Leto VOL. št. 24 centro« xvi , št. 13« a) Ljubljana, ponedeljek 17. JnniJa 1935 Cena 2 Din Utu««iiuivu. i^juoijana, tvnailjeva Ulic® — relefon St. 3122, 8123, " 8124, 8125, 8126. CnaeratnJ oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL » Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t. 11. — Telefon fit. 2455, podružnica Celje: Kocenova allea St. 2. — Telefon fit. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvora st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: V hiši dr. Baum-gartnerja. _ 1 -1 ■ ; Äi mM t i ' . Ponedeljska izdaja Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teleta« et. 3122, 8128, 8124. 3125 in 812«, Ponedeljska ir da ja »Jutra« Uba J» vsa* ponedeljek «jutraJ. — Nt roča se posebej to velja po poŠt. prejemana Din 4.-, po raznaftal-db dostavljena EMn 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica IL Telefoa fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 85 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tari fu. NOVA SMER POLJSKE POLITIKE Lep sprejem češkoslovaškega zunanjega ministra v Harkovu - Poljski glas o potrebi zbližanja z Rusijo Harkov, 16. junija, d. V petek je prispel češkoslovaški zunanji minister v Harkov, kjer so ga na železniški postaji. sprejeli namestnik predsednika krajevnega, okrajnega in izvrševalnega odbora, zastopnik ljudskega komisarijata za zunanje zadeve Mihajlov, poveljnik krajevne posadke ter zastopniki oblasti in raznih korporacij. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš si je ogledal razne znamenitosti Harkova, med njimi tudi spomenik ukrajinskega pesnika Sevčenka, nato pa liarkovski t vomici traktorjev ter lokomotiv. Zvečer vuu je priredil mestni svet diner. Po obisku v gledališču je dr. Beneš odpotoval s svojim spremstvom v Kijev. Povsod med potjo so ga na vseh postajah prisrčno in živahno pozdravljali. Varšava, 16. junija, d. Socialistični »Robotnik« se bavi v posebnem članku pod naslovom »Češkoslovaška in polj-slca politika» z obiskom dr. Beneša v Moskvi tn Leningradu ter poudarja med drugim prisrčen sprejem, ki ga je doživel v Rusiji. List govori o političnih razlogih tega obiska ter primerja češkoslovaško ter poljsko politiko proti Sovjetski uniji. »Robotnik« ugotavlja med drugim, da imajo med mednarodnimi pogodbami in dogovori za sedaj vrednost pogodbi o medsebojni pomoči, ki sta jih Francija in Češkoslovaška sklenili z Rusijo. Samo s tema dvema pogodbama se more držati Hitlerjeva Nemčija v šahu, zaradi česar pomeni več kakor vse pogodbe o nenapadanju. Ti dve pogodbi ustrezata življenjskim interesom omenjenih dveh držav, ki sta ogroženi od hitlerjevskega militarizma in ki tvorita v sedanjem mednarodnem razmerju moči protiutež narodno-socia-lističnim aneksijskim željam._ List opozarja s poudarkom, da ima Češkoslovaška, ki je šele pred letom dni priznala Rusijo de jure, z njo že danes pogodbo o medsebojni pomoči, kakor tudi sklenjen finančni in trgovinski dogovor. Češkoslovaška je republika, pravi poljski list, je demokratičen otok v fašističnem morju, ki se more oprt na vojaško pomoč Francije in Rusije vsaj v sedanji konstelaciji čutiti varnega. Poljski list uporablja to priliko za zagovarjanje vzpostavitve diplomatskih odnosajev s Sovjetsko unijo, ki morajo imeti za posledico poglobljenje gospodarskih stikov. Poljska je nasprotno postala predmet nemškega izigravanja. Pogodba z Nemčijo ne jamči Poljski niti njene zapadne meje niti miru z Nemčijo, pač pa odbija poljsko državo od Francije in Rusije. Kljub temu, da vzdržuje Poljska že 14 let z Rusijo diplomatske odnošaje, ni doslej sklenila z njo še nobenih trgovinskih pogodb. Svoja izvajanja zaključuje »Robotmk« z vprašanjem, ali bi ne bila češkoslovaška politika ugodna tudi za Poljsko. Cesta Ljubljana - Sušal Pripravljalna dela za zgraditev avtomobilske ceste iz Ljubljane na Jadran Zagreb, 16. junija. Dopoldne je bila v prostorih banske uprave v Zagrebu konferenca o gradnji avtomobilske ceste iz Ljubljane do Sušaka. Konferenci, ki se je pričela ob 9. dopoldne, je predsedoval minister za gradnje dr. Marko Kožulj, prisostvovali pa so ji še med dragimi ban dravske banovine dr. Din-ko Puc, podban savske banovine dr. Hadži, načelnik splošnega oddelka gradbenega ministrstva inž. Klodic, ljubljanski župan dr. Ravnihar, pred-serdnika zibornice za TOI v Ljubljani Je-lačin, bivši minister in poslanec Ivan Mohoric, inž. Šuklje, tajnik Ivan Naglas, načelnik cestnega oddelka banske uprave v Ljubljani inž. Viktor Skaber-ne, inšpektor tehničnega oddelka iste banske uprave Karel Orel, zastopniki banske uprave savske banovine in mnogi gospodarstveniki s Sušaka. Konferenco je otvoril podban dr. Hadži, ki je pozdravil prisotne in prosil ministra, naj predseduje konferenci Nato je načelnik cestnega oddelka banske uprave savske banovine inž. Vojta Bouček podal podrobno sliko o zgodovini dosedanjih del in o sedanjem stanju tega vprašanja. Sledila je nato dolga in podrobna razprava, na podlagi katere so sklenili, da se naj takoj začno preddela ter začne ta velevažna avtomobilska cesta trasirati in pripravi elaborat za njeno končno izgradnjo. Ta dela so izročena banskima upravama dravske in savske banovine. Definitivna trasa še ni bila določena, pač pa je konferenca sklenila, naj jo določi posebna strokovna komisija na samem terenu. Približna smer avtomobilske ceste iz Ljubljane na Sušak bo tale: Ljubljana — Studenec — Ig — Ko-zarišče — Prezid — Trstje in dalje med Snežnikom in Bisnjakom na Jelen je z morebitno varianto od Gerova na Mrzle vodice. Posebna strokovna komisija si bo ogledala ves teren, nakar bo določena končna smer celotne ceste. Cesto bodo zgradili na državne stroške. Konferenca je bila zaključena ob 12.45. Angleško - nemška pomorska pogajanja Francija in Italija se še nista odločili glede nemško-angleškega pomorskega sporazuma London, 15. junija. AA. Danes so se sestali izvedenci, ki se udeležujejo angle-ško-nemških pomore k i h razgovorov. Plenarna seja delegatov bo jutri. Doznava ee, da je dosežen načelna sporazum in pričakujejo, da bo odgovor Francije in Italije na britansko noto kmalu prišel, nakar bodo pa pomorski razgovori med Anglijo in Nemčijo dobili svojo končno redakcijo. Po jutrišnji seji nemških in angleških delegatov bo izšel komunike o dosedanjih pomorskih pogajanjih med Veliko Bri ta-niiijo in Nemčijo. Pariz, 16. junija. AA. Celtno pariško časopisje je ostalo složno piroti londonskemu načrtu pomorskega sporazuma med Veltiko Britanijo in Nemčijo. Socialistična listi soglašajo popolnoma z ostalimi listi in močno napadajo ta londonski sporazum, ki bi preprečil vsak mednarodni e po razum o razorožitvi. Socialistično glavno glasilo nastopa tudi proti kršitvi načela o nedeljivosti vseh teh vpra- šanj» ki eo v zvezi z oborožitvijo. List pravi doslovno, da pomend ta sporazum bud udarec za svetovni mir, varnost in za razorožitveno vprašanje v celoti. »Petit Parisien« opozarja, da Italija ne bo odgovorila angleški vladi, kako sodijo o tem sporazumu, preden ne bo stopila v etike e Parizom in se z njim dogovorila. Na vsak način bo ItaMja ostala zvesta francosko - italijanskemu sporazumu od 7. januarja. Po drugi strani pa poroča list, da pričakujejo italijanski politični torogii odgovor francoske vlade glede podunavske konference. Upajo, da bo ta odgovor pospešil končno sklicanje te konference. Iz vsega tega sklepa list, da bo Italija zavzela v vprašanju pomorskega sporazuma kakor tudli v vprašanju srednje Evrope stališče, ki ne bo v nasprotju s francoskim stališčem. Vse kaže, da se bosta obe stranki držali protokola med Lavalom in MussoLinijem ne le po besedti, temveč tudi po duhu. Konvencija o 40 urnem delu na teden ženeva, 16. junija. w. Odbor, ki ga je določila mednarodna konferenca za delo, je sestavil besedilo mednarodne konvencije za uvedbo 40 urnega dela na teden. Za načelo 40 urnega dela na teden je glasovalo 34 delegatov. Nato je bil s 24 glasovi proti 5 sprejet predlog italijanskega delegata, ki ga je podpiral tudi švicarski delavski delegat, da morajo države ukreniti vse potrebno za ohranitev življenjskega standarda delavca na. sedanji višini. Tako naj bi se preprečilo, da bi obenem s skrajšanjem delovnega časa ne bile obenem zmanjšane tudi mezde. Slednjič je bila s 33 glasovi sprejeta določba, konvencije, po kateri se države obvezujejo, da bodo uvedle 40 urno delo na teden v raznih industrijah, ki bodo določene v posebni pogodbi. Celotno besedilo konvencije, ki ima samo en člen, je bilo sprejeto z 31 glasovi proti 2 glasovoma. Vodja, italijanske delegacije senator Michelis je bil določen za poročevalca za plenarno sejo. Konferenca bo v ponedeljek začela razpravo o resolucije glede mezd. Požar v poljskem poslaništvu v Ankari Ankara, 16. junija. Popoldne je izbruhnil v podstrešju poljskega poslaništva požar, ki so ga hitro omejili in zadušili. Ogenj je objel polovico krova, škoda je znatna. Med požarom, ki je nastal zaradi ognja v dimniku, 6o prihiteli pred poslopje zunanji minister in pribočnik predsednika republike. Huda nesreča na avtomobilski dirki Praga, 16. junija. AA. Na tradicijonalni avtomobilski dirki pod imenom »Tisoč češkoslovaških milj«, ki se je začela včeraj, so se pripetile dve nesreči, ena teh s smrtnim izidom. Prva nesreča je bila 20 minut po startu. Pri tej priliki se je poškodoval ugledni avtomobilist Turek, ki se je pravkar vrnil iz Sovjetske unije. Druga nesreča se je dogodila na Moravskem, kjer je neki tekmovalec podlegel dobljenim ranam. Izenačenje bolniških blagajn Beograd, 16. junija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je danes odobril pravilnik zasebne društvene bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu. Pravilnik določa, da so člani bolniške blagajne »Merkur« lahko tudi tisti zasebni nameščenci, ki niso člani društva »Merkur«. Tako so se izenačila ta pravila s pravili bolniške blagajne Beograjske trgovske mladine in Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani Podaljšanje roka za zamenjavo kmečkih menic Beograd, 16. junija. AA. Po uredbi od 2. februarja 1933 je bila vrnjena zaščita kmetom-dolžnikom, ki so jo izgubili, ker niso izvršili zamenjave menic kot listine o dolgu in izdali novih menic bankam kot svojim upnicam, pod pogojem, da izvrše to zamenjavo do 15. aprila t. 1. Zaradi krize in oddaljenosti od mest in zaradi prizadevanja upnikov, da z raznimi težkoča-mi preprečijo pravočasno zamenjavo in tako naj bi prišlo do izplačila celotnega dolga, niso mnogi kmetje-dolžniki izvršili zamenjave v določenem roku. Zaradi tega so po uredbi izgubili zakonsko zaščito. To je imelo za posfledioo ponovno zahtevo upnikov, da si zagotovo vrnitev svojih terjatev, in sicer v tolikšnem številu, da bi se v vsej državi občutno poznalo, ker je pred žetvijo pri kmetih prav malo denarja. Da se prepreči prodaja mnogih kmetskih posestev in omogoči, da bi tudi tisti dolžniki, ki niso zamenjali menic, mogli to st«»-riti, je vlada odredila, da se podaljša rok za to zamenjavo menic do 1. septembra t. 1. V nekaj dneh bo uredba o tem podpisana in natisnjena v »Službenih novinahe. Nova beograjska občinska uprava Beograd, 16. junija. AA. Notranji minister