162
Gospodarske izkušnje.
Obrezavanje mladega sadnega drevja,
V kmetijskem štajarskem listu ;,Der steierische Landbote" imenovala se je večkrat ta napaka, da se mladnim sadnim drevescem ne pri presajanji in ne kasneje veje ne porezavajo, ko se vendar uže mnogo let najbolj skušeni sadjerejci drže izrezavanja vej pri presajanji, enako pa tu zasebniki in šolski zavodi pri njih naročena drevesca zmiraj prav zelo pprezana dopoši-Ijajo. ^— Znani naš rojak dr. Ipavec iz Šenčurja na južnem Štajarskem odločno nasprotuje temu postopanju in se pri tem opira na veliko skušenj, trdeč, da se prav pičlo obrezavanje vej ali celo popolno neobrezavanje veliko bolj priporoča. Vrhovne veje imajo se sicer odrezati, toda še le eno leto po presajenji. — Prednosti takega ravnanja so baje sledeče:
Tudi se  iz  one vrste sodov izdelano   maslo   težko pobira, mleko težko iztaka, pri katerih se ne more snemati vsa končnica; se ve da večih sodov zdaj uže ni, pri katerih bi  se končnica  ne  snemala;   kjer je  pa tak naprava, je pa  olajšano  tudi snaženje.
Danes hočemo pa živinorejcem našim pokazati tudi v podobi narisano pinjo gugalnico po „W. Landw. WochbL" posneto, po obrisu V. Fla]ck-ovem, katera pri nas ni navadna, ki pa ima vendar vsaj eno dobro lastnost malo vtrudljivega dela pri medenji, tako da je vredno pokazati jo našim bralcem, akoravno uže zdaj opominjamo, da bodemo v kratkem jim pokazali obrise še bolj popolnih,  zdaj   najbolj   pohvaljenih pinj.
Pinja gugalnica tedaj je podolgast zaboj , stoječ na gredih, vdelanih na par krivin, podobnih tečajem zibelke, obrnjenih po dolžini zaboja.
Na vrhu zaboja v pokrovu izrezana so vrata, velikosti tretjine vse dolžine zabojeve. V zaboj dene se nekaj malih luknjastih deskic, katere se pritrdijo v stranice tako, da se pri guganji va-nje zadeva smetana, ne
da bi bil njen tok popolnem zadržan, zatoraj morajo biti veliko ožje od vršine zabojeve. Ako dodamo zaboju na vsak konec še en držaj, da se prijema za-nj pri gu-ganji, in blizo dna ene končnice veho z zamaškom, da se odtaka skoz njo penjec — gotova je vsa pinja. — Pri snaženji odpre se pokrov, poberejo se iz zaboja deskice, in osnažena se mora vselej dobro posušiti.
(Dalje prihodnjič.)
Viša očesa zmiraj prej poganjajo memo nižih, tedaj se tudi korenine začnejo prej podrejati; velika množina redilne moči nahajajoče se v viših vejah ohrani se drevesu ; drevo se manj rani, konec je gotovo, da po ob-rezavanji drugo leto ona očesa gotovo poganjajo, nad katerimi so se mladike odrezale, ko pa pri obrezavanji koj pri presajanji to ni gotovo. — Ta iz „O. L. W.'^ posneta novica, katera zelo prekucne pri nas sploh sprejeto ravnanje pri presajanji sadnega drevja, je gotovo poskušnje vredna, in „Novice" bodo rade priobčile vspehe takih poskušinj.
Kaljen krompir nevarna piča.
Posebno v onih krajih, kjer se pridelava veliko krompirja, pitajo se ž njim enako prešiči, kakor tudi goved. Pa mnogokrat in tudi najnoveji čas pokazalo se je, da so krompirjeve kali hud strup.   Živina, katera
tak krompir bodi-si kuhan ali surov, uživa, postane klavrna, ne mara jesti, noge so ji kakor otrpnjene, očesa so srpa in poskušnje so kazale, da so možgani s hrbt* nim mozgom in gibalnicami vred skoraj otrpnjeni. Tako zastrupenje traja, ako se tudi nemudoma začnejo živini dajati krepčalna zdravila in dobra krma, nad osem dni. Varujte se, toraj živinorejci, take piče!
163