske knjige
59 40
I
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cono solidne.
Točna postrežba.
aaaess ^^H''1^'" ■*• t"
:i
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benque
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
i
17s?6 14
(telefon stev. 273)
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po namena narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žica ■ uleteoino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodn<kih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje
betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oements In peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
TrpeZneJša In bolj lahka streha akor Iz vsake druge vrste strešnih •pek Iz llovloe.
Odlikovan z diplomo, zlato  medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdini izdelovatelj sa Kranja o
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln
Gtllnce pri Izubijani
jtforska vožnja samo 41|2 dni.
CM
Z
Največji parnik na svetu
LUSITANIA
z 32.500 tonami in 70.000 konjskimi močmi s štirimi vijaki
- odpluje prvič iz £i ver pola v Jtew-york -
cc
PF* 7. septemura 1907.
Iz Cjubljane odhcd v ponedeljek, 3. septembra 1807 preko B«chsa-Basla---Pariu-JCavra-EIverpola v ]few-york. -
2790 1
Pojasnila in vozne liste daje edinole
EDVARD KRISTAN
potovalna pisarna, Kolodvorske ulice št. 41.
JVIorska vožnja samo 4^ dni.
i
0
s s
'S
I
9
AS S h t a*
s
Naj bolj 4t ko<meti&ki predmeti so:
fmMđm milo 70 h, 02$ cream po ...... 1 K.
ca oiepsanje polti ln telesa
-SJ4_ astnavoda US lobni pra-■aMaaa ŠBk po I K,
za gojitev zob in ust.
lasna voda lasna po-M  mada po
v   za ohranitev in rast las.
da
Ti Izdelki „Ada1, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Pb. Mardetschlager, kemik
J. Svobode naslednik
v LJubljani.
Nadomestke ta  Aido' zavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
G^4U
SVETOVMOSLAVNI
298 61
BRANCA
tvrdite FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši dolkatesr
trgovini in v vsaki kavarni.
prva domača slovenska pivovarna g. aue
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
eno pivo v sodcih
*tstanovHena leta 1854.
jevlh dedičev
4012 1J8
Številka telefona 216
»r-.f. n is slavnemu obcinstn in spoštovanih g o stile i carjem svoje MT" tsborno
steklenicah
■
Poštne hranilnico štev. 49.086.
Telefon stev, IM
Gla
po
0
1 I
II
lU
registrov sna zadruga s neomejeno zaves?
aa Kongresnem trsu il 15, Souvanova hišo v liMm
sprejema in izplačuj«; hranilne vloge
obrestuje po il % od te vložitve de asa vzfliet
brez odbitka rentnega davka. 2* S4
Uradne ure od 8.—12. dopoldne Is od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo
Mislite na
mnihovogralfte čevlje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6'90 damski na trakove najf. izdelani od gld. 5*75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3*90
Tvornica jamči za vsak par. = Popravljanja točno in ceno. -
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice
mnihovgraške.
1077—is?
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča utaaa trgovina s perilom
C J. HAMANN
LJIHLJA\A.
Perilo lastnega izdelka.
t*^^    1870 T7stanov* j*-na 1870
nagupom
si oglejte velikansko 34
sukneno zalogo
Mik!aucyg
v Mubijani, SpHalsko 34 *i!!ce »tov. B
O m t & u k i pod cenoI
Pozor, gospodje \n mtadenčA
V evoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti naiboljŠe sredstvo xa rast brk, brade in
las, proti ispadanja brk in las m to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kotno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo prizualmc iu zali.alnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom        1256 I 0
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo l. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3. 58-43
>
o
J8
i
0
w
B
s
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V IjJuf»3Jftwi pri s©»pfMilh t 1323
16
Iv. Fabiana nael Antr-n Korbar. F. Grošelj. Adolf Haoptmann. Kari C. Holzer.
Fr. K ham. Ant. Kane, drofr. Mihael Rastner. Kdmund Kavčič. Henrik Keada. Josip Kordin.
Anton Krisp^r.     J. Perdao. Peter Lastnik.     Vaso P^trlrič. Leskovic& Meden Kari Planinsek. P. Mencinger.      A. Sušuik. Josip MiheliČ      M. R. Snpan.
A. Šarabon.
I. E.Wutseherja n Viktor BcbifltSf. M. Spreitzer. Anton Stacnl. Fran Stopica. Ferd Terdina
Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherllnovi" lepaki. ?>•< fT.vt/
5
o
•a
M
II
e
«
s
b
e
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladn^ kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner ?«
Ker se Vam sicer utegne primeriti,   da   dobite man vreden posnemek brez vseh vriin, 3 TcaJenmJ  se odlikuje   Haihreinerjeva kava.
Zakaj le
Haihreinerjeva Kneippova slad na kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreiner-j evo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava< in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Szantner1 v črevlil
! * Največji za   11
za gospode, gospe, dečke in deklice. ————
Tennis črsvljev Amerikanskih črevljov Otročjih črevljsv v Đaiboliiib g£
o mlad.** asi*** novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prua m najuečja zalosa čreuljeu na Kranjsucm F. §ZANTNER
Ljubljana, <& Šelenburgove ulice 4* 3& Ljubljana.-
Ceniki sastoal in poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povsetju. §
Isdsjatelj in odgovorni urednik: Essto Pustoš lemlek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.
11
25