je imenoval za občinske svetnike mesta Beograda dr. Tihomira Simiča, vseuči-liškega profesorja dr. Aleksandra Leka, vseučiliškega profesorja Božidarja Matovi-ča, upokojenca Pavla Lautaševiča, kavar-narja na Cukarici Dragutina Radosavljevi-ča, mizarja Milana Kretiča, trgovca Lazarja Pešiča, trgovca iz Zemuna Morisa Dema-ja, odvetnika Dragoslava Paligoriča ta Ste-vana Ljubinkoviča, mizarja iz Zemuna ta Vasilja Stankoviča, predsednika trgovcev s sadjem. Slava beograjskega orožniškega polka Beograd, 16. junija, p. Danes je proslavil svojo slavo beograjski orožniški polk. Slavi so prisostvovali vojni minister general živkovič, notranji minister Velja Popovič in komandant beograjske posadke general Tomič poleg drugih mnogoštevilnih odličnikov. Letalski miting v Beogradu Beograd, 16. junija, p. Popoldne je bil na beograjskem letališču dobro uspel meeting, ki mu je prisostvovalo nad 20 tisoč ljudi. Prireditev je uspela v vsa-Rem pogledu. Pri produkcijah v zraku so sodelovala športna, lovska pa tudd največja boroibarderska letala. Gospodarska konferenca Male antante « , Bukarešta, 16. junija. AA. Jufcrl v ponedeljek se pirične v Bukarešti gospodarska konferenca držav Male antante. Prvi seji bo predsedoval rumunski zunanji minister Nikola Titulescu. Konfiskacija srebra v Italiji Rim, 16. junija. AA. Uradni list objavlja dekret, ki pooblašča finančno ministrstvo, naj odstrani iz prometa srebrni denar in ga zamenja z bankovci. Osebe, ki bodo obdržale srebrni denar, bedo strogo kaznovane. Obisk bolgarskih železničarjev v Jugoslaviji Lep sprejem bolgarskih železničarjev, ki bodo prišli te dni tudi v slovenske kraje Beograd, 16. junija. AA. Da vrnejo obisk svojim jugoslovenskim tovarišem, je davi ob 6.30 prispelo na beograjsko železniško postajo 70 zastopnikov združenja bolgarskih državnih železničarjev. Že pred prihodom tega vlaka se je zbralo na postaji več sto železničarjev in veliko število članov jugoslovensko-bolgarske lige, učenci prometne šole s svojim ravnateljem in veliko število drugega občinstva, ki se je hotelo udeležiti sprejema bolgarskih železničarjev. Pri sprejemu so bili za prometnega ministra inž. Jojič, generalni ravnatelj državnih železnic, odbor za sprejem bolgarskih gostov z inž. čurkovičem, ravnateljem beograjskega ravnateljstva, vsi višji uradniki prometnega ministrstva in generalne direkcije državnih železnic. Sprejema se je udeležil tudi bolgarski poslanik na našem dvoru Kaza-sov z osobjem poslaništva. Ko je vlak prispel na postajo, so se z vseh strani oglasili živahni vzkliki »Živeli«. Iz vlaka pa se je oglasil Ura! bolgarskih gostov. Bolgarske goste je prisrčno pozdravil g. Jojič, nakar j© pevski zbor združenja jugoslovenskdh železničarjev zapel bolgarsko himno. V svojem nadaljnjem govoru je inž. Jojič poudarjal, kako globoke so že korenine medsebojnih iskrenih stikov med obema bratskima narodoma. Železničarji obeh narodov so prvi in najbolj poklicani, da te stike poglabljajo. Pri tej priliki se je govornik zahvalil bolgarskim železničarjem za sprejem in bratsko pozornost, s katero so sprejeli svoje jugoslovenske brate, ko so jih nedavno tega obiskali V imenu bolgarskih gostov se je za pozdrav zahvalil ravnatelj Genkov. Opozarjal je na prisrčnost teh medsebojnih obiskov in se toplo zahvalil za prisrčni bratski sprejem v jugoslovenski prestolnici Nato je pevski zbor zapel jugoslovensko himno. Bolgarski železničarji so gosti našega združenja železničarjev in prometnega ministrstva. V naši državi ostanejo 12 dni Ogledali si bodo vse važnejše kraje in bodo prišli prihodnje dni tudi v Slovenijo. Nevarnost vojne vihre na Daljnem vzhodu Japonska koraka dosledno po začrtani poti do uresničenja panazijske ideje Hentsin, 16. junija, č. V središče sedanjega spora med Kitajsko m Japonsko, Tientsin, prihajajo dan za dnem nove japonske čete, ki zavzemajo vojašnice in razne strateške točke v mestu, ki so jih zapustile čete nankinške vlade. Nad Pekingom in Tientsinom krožijo japonska letala in opazujejo premikanje nankinških čet, da se ne bi kje utaborile in iz zasede napadle japonsko vojsko. Situacija postaja v obeh mestih vedno bolj kritična. London, 16. junija, b. Zaradi postopanja Japonske je kitajska vlada posredovala pri zapadnih silah. Po vesteh angleških listov se pritožuje kitajska vlada, da japonske vojaške oblasti kršijo določbe pogodbe devetih držav, po kateri so se Japonska in ostale sile, ki so zainteresirane na Daljnem vzhodu, zavezale, da bodo spoštovale državno nedotakljivost Kitajske, Japonska izjavlja, da se strogo ravna po določbah pogodbe devetih in naglaša, da bo po ureditvi položaja na severnem Kitajskem skušala ozdraviti politični položaj na Daljnem vzhodu s primernimi ukrepi v okviru obveznosti na podlagi omenjene pogodbe. Peking, 16. junija. w. Kitajske oblasti so izrazile obžalovanje zaradi nedavne aretacije štirih japonskih častnikov. Boje se, da bodo Japonci vsak das vdrli v Cahar. Bangkok, 16. junija, d. Po odstopu si-amskega kralja je vlada započela Kitajcem zelo sovražno politiko, ki je naperjena predvsem proti onim Kitajcem, naseljenim v Siamu. Tako so bile zatvorjene vse kitajske šole, kitajski listi ne smejo več izhajati in razobešanje kitajskih zastav je pod kaznijo celo pri zasebnih prireditvah prepovedano. Mnoge kitajske nameščence in delavce so siamski delodajalci odpustili. Samostojnim kitajskim trgovcem se predpisujejo visoki davki, zaradi česar so morali mnogi zapreti svoje trgovine. Domnevajo, da so ti ukrepi nastali pod vplivom japonske politike. Zanimivo je, da je pred kratkim prispel v Bangkok strokovnjak neke slovite japonske ladjedelnice, ki se pogaja s siamsko vlado o japonskem sodelovanju pri zgraditvi siamske vojne mornarice. Siamska vlada namerava namreč v kratkem pričeti graditi 30 vojnih ladij. Umik Striktnega iz Praga, 16. junija, g. Jurij Stfibrny, eden Izmed voditeljev Narodne zveze, volilne skupine, ki je sklenila skupno z narodnimi demokrati dr. Kramafa volilni blok, je danes odložil svoj poslanski mandat. Stfibrny je že svoječasno napovedal svoj odstop, sedaj pa ga je tudi izvedel, tako da se niti ne bo več udeležil otvoritvene seje parlamenta. Splošno pričakujejo, da bo njegovemu zgledu sledil tudi drugi sivolasi vodja Narodne zveze dr. Kramaf. Jurij Stfibrny ima zelo pestro politično preteklost. Bil je prej pristaš češke narodne socialistične stranke, ki ga je poslala v parlament, odkoder je bil imenovan pozneje za železniškega ministra. Pozneje je bil izključen iz narodne socialistične stranke in je ustanovil nato Narodno ligo, ki je, kakor znano, simpatizirala s fašisti. Obletnica smrti Stambolijskega Sofija, 16. junija. AA. Pretekli petek so na obletnico smrti bivšega perdsdnika bolgarske vlade Aleksandra Stambolijskega njegovi prijatelji in njegova rodbina priredili zadušnico v cerkvi sv. Sofije, ki ji je prisostvovalo kakih tisoč ljudi. Po maši so odšli v sprevodu na grob. kjer je bivši zemljedelski poslanec dr. Dimitrov govoril o zaslugah pokojnega Stambolijskega kot državnika in voditelja bolgarskih kmetov. V Sofiji in po drugih mestih so se pojavile črne zastave v znak žalosti za umorjenim Stamboliiskim. V Plovdivu je policija odstranila 30 črnih zastav. Črne zastave so razobešali tudi po mnogih vaseh. Poostreni ukrepi proti ilegalni agitaciji na Bolgarskem Sofija, 16. junija. AA. Pripravlja se poostritev zakonskih sankcij proti osebam, ki delajo tajno za bivše razpuščene politične stranke. Španska ustavna reforma Pariz, 16. junija. AA. Po poročilu iz Madrida je španska vlada sprejela načrt ustavne reforme. Parlamentu ga bo predložila v jeseni. , Nov spor med Poljsko in Gdanskim Varšava, 16. junija. AA. Senat je poslal predstavniku Poljske v Gdansku protest, ker je poljska pošta v Gdansku začela v nasprotju z deviznimi predpisi v Gdansku sprejemati nakazila v zlotih za Poljsko. Senatu je poljska vlada odgovorila, da njegove zahteve ne more sprejeti, ker je v nasprotju s sklenjenimi sporazumi. Poljska vlačla zahteva zaradi tega, naj se vrše takoj nova pogajanja o valutnih in finančnih vprašanjih. Listi poudarjajo, da so interesi Poljske v Gdansku izredno veliki. To je razvidno najbolje iz dejstva, da je poljski zunanji minister Beck, ki se nahaja na počitnicah v bližini Gdinja, odpotoval v Gdansk, da prouči položaj na licu mesta. Zbližanje med Rusijo in Rumunijo Bukarešta, 16. junija. AA Jutri prispe v Bukarešto poseben vlak z romunskim državnim arhivom, ki so ga 1. 1916 izročili v varstvo tedanjim ruskim državnim oblastvom v Petrogradu. Sovjetska vlada je sedaj arhiv vrnila. Vlak s tem arhivom bo štel 14 vagonov. Prepoved redovniške obleke v Turčiji Carigrad, 16. jun. w. Te dni bo izSel zakon, po katerem bo duhovnikom, menihom in nunam v Turčiji prepovedano javno nositi redovne obleke. Znižana vožnja za kongres obrtnikov Beograd, 16. junija, p. Prometni minister je dovolil udeležencem obrtniškega kongresa, ki bo 18. t. m. v Beogradu, polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic. Huda železniška nesreča v Angliji London, 16. junija. AA. Snoči se je na postaji Garden kakih 20 milj od Londona dogodila železniška nesreča. Potniški vlak je trčil v poštni vlak. Dva vagona poštnega in en vasron potniškega vlaka so popolnoma razbiti. Končno število žrtev še ni znano. Iz razvalin so doslej izvlekli 14 mrtvih in nad 60 ranjenih oseb. Delovni obračan Branibora Vseh podružnic una Branibor 14« a prizadevanje društva gre za tem, da se jih ustanovi še več Ljubljana, 16. junija. V dvorani Kmetijske družbe se je dopoldne vršil redni občni zbor naše osrednje narodno-obrambne organizacije Branibora, ki ga je osrednji odbor sklical z malo pospešeno naglico zavoljo razmer, nastalih po nenadni smrti delovnega in izpodbudnega društvenega predsednika senatorja dr. Valentina Rožiča. Skupščino, ki ji je prisostvovalo veliko število funkcionarjev in delegatov iz raznih krajev banovine, med katerimi je bilo mnogo novih, mlajših na-rodno-obTambnih delavcev, je otvoril po-slevodeči podpredsednik, senior naših primorskih organizatorjev in borcev Andrej Gaberšček, ki je prve tople besede pred-sedstvenega nagovora posvetil spominu zaslužnega predsednika dr. Rožiča s tem, da je izčrpno orisal njegovo dela polno življenjsko pot. Ginjen se je predsedujoči nato spominjal velike žrtve blagopokojnega Viteškega kralja, s katerim je naša narod-noobrambna organizacija izgubila svojega najvišjega, naiplemenitejšega zaščitnika, ki je mordi pasti od zločinske roke prav v trenutku, ko se je pripravljal, da izvojuje novih, popolnejših pravic tistim,, katerih želje in stremljenja so zastopana prav po Braniboru. Sledilo je obsežno delovno poročilo tajnika Sakside, ki je-navajal predvsem napore osrednjega odbora, da bi pridobil za sodelovanje predvsem vse bivše podružnice Jugoslovenske Matice, da bi z njih pomočjo razširil svojo organizacijo v sleherno našo vas, kar mora biti za bližnjo bodočnost cilj' Branibora. Na žalost je mnogo teh prizadevanj ostalo doslej brez uspeha in tako je ostala neostvarjena tudi zamisel Narodno-obrambnega sveta, s katerega pomočjo naj bi se v naši javnosti vzbudilo večje zanimanje in razumevanje za naše narodno-obrambne naloge. Odbor, ki danes polaga račune svojega dela, je uvidel, dà je za popularizacijo organizacije potrebna široko zasnovana akcija, ki naj bi razgibala vso našo javnost. Zato Se je z veliko vnemo lotil obširnih priprav za svoj prvi javni nastop, ki bi se pod geslom »obrambnega dneva« imel vršiti 15. in 16. novembra lani. K sodelovanju je Branibor povabil vse nacionalne obrambne in kulturne organizacije in društva, ki so se vabilu tudi polnoštevilno odzvala. Dne 15. novembra naj bi se po vseh naših vaseh, trgih in mestih vršile primerne akademije in predavanja, 16. novembra pa maaifestacijska zborovanja, obhodi in zbirke. Pomembnost teh prireditev bi bila še bolj poudarjena s sodelovanjem cerkve, a poleg časopisja je obljubila svojo pomoč tudi radijska oddajna postaja. A ko nas je prav na predvečer žalostne obletnice koroškega plebiscita dohitela tužna vest iz Marseillea, se je razumelo samo ob sebi, da, so morale zaradi vsenarodnega žalovanja manifestacije odpasti. Po tisočerih komemoracijah za blago-pokojnim Viteškim kraljem, ki so se vršile po vsej državi, je Branibor skupno z vsemi nacionalnimi organizacijami pripravil za 16. december javne manifestacije, ki naj bi svetu pokazale, da je narod Jugoslavije složen v obrambi svoje nacionalne države in slej ko prej neizprosen v terjanju pravic za svoje zamejne sonarodnjake. Kot uvod v glavni manifestacijski dan so se ves teden vršila narodno-obrambna predavanja, ki so jih prenašale vse tri radijske postaje naše države, do manifestacije same pa žal ni moglo priti. Smrt Viteškega vladarja in zunanje-politični oziri so preprečili široko zasnovane akcije, ki naj bi popularizirale organizacijo Branibora in obudile smisel za njegovo delo. Iz teh razlogov se tudi obseg organizacije ni mogel tako razširiti, kakor bi se sicer. Število podružnic je medtem naraslo le za dve, toda zelo važni, in sicer za ljubljansko in mariborsko, ki sta obe zelo agilni in vzpodbudni. Prav zadnji čas se je prijavila še nova podružnica na Dobrovi, v kratkem pa dobi tudi Brezovica svojo narodno obrambno postojanko. Ljubljanska podružnica je s svojim delovanjem tako rekoč izpopolnjevala delo osrednjega odbora. Iz njenih vrst je izšla prva pobuda za sicer tiho, vendar zelo pomembno akcijo^ ki je šla za tem, da se pri snovanju sporazuma med našo državo in Italijo zagotove našim zamejnim rojakom vse nafodnostne in človečanske pravice. Akcija, ki je izšla iz Ljubljane, se je razširila na vso državo in nacionalna društva iz vseh banovin so v tej zadevi poslala vladi nad deset tisoč spomenic. Vsega skupaj šteje Branibor tre-notuo 14 podružnic, a bodoči odiur si bo moral prizadevati, da prodre z organizacijo v najširše plasti našega naroda, predvsem da spet obudi zanimanje za poLrebt naìer » prekomejnega dela v vrstah sodelavcev bivše Jugoslovenske Matice in v krogu onih imovitejših in vplivnih slojev, ki razen nekaj redkih izjem doslej niso kazali potrebnega razumevanja za njegovo delo. Z geslom: Cuvajmo Jugoslavijo, da rešimo brate v robstvu, je tajnik zaključil svoje poročilo. Sledilo je poročilo o denarnem gospodarstvu društva, nato pa je dr. Dekleva podal zanimivo poročilo o tem, kako vrše narodno-obrambno delo nekateri večji, po tujih ekspanzijah manj ogroženi narodi, kakor je naš. Njegov govor so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, saj je nazorno pokazal, koliko dela je še neopravljenega pri nas. Na koncu je bil izvoljen odbor, v katerem so predsednik bivši minister dr. Fran Novak, prvi in drugi podpredsednik prof. dr. Martin Gorjanec in Josip Mohorko, odborniki pa novinar dr. Berce, prof. dr. Čermelj, odvetnik dr. Česnik, dr. Dekleva, banski sekretar Gorkič, prof. Kozinova, svetnik državnih železnic Kreutzer, odvetnik dr. Maček, inž. Mikuš, jurist Obad, bibliotekar dr. Puntar, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke Rus, referent Pokojninskega zavoda Saksida, učitelj Širok, železniški uradnik Uršič, novinar dr. Ver-čon in jurist Žebot, v nadzornem odboru pa Gaberšček, inž. Mačkovšek in Deržič. Občinske zadeve celjske okolice Celje, 16. junija. Občinski odbor za Celje-okolico je imel v petek zvečer redno sejo. župan g. Vinko Kukovec je poročal, da je banska uprava potrdila občinski proračun za 1. 1935/36 z raznimi izpremembami ter znižala občinsko doklado na državne direktne davke od 94 na 88 odstotkov. Banska uprava je znižala prevozne stroške od 12.000 na 6.000 Din, izdatke za pisarniški material od 8.000 na 4.000 Din, izdatke za razsvetljavo občinskih pisarn od 2.000 na 1.000 Din, izdatke za vzdrževanje okoliškega pokopališča od 20.000 na 15.000 Din, izdatke za obrambo pred napadi iz zraka od 25.000 na 10.000 Din, izdatke za vzdrževanje in popravilo občinskih cest od 120.000 na 50.000 Din, izdatke za občinske mostove od 20.000 na 15.000 Din, izdatke za nove ceste (v Novi vasi itd.) od 50.000 na 30.000 Din, izdatke za regulacijski načrt občine od 25.000 na 20.000 Din, bolniške stroške za siromašne od 100.000 na 80.000 Din, izdatke za kanalizacijo od 25.000 na 15.000 Din, izkdatke za letovanje bolehnih siromašnih otrok od 10 000 na 5.000 Din, občinsko trošarino na vino in mošt od 1.50 na 1 Din na liter, popolnoma pa je črtala podporo Sokolskemu društvu v Celju. V proračunu je tedaj skupno predvidenih 2,017.680 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Davčna podlaga znaša letos 1,710.000 Din nasproti 1 milijonu 610.000 Din 1. 1934. Občina bo glede na znatno znižanje proračunskih izdatkov za ceste prosila bansko upravo za nakazilo primernega zneska za ceste iz bed-nostnega sklada. Zapisnik zadnje seje je bil odobren soglasno. župan je prečital okrožnico banske uprave z navodili in predpisi glede pravilnega poslovanja občinskih uprav in odborov. Za cenilce lovske škode so bili zopet izvoljeni naslednji gg.: Uršič in Mravljak za Sp. Hudinjo in Zagrad, Pišek in Ko-dela za Ostrožno in Medlog ter Kajtna in Kodelja za Košnico in Lisce. Občina bo dala obnoviti zid na severnem delu okoliškega pokopališča, ki ga je pred meseci porušil vihar. Gradbeni odsek bo pregledal ves zid na tem delu, da ugotovi, ali je tudi ta zid potreben popravila. Pokopališki odsek bo izdelal pravilnik za okoliško pokopališče. Okoliška občina bo prispevala k stroškom za gradnjo javnega stranišča poleg cerkve sv. Jožefa 2.300 Din, ravno toliko kakor mestna občina, namestila bo javno električno svetilko na poti od cerkve sv. Jožefa proti mestnemu pokopališču in prispevala tretjino k stroškom za kanalizacijo na hribu sv. Jožefa, ostale stroške pa bodo krili prizadeti posestniki. Gradbeni odsek bo razpravljal o vprašanju gradnje javnih stranišč v Gaberju, pri kapucinski cerkvi in drugod ter preskrbel zadevne proračune. Stanovalci v Gaberju so se pritožili, da se dviga z državne ceste v Gaberju silen prah. ki ogroža zdravje ljudi in varnost prometa ter povzroča veliko škodo. Zahtevajo naj se cesta katranizira od-nosno asfaltira. Dokler ne bo to izvedeno, pa naj policija poskrbi, da bodo vozila motorna vozila po tej cesti s predpisano brzino. Občina bo poslala zadevno vlogo sreskemu načelstvu, banski upravi ter ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Okoliška občina bo stopila v stik z mestno občino, da bi mestna občina proti primerni odškodnini prevzela tudi škropljenje ceste do Butejevega mostu na Lož-nici, Ceste na grad od mostu čez Voglajno do »Skalne kleti« in ceste od Brega do Gre-nadirjeve brvi. V program občinskih del je bila sprejeta uvedba javne električne razsvetljave na Ostrožnem, Zg. Hudinji in dr. Občina bo poskrbela, da bodo posestniki primerno postrigli žive meje ob cestah. Pražarna in kemična tovarna v Gaberju bo premestila brv čez Voglajno pri tovarni v smeri proti Westnovi tovarni. Stroški bodo znašali 24.683 Din. Občina bo povrnila del stroškov v 3 do 4 letnih obrokih, prispevala pa bi naj tudi Westnova tovarna. Na željo obč. odb. Gologranca je župan poročal o poteku ankete glede komasacije občin, ki je bila v četrtek v Celju pod predsedstvom bana g. dr. Puca. Občina bo intervenirala pri banski upravi in notranjem ministrstvu, da bi se pri komasaciji upoštevalo stališče okoliškega občinskega odbora in mestni občini celjski priključila vsa okoliška občina. Občina bo tudi letos poslala bolehno, siromašno deco na letovanje. Pet jubilejev Ivana Lamnreta Ljubljana, 14. junija. 60 let je dovršil 14. t. m. g. Ivan Lam-pret. Obenem je praznoval te dni še druge svoje jubileje. G. Lampret je pristna ljubljanska srajca. Rodil se je 14. junija 1. 1875 v Ljubljani. Po dovršeni nižji gimnaziji je stopil v tiskarsko obrt. Kot 14 letni deček je bil vajenec v tedanji največji tiskarni, t. j. Kleinmayer-Bambergovi, zdaj Delniški tiskarni. Po učni dobi je bil uslužben v Narodni tiskarni. Od tod je šel v Celovec v Mohorjevo tiskarno kot namestnik hudo obolelega poslovodje. V politično življenje ga je tu uvajal dolgoletni buditelj koroških Slovencev pokojni Vekoslav Legat. Najprej je deloval pri tedniku »Miru«, potem pa je dopisoval »Slovenskemu Narodu«. Ob koncu 1. 1899. je jubilant otvoril svojo tiskarno v Kranju, kjer je začel izdajati politični in gospodarski tednik »Gorenjca«. Prva številka je izšla 13. januarja 1. 1900. G. Lampret je bil urednik »Gorenjca« skoro 12 let. Nato pa je list prešel v nasprotne roke. Zanimivo je, da je prve številke tega tednika popolnoma sam izdajal, pisal, urejeval, stavil in tiskal in po vrhu ekspediral. »Gorenjec« je tedaj odločno zagovarjal napredna načela, bičal tedanje razmere in mnogo pripomogel k politični prebujenosti Gorenjske. Bil je daleč naokrog preko Gorenjske uvaževan tednik in z njim njegov lastnik in urednik g. Ivan Lampret. Ob začetku svetovne vojne se je g. Lampret preselil v Ljubljano. Zaradi opešanja očesnih živcev je leta 1927. popolnoma obnemogel in živi zdaj v Ljubljani kot upokojenec v skromnih razmerah. Skromen je bil vobče v vsem svojem življenju. Nikdar se ni silil v ospredje, četudi je stal zmerom v prvih vrstah nacionalnih in naprednih borcev. * Tiho je praznoval g. Lampret te dni kar pet Jubilejev. Na binkofltno nedeljo avoj god in 36 letnico poroke, v petek pa svoj rojstni dan, 38 letnico tiskarske obrti in 40 letnico političnega udejstvovanja. Bodi mu naklonjenih še mnogo let! Pomen taborjenja sokolskih društev Praski strokovnjaki proti Plečnikovi ureditvi Hradčanov Praga, 15. junija. Klub stare Prage, ki ai je nadel kot nalogo prizadevanje za ohranitev zgodovinskih znamenitosti zlate Prage, je priredil včeraj posebno anketo o novih načrtih za preureditev Hradčanov, ki jih je predložil stari in zaslužni preoblikovalec Hradčanov, mojster Josip Plečnik. Načrti se tičejo predvsem regulacije komunikacij, gradnje velikega koncertnega pa- ' viljona, ustanovitve posebnega umetnega jezera pred Belveder&kim gradom, okrog Hradčanov pa uaj bi po Plečnikovi zamisli tekel obsežen, Impozanten pas zelenja. Plečnikovi načrti pa so pri praških strokovnjakih, zlasti v krogih umetnostnih zgodovinar ' jev, naleteli na precej strogo kritiko ta od- : por. Zavoljo tega je klub sklical anketo, da : nudi poklicanim znanstvenikom in umetni- ■ kom priliko do razprave o vprašanju, ki je v javnosti po pravici vzbudilo prav živahno zanimanje. Sekcijski načelnik Wirth je pri tej priliki podal obsežno poročilo, v kate- j rem je poudaril pomen Plečnikovega dela j aa Prago in za sodobno arhitekturo sploh, pri tem pa je podvrgel njegove najnovejše j načrte strogi podrobni oceni in izjavil, da 60 Hradčani v svojem raavoju zaključeni in da jih je treba ohraniti, kakršni so. Tudi ostali , govorniki, ki so se prijavili k besedi, Su se 1 priključili predavateljevemu mnenju, da Je j treba načrte našega mojstra odkloniti. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se morajo Plečnikovi predlogi za preureditev Hradčanov smatrati samo kot idejni osnutek, ki ga pa ni mogoče izvesti, ker preobčutno posega v njih zgodovinski gradbeni razvoj. Zasluženo odlikovanje delavca za Rdeči križ Trbovlje, 16. junija. Letos je poteklo 10 let, odkar je vodstvo občinskega odbora Rdečega križa v Trbovljah prevzel učitelj g. Karel Omerzu. Delovanje društva je tesno zvezano z osebo predsednika g. Omerza, ki je s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pripomogel, da je društvo 10 let tako lepo uspevalo. Zato pa ima društvo danes že prav lepo število članstva in je že mnogo storilo na humanitarnem in socialnem področju. Po- j sebno v najhujših stiskah med rudarskim , prebivalstvom je Rdeči križ lepo vršil svo- j je naloge z ustanavljanjem šolskih kuhinj j za siromašne rudarske otroke in s ferialni-mi kolonijami. Priskočil je na pomoč zmerom, kadar je bil bližnji v sili. V znak posebnega priznanja za lOletno požrtvovalno delovanje je zdaj glavni odbor odlikoval predsednika g. Omerza z zlato medaljo. Odlikovanje se bo izvršilo na svečani seji društva 19. junija ob 17. uri , v rudniški restavraciji na Vodah ob na- j vzočnosti zastopnikov banovinskega m sre- j skega odbora in lokalnih činiteljev. K odlikovanju predsedniku g. Omerzu iskreno čestitamo! Do nedavna je smatrala večina ljudi izraz telovadba samo vežbanje na orodja in kvečjem še proste vaje v telovadnici'. Beseda telovadba ima ▼ sokolski terminologiji mnogo širši pomen, ker obsega vse vrste 6portov, kakor se navadno izražamo. Tako je za Sokola smučanje le ded telovadbe, saj je njen namen, razen drugih vrednot, vsestransko vežbanje telesa. Naši SokoM so imeli lahkoatletske tekme že takrat, ko še ni bilo pri nas sledil o športnih društvih. Toda v nad 70 letih Sokolstva 60 se razvile nove telo-vadme panoge kakor n. pt. odbojka, drsanje in smučanje. Sokolstvo se zaveda svojega smotra in poslanstva, zato sprejema v elastični Tyršev telovadni si6tem take nove telovadne panoge. Prav smučanje, ki se je razširilo in organiziralo v sokolskih vrstah v zadnjih letih, nam živo kaže njegovo mladostno silo in rast. Prav tako so važna taborenja in Izleti, zlasti za sokolsko deco, ki morajo postati novo p r išče sokolskega delovanja. V sedanjem času, ko zasužnji življenjski tempo človeka tako, d« je že nevarnost, da postane sam pravcati stroj» je bivanje v prosti naravi edino sredstvo za ohranitev njegovega telesnega in diu še v-nega zdravja. Najbolj dosega to tabotre-nje, ki zapusti posebno v mladem človeku ne samo ljubezen do prirode, temveč vpliva na njega tuidi vzgojno. Saj dobi otrok najlepše doživljaje in vtise na tabor en ju, ko v večerni tišini plapola ogenj in se glasi naša pesem. Otroci se nauče discipliniranosti in življenjske pripravno etti, kar jim tudi pozneje koristi. Lepo je povedal minister br. dr. Auer v svojem programatičnem govoru, da je mladina tista, na kateri gradi država svojo bodočnost. Mladina bo ljubila svojo domovino le tedaj, če je bo poznala. Taborenja in Izleti ustvarjajo stike med mestom in deželo. Njene potrebe bo mladina spoznala 4n tako neposredno razumela in vzljubila svoj narod na deželi. Nekatera dnruštva delujejo v tem praven in tako je tabor en je že ukoreninjeno Lepo uspelo zborovanje učiteljev slovenskobistriskega sreza Slovenska Bistrica, 16. junija. Sresko eruštvo JUU v Slovenski Bistrici je zborovalo v četrtek 13. t. m. v Venčeslju ob prav lepi udeležbi članov. Predsednik g. Miloš Tajnik je pozdravil preglednika g. Vranca in novo tovarišico gdč. Podržajevo Justino iz Poljskave. Dobrodošlico je izrekel domači šolski upravitelj g. Povh. Po situacijskem poročilu predsednika, ki je poudarjal zlasti dva važna dogodka zadnjega časa, t. j. izvolitev dveh tovarišev za poslanca in velik pomen zbližanja bratov Bolgarov in Jugoslovenov, ki ga vrši učiteljstvo z našo pesmijo, so se obravnavali najvažnejši dopisi. Predsednik je priporočal udeležbo na pedagoškem tečaju v Mariboru in posluževanje stanovskih ustanov pri raznih naročbah. Za tem je g. Vrane iz Studencev pri Mariboru poročal o svojem novem okvirnem učnem načrtu narodnih šol in vpletel vmes svoje vtise z zadnjega nadzorovanja. Poročilo je zaključil, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da bo po novi družbi ustvarjena nova šola, ki hoče vzgojiti v človeku nekaj samostojnega in ne lutkarskega. Glede otroka se zahteva aktivno sodelovanje, glede učne snovi pa koncentracija, ki pa naj ne bo samo gola vez med posameznimi predmeti, ampak naj ima strnjen pouk tudi neko idejno podlago. Okvirni načrt g. Vranca upošteva vse zakonske predpise, na drugi strani pa ustreza vsestransko delovnim načelom moderne šole. Njegov načrt, ki se naslanja na sodobno gledanje pri pedagoškem in metodičnem delu v šoli, je učiteljstvo toplo pozdravilo z željo, da bi se pouk po njem čimprej uveljavil. G. Vrane je nato govoril kot šolski preglednik o vtisih, dobljenih na zadnjem nadzorovanju, in dal učiteljstvu nekaj nasvetov glede moderno usmerjenega pouka, pri čemer naj bo vzgojni moment otroka v ospredju. Iz nekaj primerov se je učiteljstvo seznanilo, kako se uspešno uveljavlja moderno usmerjeni pouk v studenški šoli, kjer so za to kajpak ugodne razmere. Svoja izvajanja je končal z željo, naj skupno čim več prispevamo, da ustvarimo našim otrokom boljšo bodočnost. Učiteljstvo je v nadaljnem sprejelo, od-nosno se je pridružilo sklepu in zadevni resoluciji logaškega učiteljstva glede odte-govanja uslužbenskega davka od stanarin po banski upravi, smatrajoč to kot nezakonit postopek. V celoti je sprejelo tudi resolucijo, predlagano na zborovanju celjskega učiteljskega društva v zadevi novih učnih knjig. Po zborovanju je počastilo spomin narodnega buditelja dr. Josipa Vošnjaka, ki je pokopan na tamošnjem pokopališču in je poteklo lani 100 let njegovega rojstva. G. predsednik, njegov rojak, je imel ob tej priliki lep spominski govor, zbrano učiteljstvo pa je zapelo žalostinko »Vigred« ... Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Nasilen postopač Velenje, 16. junija. Te dni se je v neki vasi v velenjski okolici sredi belega dne zgodil zločin, ki nazorno priča o tem, kake čudne, nepoštene vrste ljudje se mnogokrat nahajajo med brezposelnimi in potepuhi. Neka kmečka gospodinja je okrog 10.30 dopoldne začula sumljive korake na podstrešju svoje hišice. Stopila je pogledat in v podstrešni shrambi je našla neznanega, blizu 24 let starega, krepkega, čedno oblečenega moža, kako brska med raznovrstno šaro, ki je bila spravljena tam. Neznanec — kot zanimivost naj navedemo, da je tudi ta potepuh nosil Bat'ove čevlje z gumijastimi podplati, kakršni so svoj čas kazali sled za vrhniškim vlomilcem, kar priča, da Bat'ovi čevlji niso kdo ve kaj točen, zanesljiv dokaz — ni bil ob njenem prihodu niti malo v zadregi. Napravil se je mutastega in je ženo s povzdignjenimi rokami zaprosil, naj mu da malo jesti. Gospodinja, ki mu prvi hip niti ni hudo zamerila, da je sam iskal, namesto da bi jo že prej prosil, ga je z gesto povabila, naj stopi za njo v izbo. Na stopnicah pa se je zagonetni tujec na lepem vrgel na ženo, ji zamašil usta, jo z vso silo udaril po glavi, jo zavlekel v kuhinjo, ji z vrvjo zvezal roke na hrbtu, ji grozil z velikim nožem in prebrskal vse omare in shrambe za plenom. Pri iskanju pa ni imel mnogo sreče — iztaknil je vsega skupaj komaj dinar gotovine. Očitno razjarjen nad tako pičlim uspehom je razbojnik na koncu vrgel žensko na posteljo in ji storil silo. Zdaj poizvedujejo orožniki za njim. Požarna nesreča Gornja Eadgona, 16. junija. Pretekli petek dopoldne je nenadno začelo goreti gospodarsko poslopje Alojza Fleisingerja v Spodnjih Ivanjcih pri Gornji Radgoni. Požar so zapazili prvi ljudje, ki so bili pri delu na polju ter so hiteli na kraj nesreče, kamor so prišli kmalu tudi gasilci iz Gornje Radgone, Orehovcev, Sta-vešincev, Očeslavcev in aKpele. Uspelo jim je lokalizirati požar, da se ni prešel na stanovanjsko hišo. Gasilci iz Gornje Radgone in Kapele so bili z motorkami, pri čemer je omeniti požrtvovalnost gasilcev mlade gasil ske čete od Kapele, ki so svojo motorko nosili na rokah od Kapele do Ivancev ter prispeli na kraj nesreče vkljub precejšnji oddaljenosti razmeroma zelo hitro. Čeravno je bilo poslopje zavarovano, je Fleisingerje-va družina tem bolj prizadeta, ker je bil dan poprej pokopan gospodar Alojz Flei-singer, ki je umrl na binkoštni ponedeljek Vzrok požara? Najbrž lahkomiselno zavržena cigareta. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: Izdaja pri Novari. Premiera. Red C. Sreda, 19.: Izdaja pri Novari. eRd A. Drama. V torek bo poslednja premiera tekoče sezone. Igrala se bo »Izdaja pri Novari«, drama švicarskega pisatelja Cezarja von Arxa. Ta drama spada nedvomno med najzanimivejše predstave te sezone ter se odlikuje po dramatično močnih in učinkovitih scenah. Sodelujejo: Marija Vera, Mira Danilova, Skrbinšek, Jan, Lipah, Kralj, Levar, Plut, Pianecky in Crnobori. Režira debitant Peter Malec. — Ljubitelje plesne umetnosti opozarjamo na produkcijo plesne šole Mete Vidmarjeve, ki bo 24. t. m. ob 20. v drami. Nastopile bodo poleg naše odlične plesne pedagoginje Mete Vidmarjeve tudi njene gojenke. Večer bo nudil zanimiv vpogled v delo šole. OPERA Začetek ob 20. url. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: Tretja javna produkcija gojencev operne šole drž. konservatorija. STeda, 19.: Faust. Premiera. Red Sreda. Opera. Premiera Gounodove op. Faust bo v sredo 19. t. m. za red Sredo. Zaradi obolelosti Ljubice Karenove, ki bi morala debitirati v vlogi Margarete, nastopi Zlata Gjungjenčeva. Gounodova invenciozna glasba ter efektna fabula o doktorju Fau- pri njih. Naj navedem par primerov: beograjski Sokoli prirejajo že dolgo taborenja na morju, Ljubljanski Sokol je pošiljal člane in naraščaj na Gorenjsko, Sokol L ima tradicionalen tabor za deco v Beli Krajdni, mariborski Sokoli grade počitniški in smuča reki dom na Pohorju. Ce diruštvo ne more prirediti taborenja, naj ga nadomesti z izleti in potovanja, da ne bo njihova deca priki*ijšana pni spoznavanju svoje domovine. Za smotreno fcaborenje je treba dwti dela ter priprav in najboljše je, če se v okviru društva ustanovi taborni odsek. Tak odsek za deoo se je ustanovil pri Ljubljanskem Sokolu. Odsek naj bi imela tudi drušitva in v informacijo navedem par s-tavkov o delovanju in pravilih. Sokolski tabornik sme biti le reden telovadec, ki se mora držati pravil in sicer: vzdržnost pri alkoholnih pijačah in tobaku, dobro vedenje, štedljivost in prva pomoč pri nezgodah. To so stvari, katere zahtevajo 6okolska pravila, vendar jth odsek ponovno poudarja, ker se na tabore-njo in izletih najlažje praktično izvajajo. Dalje polaga vodstvo veliko važnost na praktično usmerjenost mladine, da bo znala prvo pomoč v nesrečah, postavljati šotore, šivati, kuhati itd. Taborniki tndi štedijo in imajo zbrano že lepo vsoto, ki jo bodo porabili za svojo obleko, taborenja izlete in druge nujne izdatke. Vršijo se nedeljski izleti, fci kažejo veliko priljubljenost med deco. Mladina se zabava s skupnimi igrami, teka, poje, igra na orglice in opazuje naravo, če pogledate mJa-dfino po takem izletu, vidite šele potrebo in korist izleta. Razvedrena in vesela se vrača na svoje domove, kjer pripoveduje staršem o samih veselih rečeh- Dolžnost vaditeljev je voditi deoo v prosto naravo ker ravno ona deluje na njo vzgojno v pravcu srčne kulture in tovarištva. Važnost in pomen ustanovitve tabornega odseka naj vodi zlastfi vsa mesena društva, da bo prišla 6okolska deca na taboren ji h in izletih v globlji stik z našo domovino in njenim človekom. s tu tvorita opero, ki spada v železni repertoar gledališča. V režiji Primožiča in pod taktirko dirigenta Neffata z Gosti-čem. Kogejevo, Jankom in Primožičem v glavnih partijah bo gotovo dosegla pri publiki zaslužen uspeh. — Opozarjamo na predstave, ki jih priredi uprava narodnega gledališča za časa evharističnega kongresa v dneh 28^ 29. in 30. t m. Vršile se bodo nastopne predstave: v petek ob pol 22. pred nunsko cerkvijo »V času obiskanja«, v soboto ob 18. v operi »Parsifal« in istega dne ob 19. v drami »V času obiskanja«, v nedeljo ob 2. zjutraj pred nunsko cerkvijo »Slehernik« in istega dne ob pol 22. »V času obiskanja«. Vse obiskovalce kongresa opozarjamo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice. Veslaške tekme JS na Savinji Celje, 16. Junija. Danes dopoldne je bila na Savinji med moškim kopališčem in kapucinskim mostom na en kilometer dolgi progi ob navzočnosti velike množice gledalcev veslaška tekma Jadranske straže. Startalo je 9 juniorjev in 5 seniorjev. Razsodišče so sestavljali člani mornariške akcije. Rezultati: junior ji: 1. Franc Krivec 4.15. 2. Valter I>voršak 4.20, 3. Bojan Medved 4 45- senior ji: 1. Riko Presinger 4.10, 2. Alfred öebular 4.13, 3. Ivan Umek 4.15; v skupni tekmi je bil prvi Fran Krivec. Obfave Šentjakobska okrajna organizacija JNS je preložila svoj občni zbor na petek 21. t. m. ob 20. v gostilni pri Lozarju, Rožna nlica 15. J NAD Jadran vabi gg. stareštme tn dane, ki se zanimajo za gradbo počitniškega doma v Bohinjcu, da se udeleže informativnega sestanka v torek ob 20. v društveni čitalnici. Tov. Blagajme bo poročal o tehnični strani s slikami, tov. H5-ter pa o finančni in organizacijski. Zlasti vabimo tovariše, ki nameravajo v počitnicah pomagati pni gradnji. Pevsko društvo »Slavec« sklicuje za ponedeljek 17. t. m. ob 20. obvezen sestanek vsega članstva v društvenem lokalu. Opozarjamo na jutrišnjo zadnjo produkcijo operne šole ljubljanskega drž. konservatorija, ki bo ob 20. v operi. Spored smo že priobčili. Danes ponovno opozarjamo na slikovitost te produkcije, na kateri bo imela plesna šola skoro glavno besedo. Solistične in ansamblske plese, ki bodo na sporeau, je naštudiral baletni mojster g. Golovin Peter. Vstopnice za sedeže se dobe pri dnevni blagajni v operi po Din 5 in 15. Janka Ravnika klavirski večer lahko imenujemo produkcijo njegovih gojencev, ki bo v sredo 19. t. m. z začetkom ob četrt na 19. v filharmonični dvorani. Na tej produkciji nastopijo njegovi gojenci: Silva Hra-šovčeva, Turšič Ivan, Müller Gustav. Vo-duSek Valens in Osterčeva Marta in bodo izvajali delno originalne skladbe za dva klavirja, delno pa skladbe za klavir solo, ki so jih napisali Mozart, Schumann, Mendelssohn, Brahms in Reger. Smrt odkritelfa čekovnega prometa V Neuillyju sur Marne je umrl član francoskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in odkritelj mednarodnega čekovnega prometa, senator Amiard. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 16. junija. M edardovo vreme drži Pravijo, da je 40 dni lepo, če je na Me-da.rdov dan solnčno vreme. Minulo soboto je bil god tega svetnika in od takrat naprej smo imeli res izredno lepo solnčno vreme. Včerajšnjo soboto se je pa začelo kisatL Barometer je zdrknil precej globoko in od juga so se pripodili temni oblaki Padlo je nekaj kapljic dežja in vse je kazalo, da dobimo ponoči nalive, ki Jih pa ni bilo. Za danes sta tako dunajska kakor novosadska vremenska napoved obljubljali poslabšanje vremena, ki je sicer res nastopilo s tem, da se je nebo nekoliko pooblačilo, vendar je potekel dan brez dežja. Proti večeru se je spet zjasnilo, in kakor vse kaže, se nam res obeta 40 dni lepega vremena. Spomenik velikemu kralju v tobačni tvornici Kakor so imele doslej enake spomenike že tobačne tovame v Nišu, Sarajevu, Banji Luki in Travniku, so danes dopoldne na slovesen način odkrili spomenik blagopo-kojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. U e di ni tel ju tudi v ljubljanski tobačni tovarni. Spomenik, katerega odkritju so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja Petra Dragega, zastopniki ministra vojske, finančnega ministra in ostalih oblastev,^ so delavci in nameščenci tovarne postavili iz svojih sredstev in je delo sarajevske kipa-rice Despičeve. Na podstavku je vrezan napis: »Uradnik! in delavci tobačne tovarne v Ljubljani v znak večnega spomina m hvaležnosti blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Uedini-telju, ki nam je zapustil sveto naročilo: Čuvajte Jugoslavijo!.« Blagoslovitev mostu od Mednega do Vikrč V Vikrčah pod Šmarno goro, ki so v zadnjih letih postale najvažnejše torišče tujskega prometa v ljubljanski okolici, so danes popoldne ob številni udeležbi občinstva od blizu in daleč in ob sodelovanju narodnih noš, gasilcev in šentviške godbe na slovesen način proslavili blagoslovitev visečega mostu preko Save, ki je bil že pred meseci izročen prometu. Slavje, ki so se ga med drugimi udeležili kumica ga. Novakova, bivši minister dr. Novak, sre-ski načelnik Žnidaršič kot zastopnik bana in pomočnika bana, magistratni svetnik dr. Rupnik v imenu mestne občine in župana, predsednik Zveze za tujski promet načelnik dr. Marn, župana obeh občin, katerih ozemlje veže novi mostič, šentviški Bab-nik in tacenski Medved in bivši poslanec Kornau, je otvoril šentviški dekan Zabret s kratkim nagovorom o simboličnem pomenu mostu, ki veže bregova, nato pa je izrekel blagoslov mostiču in vsem, ki pojdejo preko njega. Podpredsednik Prometnega društva Medno-Tacen inšpektor Knafeljc je v imenu zadržanega predsednika inšpektorja Westra in tajnika dr. Trea, ki jima gre prva zasluga za zgradnjo mostu, izrekel dobrodošlico vsem gostom, nato pa podrobno obrazložil zgodovinski postanek mostu, katerega glavni namen je, dvigniti in izboljšati turistovski promet na obrežju Save v smeri Medno-Vikrče-Grmada-Šmarna gora. Prof. inž. Dimnik, ki je znan statični strokovnjak in obenem ustanovni član društva, je napravil podrobni načrt, in ko je občni zbor načrt odobril in razpisal, je kot najugodnejši ponudnik prevzela dela Ljubljanska gradbena družba. Podjetje je z gradnjo začelo v drugi polovici avgusta, a dolga deževna doba je znatno ovirala napredovanje. Po vrhu je prišla vmes še marsejska tragedija, ki nam je ugrabila Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in za dolgo dobo zagrnila ves narod v globoko žalost. Tako moremo šele danes praznovati otvoritev mostiča, ki bo v veliko korist ne le prebivalstvu obeh sosednjih občin, temveč tudi številnim mestnim izletnikom, ki tako radi obiskujejo najmi-kavnejšo izletno okolico ljubljanske okolice, Šmarno goro in Grmado. Pri tej priliki je inšpektor Knafeljc opozoril javnost na nekatéra vprašanja v zvezi z gradnjo mostiča, ki še čakajo svoje rešitve. Vsa zgradba je doslej veljala okrog 117.000 Din. S pomočjo podpornih in rednih članov in požrtvovalnih domačinov z obeh bregov Save ter s podporami, ki so jih naklonile javne oblasti in korporacije, je društvo odplačalo dobri dve tretjini vseh investicij. Topla zahvala gre zlasti ministrstvu prometa, banski upravi, mestni občini ljubljanski, občinama Št. Vid in Tacen in cestnemu odboru ljubljanske okolice. Še vedno pa visi nad društvom dolg okroglih 36.000 Din. za nujno potrebno napravo strehe nad mostičem in za ureditev dohodnih poti na obeh bregovih pa bo treba vsaj še 30.000 Din. Graditelji lahko rečejo, da so javne podpore tudi vredni, saj so kot zasebno društvo zgradili napravo, ki niti od daleč nima značaja zasebne špekulacije, temveč služi samo javnim koristim. Svoj govor je inšpektor Knafeljc zaključil z željo, da bi še dolgo hodili po mostiču samo zadovoljni in dobri ljudje. Govorili so še zastopnik bana sreski načelnik Žnideršič, zastopnik mestne občine dr. Rupnik. bivši poslanec Koman, župana Medved iz Tacna in Babnik iz Št. Vida in v imenu vikrških domačinov učitelj Vilko Mazi. Godba je zaigrala državno himno, nato pa je mali Oirmanov Francelj prav pogumno deklamiral prikupno prigod-nico, ki jo je zložila bližnja soseda Manica Komanova in ki izzveni v vznesen poziv: O mostič, simbol nam bodi. vedno nas k združitvi vo«4' da v ljubezni vsi edini bomo steber domovini! Takoj nato je imel mostič, ki je tehnično in estetsko že sam na sebi vreden, da ga o prvi priliki obiščete, zadosti prilike, da preizkusi svojo trdnost. Za godbo, za vrsto narodnih noš in gasilcev se je preko njega vsula tisočglava množica na med-nansko stran in vrt pri Cirmanu je bil mnogo premajhen, da bi nudil tolikšni množici prostora. Zidana volja in radost nad opravljenim delom, s katero se je zaključilo slavje, bo gotovo vsem ostala v spominu. Romantični kotiček pod Šmarno goro je z mostičem dobil svojo naravno dovršitev in ne more biti dvoma, da bo obisk prelepega Mednega. Vikrč, Grmade in Šmarne gore poslej živahno porasel. Javna telovadba Sokola v štepanji vasi Danes ob 16. je imel Sokol v Stepanji vasi svoj javni letni nastop na lastnem telo-vadišču poleg Sokolskega doma, kjer se je zbralo mnogo občinstva in prijateljev So-kolstva. Prav častno so bila zastopana tudi bratska okoliška društva. Zlasti je bila pa številna udeležba taborske družine, župno upravo je zastopal prvi podstarešina brat Milko Krapež. Kot prvi so nastopili starejši bratje, katerih strumne vaje so kar navdušile gledalce. Nato so sledili vsi oddelki s starimi in novimi vajami in pokazali, da se v telovadnicah Sokola v štepanji vasi intenzivno dela. Ugajali so tudi pogumni šolarji iz Hrušice, ki so se dobro odrezali. Po telovadbi je bila prosta zabava na prostranem vrtu. Vsi domžalski osumljenci v Ljubljani Prvi del preiskave o zverinskem umoru preužitkarice Marije Penk ove iz Podrečja pri Domžalah je bil te dni zaključen. Kakor je »Jutro« poročalo, so domžalski orožniki odvedli glavna dva osumljenca, posestnika Franceta Hribarja in klobučarske-ga pomočnika Janeza Pirca, najprej v zapore brdskega okrajnega sodišča, ki je imelo zadevo spočetka v rokah. Za ostalimi petimi osumljenci, ki so jih že prej izročili okrožnemu sodišču v Ljubljani, pa so včeraj prepeljali v Ljubljano tudi Hribarja in Pirca. Ljubljansko okrožno sodišče bo preiskavo, v kateri so mnogo tehtnih dokazov zbrali že domžalski orožniki, zaključilo, kakor smemo upati, v nekaj tednih. Pred veliko razstavo ljubljanskih obrtnikov Kakor smo že zabeležili, pripravlja Društvo jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani od 29. t. m. do 14. julija v vseh šolskih prostorih mestnega liceja svojo prvo veliko reprezentativno razstavo obrtniških izdelkov. Razstava bo obsegala 19 večjih in manjših sob in del dvorišča, tako da bo razstavišče obsegalo okrog 1500 kvadratnih metrov. Razstavni odbor, ki mu predseduje Ivan Košak, tajnik pa mu je Ivan Mihelčič, je žo več mesecev na delu. Ureditev razstave je poverjena inž. arhitektu Mesarju, ki se je izkazal že na številnih podobnih prireditvah in zlasti pri zadnji gospodinjski razstavi na velesejmu. Prireditelji hočejo pokazati našo obrtno proizvodnjo v čim izčrpnejšem obsegu, zato bodo razstavljali obrtniki vseh panog. A da se razstave lahko udeleži čim več razstavljalcev, bodo razstavni prostori zelo poceni. Poseben popust bodo imeli čevljarji, ki najbolj potrebujejo propagande za svoje izdelke, in zato bo čevljarska stroka tudi zelo dobro zastopana. Vseh mojstrov, ki razstavljajo, bo okrog 100, prijave pa še zmerom prihajajo. Med priglaSenimi so obrtniki vseh panog: kovinske, lesne, oblačilne, živilske in gradbene stroke, mojstri precizne mehanike, fotografi, ščetarji, kamnoseki, umetna obrt, brušenje stekla itd. Prirediteljev ne vodijo dobičkarski nagibi, zato bo tudi vstopnina znašala samo 3 Din. Proračun, ki si ga je izdelal razstavni odbor, izkazuje celo primanjkljaj, saj društvu ne gre za gmotni uspeh, temveč za to, da pokaže delo domačega obrtnika čira širšemu krogu konzumentov. Po razstavi bodo številke vstopnic žrebane. zato nai vsnk obiskovalec vstopnico spravi, ker ni izključeno, da usoda prav njemu nakloni eno izmed dveh dragocenih daril, ki bosta delo razstavljajočih mojstrov. Poseben oddelek bo zavzemala razstava Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine, ki bo prikazala razvoj elektrotehničnih obrti pri nas. Prepričani smo. da bosta idealizem in požrtvovalnost prirediteljev rodila obilne sadove in bo razstava dosegla popoln uspeh. Umor in samomor na mofocikhi 17 letna mladenka Je med vožnjo na motociklu ustrelila svojega prijatelja in nato izvršila samomor Vršac, 16. junija. ! V obmejni vasi Malem Žamu nedaleč j od Vršca se jè odigrala v petek proti ve- ; čeru nenavadna žaloigra, ki je zahtevala ; življenje dveh mladih ljudi. Komaj 17 let- j na Angelina Sekošanova iz Vršca je dva ) dni pred dogodkom prosila svojega prija- j telja, 21 letnega Franja Vargo, absolventa I srednje tehniške šole istotako iz Vršca, j naj jo z motornim kolesom popelje do I bližnje vasi Malega Žama, da obišče neke j svoje sorodnike. Franjo je rade volje j ustregel njeni prošnji. Po dogovoru sta se ! v petek popoldne sestala pri tvornici ; škroba ob cesti, ki drži v Mali Žam. Ko ; je Angelina sedela zadaj za Franjom, je , ta pognal motor. Počasi sta se bližala Malemu Žamu. Ko sta prispela že do vasi, je na tamošnjem cestnem ovinku Angelina zdajci potegnila revolver in ustrelila Franja v glavo, nato pa še sebe v desno sence. V času krvavega dogodka ni bilo nikogar v bližini. Le neka vaščanka, katere hiša je tam v bližini, je slišala oba strela . in prihitela gledat, kaj se je zgodilo. Po- I kazal se ji je strašen prizor. Na tleh sta poleg motornega kolesa in revolverja ležala krvaveča iz ran v glavah dva mlada človeka. Prestrašena je vaščanka hitela na orožniško postajo in javila dogodek. Orožniki so se takoj napotili na kraj ža-loigre in hoteli pomagati obema ranjencema. Pa je bil njihov trud zaman, ker sta bila že mrtva. Mlada Angelina je bila zaposlena v glavni zlogi tobaka v Vršcu. Ker je bila lepa in živahna mladenka, je imela vrsto prijateljev, med njimi tudi Franja. S svojimi prijatelji je često delala izlete v okolico. Večkrat jim je kazala tudi svoj revolver. Ko so jo povpraševali, kaj bo z njim, je rekla, da ga je kupila zato, ker ima namen, da izvrši samomor na romantičen način. Zakaj je čudaška mladenka usmrtila Vargo in izvršila samomor, je uganka. Očitno je to storila v neki prenapetosti, ker ni imela prav nikakega povoda za svoj strašen čin. Zapustila tudi ni nikakega pisma, ki bi moglo pojasniti žaloigro. Žena v sodobnem svetu „Najbolj naravna rešitev ženskega gibanja" Izvestni naši listi so s posebnim užitkom prinesli izjavo, ki jo je podala o tem vprašanju gospa Kasovič-Cvijičeva, ki je nedavno slavila v zagrebškem gledališču 70-let-nioo svojega življenja. 0 ženi v naši državi pravi, da se še ne more določiti njen edinstveni tip, češ, da smo preveč bujen mozaik nedavno povezanih pokrajin, plemen, jezikov, miselnosti in kulturnih površin. Vse to da je najbolj diferencialno v ženi. Brez dvoma vpliva vsa ta pestrost tudi na našo raz-noličnost, toda motil bi se, kdor bi smatral te momente za najbolj odločilne. Enotnega tipa žene v današnji državi (družbi) ni mogoče podati niti tam, kjer se je v državno enoto izoblikoval en sam narod in kjer se more govoriti o tisočletni skupnosti. O tem nam najbolj priča Nemčija, kjer narodno homogenost še potencira prizadevanje narodnega socializma, ki ima namen Nemce čimbolj uniformirati. Toda kje je tu enoten tip državljana, posebej še ženske? Ko se je nedavno ženil pruski ministrski predsednik Göring, se je vršila njegova poroka s sijajem, kakor si ga često ne privoščijo niti princi. Tudi žene drugih nemških oblastnikov se prav nič ne ločijo po načinu svojega življenja od prejšnjih predstavnic visokega meščanstva. Prav tako se pa tudi današnja delavka, ki se moži na »puf«, prav v ničemer ne loči od prejšnje, v bistvu sta si torej naša in nemška delavka kot tipa mnogo bolj podobni, kakor pa naša delavka in naša meščanka. Današnja različnost ženskih tipov torej ni v veri, v rasi..., ampak v razredih. Spričo tega dejstva je pogrešno tudi pi-sateljičino mnenje o »najbolj naravni rešitvi ženskega gibanja pri nas«: >Naša žena je poklicana, da na tej plodni zemlji ustvari idealen tip žene in matere z družino.« Po mnenju avtorice in onih, ki so njene izjave ponatiskovali, je idealna gotovo samo tista žena, ki se posveča samo gospodinjstvu in materinstvu. To je ideal iz preteklih časov, ki ga nobene lepe pridige ne morejo priklicati nazaj. Temu idealu bi se lahko posvetila le peščica žen — v naši kakor v drugih državah — vse druge so pa primorane, da si same služijo svoj kruh. A še ta kruh je pri nekaterih za 100 odstotkov bolj črn kakor pri drugih. Potem so pa še one, ki jedo pogačo. In to nas loči bolj kot vse drugo. »Idealen tip matere« predstavlja pač ona mati, ki more svojim otrokom nuditi vse, kar je potrebno za njihovo telesno in duševno rast. Ali je torej odvisno od žene same, da postane »idealen tip žene in matere«? Zato mislimo, da je bolj naravna rešitev ženskega gibanja v pravičnejši ureditvi družbe, torej v socialni enakopravnosti _ kar je tudi smoter ženskega gibanja. Važno žensko zborovanje Dne 4. maja je bila ukinjena naredba, s katero se je odtegovala draginjska doklnda hčeram in sinovom, ki so živeli s starši v istem gospodinjstvu, Ukinjenje pa ni zadelo poročenih državnih uradnic, katerim se še vedno odtegujejo draginjske doklade, ki v mnogih primerih znašajo polovico celotne plače. Ker poročena žena opravlja isto delo kakor njeni neporočeni službeni tovariši, ker ima vsaj iste potrebe kakor oni in ker se z uredbo rušijo gospodarski temelji naše mlade družine, ki je s to uredbo najbolj prizadeta, sklicuje Banovinska ženska zveza zborovanje, na katero vabimo vse žene, poročene in neporočene, da pokažemo idejno solidarnost glede bitnih življenjskih pravic vsake žene in protestiramo proti krivični uredbi, ki tako kruto posega v življenje naše žene in njene družine. Zborovanje bo v soboto 22. t m. ob pol 19. v magistratni dvorani. ★ Napredek žen v pridobivanja pravie. Iz »Prager Presse« izvemo, da upravljajo v državi Arkansasu eno mesto izključno, a drugo povečini ženske. Prebivalce to prav nič ne moti, temveč so z upravo prav zadovoljni. V mestu Washingtonu je bila pri zadnjih volitvah ponovno z večino glasov za mestnega načelnika izvoljena ženska, gospa Wil-limsova. V mestu Jasperju je mestni načelnik Moore edini moški občinski uradnik, vsa ostala mesta zavzemajo ženske. — Ko so nedavno na Filipinih glasovali, ali naj dobe čez 10 let popolno neodvisnost (od Amerike), so se glasovanja lahko udeležile tudi ženske. Torej barbari na otokih sredi Tihega oceana ženskam priznavajo enakopravnost, kulturne države, za kakršni se smatrata na primer Francija in Jugoslavija, pa ne. Redek jubilej je praznovala predsednica Norveške ženske zveze Betsy Kjelsbergova, to je 25-letnico, odkar je bila imenovana za inšpektorja dela. Zaradi svoje izredne sposobnosti za to mesto je prejela neStevilo čestitk. Kako potrebno bi bilo, da bi se tudi za naše tvorni ce kreiralo tako mesto za žensko! Mehika js imenovala is poslanico v republiki Kolumbiji Palmo Guillensovo. Prvotn« je Gnillensova delovala kot učiteljica, po- zneje je pa Študije nadaljevala in dosegla doktorsko diplomo, nato je imela vodstvo ljudskih knjižnic za vso državo. V Franciji so se prvič odprla vrata v akademijo za kmetijstvo ženski Garolijevi, dosedanji ravnateljici kmetijske poizkusne postaje v Chartresu. Izvolitev za članico akademije je bila soglasna. TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 GLOBOKO ZN1UNE CENE Samo ie danes ob 7.15 in 9.15 premiera sijajne komedije. Silvia Sidney v filmu 30 DNI JE BILA PRINCESA Paramountov žurnal nam pokaže največjo ladjo sveta »Normandie«. Bogat dopolnilni program. Šahovski dvoboj med Ljubljano in Celjem Zmagali so Ljubljančani Ljubljana, 16. junija. Z nstanoitvijo Dravske šahovske »veze je znatno oživelo šahovsko življenje. Pravi sadovi so se pokazali v dobro uspelem dvoboju med savsko in dravsko banovino v Ljubljani, v soboto pa je Ljub-ItJanstoi šahovski klub povabil v goste Celjane. Dvoboj, ki ee je vršil v restavracija »Zvezda«, se je odigral na 12 deskah. Niti domači, niti gosti niso mogli nastopiti v najmočnejši postavi. Pri Ljubljančanih sano pogrešali Milana Vidmarja ml., Sorlija, Furlanija in inž. Weisea, pri Celjanih pa Hočevarja, Volkarja, dr. Hribarja in Krulca. Da ne bj biM gosti preveč oeiabljeni, Je LSK pristal, da igrajo za goste Marek, Peterman in Skitek, ki so bili prej člani SK Celja, so pa zdaj včlanjeni v LSK. Kakor 6e je pričakovalo, so zmagali Ljubljančani. Turniir je v splošno zadovoljstvo vodil profesor čop. Pard so bili razdeljeni takole: prva deska inž. Sajovic (C) : Sikošek (L), 2. Preinfalk (L) : Cijan (C), 8. Marek (C) : Cibic (L); 4. C. Vidmar (L) : Peterman (C), 5. Grašer (C) : Gabrovšek (L), 6. Lokovšek (L) : Modic (C), 7. Skiltek (C) : Šuštar (L), 8. Majfcenovlč (L) : inž. Pi-puš (C), 9. Di ehi (C) : Kumelj (L), 10. Sever (L.) : Dobrajc (C), 11. Kocmur ((C) : Verbdč (L), 12. Gerzinič GL) : Lišika «C> Prvo imenovani ®o imeli bele figure. 2e po SO miDutah se je končala prva partija. Prednfalk Je prišel v malo raziskani varianti damekega gambita v prednost. Elegantno je žrtvoval ekakača in nato še damo in napovedal mat v dveh potezah. Bila je to najlepša partija turnirja, ki je trajala samo 23 potez. Oakoj nato je zmagal Kumelj, ki je kot örni v budim-peštanskem gambitu dobil pešca in je partijo odločil močan skakač v središču. Dolga je bila partija med Marekom in Ci-bicem. Marek Je v indijski partiji nepravilno žrtvoval kmeta, kar Je črnega spravilo v prednost. Cito i c pa Je v časovni stiski v končnici napravtil zaporedno drve hudi napaki, izgubil figuro in partijo. Na četrti deski Je v eicilijanki Vidmar nadigral nasprotnika že v otvoritvi in je Hmagal po zamenjavi figur zaradi boljše pozicije. — Zelo živahna je bila borba na peti desici. V Tarraechovl varianti damekega gambita je Gabrovšek kot črni izgubil v otvoritvi kmeta, je pa pozneje vdrl v nasprotnikovo kraljevo krik) in lepo zmagal. Lokovšek in Modic eta po dam&kem gambitu prešla v končnico dveh kmetov in trdnjave proti lovcu. Lokovšek se Je kljub premoči kvalitete moral zadovoljiti z remijem. Povsem svojevrstno sta igrala Indijsko partijo, ki je pozneje prešla v damski gambit. Skitek in Šuštar. Slednji je kot örni v zapleten! igri žrtvoval kmeta in prodrl na desno krilo, je pa izpregiedal trdnjavo in todu-bil. Celjan Dobrajc se je branil v dam-ekem gambitu proti Severu slovansko. Sever Je močno pritiskal na damsko krilo in Je z žrtvijo figure zmagal. V partiji Kocmur — Verbič je črni neutemeljeno žrtvoval figuro in izgubil igro v končnici. Na zadnja deski je Gerzinič dobil proti Liški figuro in s tem partijo. Najdaljša je bila partija med Inž. Sa-jovcem in Sikošikom, ki po peturni borbi še ni bila končana. Celjan je imel že zmago v rokah, ako bd zamenjal figure, je pa dovolil Sikošlru, da se je izvil. Po kratkem prekinjenju se je partija nadaljevala čez noč in se je davi ob pol 4. končala z nepričakovano zmago Sikoška. Partija btì 6e morala po položaju končati neodločeno, toda proti koncu je napravil inž. Sajovic ocCločilno napako in igro izgubil. Resultat je 7 in pol proti 4 in pol v korist LJubljane. Cigani izdajajo časopis Beograd, 14. junija Šele tretja številka ciganskega časopisa »Romano Lil« se je te dni pojavila na beograjskih ulicah, za časopis pa se zanima že ves svet. Mlademu uredniku Svetozaru Si-miču, oziroma njegovi redakciji, ki je nameščena v njegovem bornem stanovanju v JataganiMali, prihaja vsak dan pošta, kakršne nima niti kaka banka. Pisma prihajajo iz vseh evropskih držav, pa tudi preko oceana. O tem velikem zanimanju za beograjski ciganski list v tujem svetu razpravlja uvodni članek tretje številke, ki zatrjuje, da se za list zanima celo velika angleška časopisna agencija Reuter. Pojava ciganskega lista v Beogradu, ki je bil ustanovljen s kapitalom celih 75 Din. je v resnici zanimiva. Če kdo vprašuje po čitateljski publiki ciganskega lista, najde na svoje vprašanje odgovor v zadnji stezniki »Romano Lila«. Urednik namreč toži, da je največje število čitateljev in plačnikov lista iz vrst Gace (neciganov), dočim so ciganski rojaki še preveč nazadnjaški, da bi podpirali in cenili svoj list. Urednik pa razlaga še razne druge težave. Po Čuburi in Jatagan-Mali nima več miru. Stari in mladi cigani vpijejo za njim: — Kava si kaj bičenel novine! To se pravi: To je tisti, ki prodaja novine. Cigani namreč ne poznajo še nobene razlike med prodajanjem, izdajanjem in pisanjem novin. To pa za urednika še ni I največja nesreča. Nadlegujejo ga namreč j tudi premožnejše stare in mlade ciganke po vsem beograjskem predmestju, meneč, da je postal najboljši ženin, ker dobro zasluži s svojim časopisom. S svojimi rojaki, ki se zanimajo za list, ga čitajo in tudi kupujejo, ima urednik sploh same težave. Ciganski svirači zahtevajo po vsej sili, naj piše na dolgo in široko o njihovih uspehih in priobči tudi njih slike. Prihajajo pa k njemu tudi ciganke, ki sicer ne svirajo in ne prepevajo, a so mlade in željne življenja. Slikaj me, ga prosijo, da se bo mola «lika prošetala po Evropi. Če pa ni mogoče. pa vsaj piši o meni. Tudi čitatelji drugih listov imajo vsakovrstne zahteve, a takih, kakor v redakciji »Romana Lila«, drugod vendarle ni slišati. Urednik ustreže, če le more in so zato v njegovem listu na dolgo in široko opisane ciganske svatbe in razne prireditve. Na odličnem mestu je v zadnj: številki opis s sliko bivšega hrabrega vojnika cigana Marka Vasiljeviča. V bitki na Banovem vrhu si je ta oigan zaslužil Karadjordjevo zvezdo z meči. Njegove doživljaje in zasluge je urednik opisal za zgled ciganski mladini. »Romano Lil« in njegov urednik sta polna optimizma, v katerem je pač najboljše iamstvo za obstoj ciganskega lista, ki se je že proslavil po svetu. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prazen želodec čašo rrirod» Franz Josef o ve Registrirano od ministrstva sa soc. politiko In nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Lesile Haiward : Lutka Otrok sedmih ali osmih let je sedel na trinožnem stolu, skoraj tik ob ognju, ki je že ugašal. Molčal je, opu ral komolce na kolena in v dlaneh je skrival podolgasti, beli obrazek. Tako čudno sključen je bil otrok, da bi mu prisodili kvečjemu pet let Toda v nenavadnem nasprotju z nežnim, drobnim telesom je bil obraz. Črte na njem so bile že čisto ženske. Velike, črne, utrujene oči, resna usta z ozkimi, brezkrvnimi ustnicami, sen* ce na upadlih licih, vse to je dajalo obrazu izraz žene. ki je dosti trpela in videla dosti gorja. Deklica je imela ceneno oblekco iz katuna. ki je bila celo za to drobno telesce dosti pretesna. Debele volne» ne nogavice, na kolenih raztrgane, so bile na mečih privezane z debelo vrvi» co, ki je rezala dekle v kožo. Iz ne« rodnih, nezavezanih čevljev je molel jezik kakor jezik žejnega psa in se dotikal golih, rdečih kamenitih tal. Otrok je bil sam v sobi. Umazana petrolejka na mizi. ki je bila pogrnie* na z raztrganim prtom iz povoščenega platna, se je odsevala na svetlem ma» dežu na stropu. Skrpan, a vendar po» nekod še raztrgan zastor je nerodno visel na oknu in se včasih napel, če je veter zapihal skozi razbito šipo. Trije stoli, stara otomana, pri kateri so vzmeti že predrle prevleko, kakor rastline, ki iščejo solnca, to je bilo vse pohištvo v sobi. Tapete so bile pobledele in umazane. Veliki kosi so se odluščili od stene kakor zviti listi knjige in za njimi se je videl slabo ometan zid. Cez nekaj časa se je deklica zga* mia. Počasi je dvignila glavo m po* gledala proti budilki na kaminu. Le še nekaj malega je manjkalo do desete ure. Vzdihnila je, vstala in stopila v shrambo. Takoj nato se je vrnila in prinesla s seboj pol hleba kruha in v poceni skledici nekaj surovega masla Odrezala si je kos kruha, namazala nanj masla, sedla na svoj prostor 'r> začela počasi jesti Ko je bila pri kra= ju, si je obrisala mastne roke ob no--gavice in mirno obsedela. Zdaj pa zdaj je pogledala na uro Iznenada je zadrgetala in si pomela roke. Ogenj ie že skoraj docela ugasnil. Zdajci pa je položila roke na kole na, se vzpela, nagnila glavo postrani in prisluhnila. Zunaj so se slišali ko? raki. hehetanje ženskega glasu in hri; pav moški smeh Spoznala ie glas svojega očeta Ni vstala, samo nemo se je zastrmela v vrata. Njen obraz »godki po širnem svc Francoska umetnost za Ameriko Bivši angleški ministrski predsednik Mac Donald je preživel letošnje binkoštne počitnice na svojem posestvu v Lossiemouthu Novi kitajski poslanik v Toldju Cangsopin v razgovoru z japonskim nrnanjtm ministrom H i r o t o ni izdajal ne radovednosti ne veselja, le hudo utrujenost. Takoj nato so se odprla vrata in možak je stopil v sobo. Bil je malo pijan, toda očitno dobre volje. Čepi* ca se mu je rahlo majala na plešastem temenu, zgornji del telesa je nagibal nekoliko nazaj, brado pa proti vratu, da je bil takšen kakor petelin, ki se hoče s kljunom izpuliti pero na prsih. Njegove male, vodeno višnjeve oči so veselo mežikale in dobrodušen na* smešek je nekoliko pačil njegov rde« či, nagubani obraz. Pod nosom, ki je bil po neki nesreči malo v stran za* vihan, so bili brki. podobni obrnjeni pahljači, ki je od dima porumenela. Rigal je in stopal z negotovimi kora« ki po sobi. Pod roko je imel stekleni« co piva in vratovi steklenic so gledali tudi iz obeh žepov suknjiča. »Le pridi!« je vzkliknil ženski, ki je šla za njim. Položil je steklenice na mizo, za« stokal in se nerodno spustil na stol. Ženska jc mimo grede poöleda* la otroka, zaprla vrata ter odložila klobuk in plašč. Kakor deklica ne bi bila opazila očeta, ie neprestano str» mela v neznanko. Ta ženska je mora« la imeti pet in trideset ali šest in tri« deset let Bila je velika in nenavadno suha. Njeni gosti, svetli lasie so bili preveč nažgani in razčesani, da bi zbujali videz mladosti. Kožo je imela gladko, le pod očmi je bila že uvela. Od obrvi ni ostalo dosti več kakor dve črni, ozki črti, trepalnice so bile višnjevkasto poslikane, usta pa živo rdeče. Oblečena je bila v ohlapno svi« leno bluzo in krilo, ki ji je segalo ko« maj do kolen. »Ali je tvoja?« je dejala in pokaza« ga z glavo proti deklici. Možak se je nasmehnil, povesil ro* ko čez stolovo naslonilo, nagnil glavo nazaj, pogledal skozi priprte trepal« niče na žensko, ki jo je bil s seboj privedel, in potem večkrat hitro po« kimal. Ženska pa je sedla postrani na stol, da je gledala deklici naravnost v obraz. Nekaj časa sta se molče gle« dali. potem pa je ženska dejala: »Ali ne boš rekla ,dober večer'?« Otrok ni odgovoril. Gledal je ne» znanko naravnost v oči. Potem mu je zdrsnil pogled po njenem obrazu. Na« posled ie občuduioče. obstal na kri» čeče rdečih ustnicah. Ženska se je ne« strpno premikala na stolu, skomigala z rameni in si nazadnje segla z roko v lase. Potem se je odsekano zasme« jala. »Puščoba, kaj?... se je vprašujoče obrnila k možu. Ta je vzH med tem dva kozarca iz omare. Eden je bil zdaj že poln, drugega pa je še nalijal. Dvoboj med možema iste žene V Budimpešti sta se udarila na «ablje grof Szechenyi in Viktor Stein. Grof See-ehenyi je drugi mož žene, ki ji je bil Stein prvi mož. V pravdi za alimente je nastala med njima »viteška« afera, ki se je končala e tem, da sta oha odnesla rane na obrazu in se ločila, ne da bi se pobotala. Ne da bi bil odgovoril, je potisnil polni kozarec pred žensko. »Na, pij!« Najprej je pila v hitrih, kratkih po* žirkih in pri tem dvigala glavo kakor kakšna ptica. Potem je napravila še dolg požirek in položila prazen koza* ree na mizo. Možak je izpraznil svo* jega na dušek in si ga takoj iznova nalil. Ženska se je oddahnila in še enkrat pogledala otroka. Toda spet se je čutila v zadregi. V otrokovih očeh je bilo nekaj vse preveč vsevednega. Kakor bi bile uganile vzrok njene navzočnosti in jo zaničevale. Počasi se je nagnila naprej, objela kolena z rokami in se poskušala nasmehniti. Toda ustnice niso hotele ubogati. Mahala je z nogami in vihala prste na njih, da bi skrila svojo zadrego. Zdajci ni mogla več gledati otroka. Možiček, ki se je z odprtimi usti naslonil nazaj in prijel prazno steklenico, je prestregel njen pogled. Pomežiknil ji je, izpustil steklenico, pomignil z ukrivljenim prstom in jo z drugo roko pobožal po kolenu. »Pojdi!« ji je hitro rekel. Skomignila je spet z rameni, spačila obraz in z glavo pokazala proti otroku. Prikimal je, da jo razume . »Pojdi spat, Nelly!« je dejal in se ženski nasmehnil. Otrok je brez besede vstal, potisnil stolček k mizi in hotel iti. Tedaj pa je ženska iznenada skočila pokoncu: »Čakaj malo, Nelly!« Začela je tipati po žepih svojega plašča, dokler ni slišala šumenja papirja. »To je pa nekaj zate!« Iz žepa je vzela majhen zavitek v ovojnem papirju in ga z nasmeškom pomolila otroku. »Na, vzemi! zate je!« Otrok je hitro pogledal očeta, ki je med tem zadremal, in potem še žensko, začudeno in nezaupno.» »No, vzemi!« je ponovila in ji stisnila zavitek v roke. »Le vzemi. Zate je. Zate sem kupila.« Deklica je položila zavitek na mizo in ga začela hitro razvezovatL Ko je opazila, kaj je v njem, so se ji oči zaiskrile in ustnice so se ji razprle. Sklenila je roke in strmela v darilo kakor v nekaj neizmerno dragocenega in zdrobljivega, česar se ne sme dotakniti . »Kar vzemi!« je ponovila ženska. »Zate je in tebi naj ostane.« Tedaj je vzel otrok majhno leseno lutko iz papirja, igračo, kakršnih dobimo na vsakem sejmu za nekaj drobiža kolikor jih hočemo. Okrogla glava brez ušes, črno poslikan gornji del brez las, dve višnjevi piki namestu oči in rdeč madež namestu ust. Udje so bili okorni in členki so pri vsakem gibu rožljali. Lutka je bila gola. Niti košček blaga ni zakrival njenega grdega telesa in pohabljenih udov. »Ali si je vesela? je dejala ženska in pokleknila na eno koleno, da bi bila otroku bliže. Deklica je strmela v lutkin obraz, kakor bi bila nekam utonila. Pritisnila si je neokusno igračo na prsi, zaprla oči in jo začela oprezno pozibavati. »Ali si je vesela?« je ponovila ženska. Otrok je odprl oči in prikimal. »Tako je prav, Nelly. Všeč mi je, da si je vesela. Zdaj pa pojdi spat... Deklica se je spet obrnila, da bi šla. Pri pragu pa je obstala in se ozrla. Pogledala je žensko, dvignila obraz in na-šobila ustnice. S tako čudnim nasmeškom se je tujka še enkrat sklonila k nji in jo poljubila. Deklica se ni zganila. Nekaj časa sta se molče gledali. Potem pa je ženska iznenada objela otroka. Pritisnila si ga je na prsi in ga začela hitro in strastno poljubljati. Potem ga je spet prav tako iznenada spustila. ® Zgoraj v izbi je ležal otrok in lutko je imel zraven sebe na blažim. Dolgo se je pogovarjal z njo in jo božal s konci prstov. Spodaj v izbi je glasno govorila ženska in vmes se je slišal hripavi smeh moškega. Toda otrok tega ni slišal. Blaženo je zaspal. (B. R.) razstavi v Bruslju vzbuja silno pozornost preproga G. L. Laulmesa, namenjena za frane, posiamatvo v Washingtonu Po napornem delu — prijeten odmor v svetovni vojni, nemški general von Lissingen, je umrl v 85. leta starosti v Hannovra Usmrčena razbojirica V Rusiji so te dni usmrtili 20 letno razbojniško glavarico Marijo Labutinovo, strahovalko Leningrada in okolice. Labuti-nova je izvrševala razbojništva s pomočjo svojega moža in matere. Njena tolpa je izvršila 12 umorov. Mater in dva pomočnika ustreljene razbojnice so obsodili na deset let robije, dva druga soudeleženika pri zločinskih pohodih pa na pet let ječe. Quetta zapečatena Londonske »Times« poročajo, da le be-lu čistanska Quetta najmanj za leto dni zapečatena. Vsa dela v mestu so ustavljena, okolu mesta so potegnili vojaški kordon, ki skrbi za red in mir. Prebivalci po potresu uničenega mesta smejo v razvaline svojih stanovanj samo s posebnimi izkaznicami. Kaj bo s Quetto v bližnji prihodnosti, še ni znano. Doslej se ne kaie nikjer posebna volja, da bi mesto iznova pozidali na dosedanjem terenu. Ker vladajo v Quetti strahotne zdravstven* razmere, bodo morda skušali napraviti načrt za popolnoma novo naselbino v bližini potresnega ozemlja. Heinrich Mann - čsl. državljan Sloviti nemški pisatelj Heinrich Mann, kl je 1933. ostavü Nemčijo in so mu tu potem odvzeli državljanstvo, ker ni bil po godu hitlerjevskemu režimu, namerava, kakor poročajo iz Prage, zaprositi za češkoslovaško državljanstvo. Obrnil se je na liberežko občino, da bi mu ta podelila domovinsko pravico. Mestni svet bo te dni sklepal o njegovi prošnji. Oporoka na pisemski znamki Sodišče v Orleansu se je moralo pred kratkim baviti z vprašanjem, če je oporoka, kd jo je bil napisal trgovec Charles Rouffet na pisemsko znamko, veljavna ali ne. Izreklo je sodbo, da je testament veljaven. čeprav so v začetku obravnave sodniki bili v hudih dvomih, ali je pokojnik mislil resno, ko je napisal oporoko na tako majhen košček papirja. Proces proti sotrndnikom Staviskega Preiskovalni sodnik v Parizu je te dni še enkrat zaslišal enajst pod ključem na-hajajočih se sotrudnikov velesleparja^ Staviskega ter jim sporočil vsebino obtožnice. Obtoženci so nato imenovali svoje brani-telje. Razprava proti krivcem se bo pričela letos 2. oktobra. Obtožnica obsega 450 strani in porotniki bodo morali odgovoriti na 3000 vprašanj. Kasacijsko sodišče bo^ še pred glavno obravnavo proučilo pritožbo nekaterih obtožencev zaradi obravnavanja njih obtožbe pred poroto. Podvodni predor na Japonskem Japonska vlada v Tokiju je odobrila načrt, ki predvideva zgraditev podvodnega predora med Modžijem na otoku Kiušiju in šiminozekijem na otoku Hondu. Hönde je glavni otok japonskega cesarstva, Kiu siju pa leži na njegovi nasprotni strani. Poveljnik karpatske armade Italijansko-abesinski spor V MIlanu se je te dni sestala preliminarna komisija juristov, ki ima nalogo proučiti položaj zaradi incidenta v Ual-Ualu. Na sliki vidimo francoska j lirista Alberta in Lapradella ter ameriškega jurista Pitmana-Pottecka. Vsi trije zastopajo Abesinijo Japonsko-kitajski odnošaji Oproščeni minister Porotno sodišče v Parizu je pred dnevi izreklo značilno oprostilno razsodbo. Bivši francoski justični minister René Renault se je moral zagovarjati zaradi korupcije. Obtožnica mu je očitala, da je 1. 1926. prejel 50.000 frankov nagrade, ko je dvakrat posredoval za izpustitev velesleparja Staviskega iz ječe. Intervencija je imela uspeh kljub temu, da je bil Staviski dvakrat ovaden zaradi goljufije. Renault se je zagovarjal, da je prejel 50.000 frankov zaradi posredovanja za izpustitev Staviskega, ki ga je najel kot advokata. Sodišče je njegov zagovor vzelo na znanje in izreklo oprostilno razsodbo. Pasteur] e v zavod ▼ nevarnosti za obstoj PasteuTjev zavod v Parizu je v veliki nevarnosti za obstoj. Težave so finančnega značaja, ker primanjkuje mladiih raziskovalcev. Mladi zdravniki se nočejo posvečati poklicu raziskovalca, ker jim navadna praksa več nese, plače v zavodu pa so majhne in izgledi na kariero skoro popolnoma jalovi 75 letnica Paderewskega Letos 6. novembra bo obhajal sloviti poljski klavirski virtuoz Ignac Paderewski 75 letnico svojega rojstva. Osnoval se je že odbor poljskih patriotov, ki bo pripravil za ta dogodek primerno proslavo umetnika. Glasbene proslave jubileja ,se bodo udeležili tudi predstavniki francoskega, angleškega m ameriškega glasbenega sveta. Paderewski, ki živi izza smrti svoje žene na svojem švicarskem posestvu v Mogesu, kani po svojem jubileju zopet kreniti na veliko koncertno turnejo po svetu, na Poljsko pa se ne misli vrniti nikoli več. Tragična smrt Kiplingovega junaka Kakor poročajo iz Bombaya, je pri strašnem potresu v Belučistanu izgubil svoje življenje z dvema otrokoma in vnukoma tudi Beatty, junak slovitega Kiplingovega romana »Kim«. Beatty je bil prej član be-lučistanske policije in nekoč velik atlet. Do zadnjega je bil predsednik nekega športnega kluba v Quetti. Vse njegovo življenje je bilo ena sama nepretrgana veriga romantičnih doživljajev. šaljapin zopet poje Ruski pevec Šaljapin, ki je še pred nekaj tedna hudo bolan ležal v Parizu ter so sploh dvomili, če bo ozdravel, je zdaj popolnoma okreval. Pokazalo se je, da so na prazno ugibali tisti, ki so napovedovali, da bo Šaljapin v najugodnejšem primeru ozdravljenja izgubil glas. Pevec se je nenavadno dobro popravil in bo v najkrajšem času pel v Parizu v »Knezu Igorju« in v »Sevilskem brivcu«. Sovjetska korupcija Iz Tlfllsa poročajo, da je bil odstavljen ko« predsednik izvršilnega odbora kavkaékik republik Jenukidze, velik prijatelj In dosedanji zaupnik diktatorja Stalina. Dokazali so mu razne zlorabe, zaradi katerih so ga izključili tudi iz komunistične stranke Usmrtitev ruskega Landruja V Harkovu so usmrtili inženjerja Mali-ševa, ruskega Landruja. Dosegel je žalosten rekord s tem, da je umoril 20 žensk. Prijeli so ga v trenutku, ko si je po nekem umoru brisal kri s čevljev. Moril jc žrtve na isti način kakor marsejski Landru, le s to razliko, da je bil mnogo brutalnejši m tudi previdnejši, ko je odstranjeval znake svojih zločinstev. Slab uspeh olimpijskega dne Zelo pičel obisk na včerajšnjih olimpijskih prireditvah — Spored nI bil srečno sestavljen Ljubljana, 16. junija V nedeljskem »Jutru« smo v športni rubriki objavili članek pod naslovom »Denar za olimpijado«, v katerem smo opisali, kako se drugi narodi pripravljajo, da bodo zbrali dovolj sredstev za udeležbo na olim-pijadi v Berlinu. Lahko rečemo, da sodelujejo pri tem važnem pripravljalnem delu vsi sloji narodov, ker se zavedajo, kaj pomeni za posamezne narode udeležba na tej veliki prireditvi Tudi mi smo se začeli pripravljati, toda vprašati je treba — kako. Tri dni smo določili kot olimpijske dneve. Menili smo, da bodo ti trije dnevi v resnici v znamenju naših priprav za olimpijado, da se bo že na zunaj videlo, da imamo v resnici najresnejšo voljo, ki nas bo postavila v isto vrsto z drugimi narodi, ki hočejo v Berlinu ne samo po kvantiteti, temveč tudi po kvaliteti doseči častne uspehe. Toda vsega tega ni bilo. Kakor se moraš pri drugih cvetličnih dnevih po cestah le s težavo izogniti prodajalcem in prodajalkam raznih znakov, tako si včeraj le s težavo dobil kak olimpijski znak. In ta prodaja bi gotovo prinesla olimpijskemu fondu precejšnjo vsoto, ako bi bila dobro organizirana. •> Pa tudi posamezne prireditve nikakor niso dosegle svojega namena. Poset je bil povsod zelo pičel. Temu pa se ne smemo čuditi. Program gotovo ni bi isestavljen tako. da bi privabil občinstvo. Sestavil se je gotovo po znanem izreku »ut aliquid fe-cisse videatur«. Menimo, da bi se morali v zadnjih letih gotovo toliko naučiti, da bi mogli sestaviti spored, ki bi ugajal občinstvu. Finančni efekt naših olimpijskih prireditev bo zelo malenkosten in ne bo služil nam v čast. V naslednjem poročila o posameznih prireditvah. ■ Olimpijska akademija Sobotna olimpijska akademija na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju ni dosegla svojega namena. Olimpijski odbor je menda hotel pokazati vse športne panoge in narediti prireditev zanimivo, vendar se mu to ni posrečilo. Od športnikov bi človek pričakoval, da so točni, akademija pa se je začela s polurno zamudo, kar je maloštevilno občinstvo precej vzne-voljilo. Grajati je treba v prvi vrsti sport-re organizacije, ki niso za važnost olimpijskega dne pokazale prav nobenega razumevanja. Olimpijski dan je pač najboljša propaganda za sport in zato bi morali klubi postaviti svoje najboljše atlete. Manjkali pa so baš najboljši in je gledalec, ki sicer ne obiskuje športnih prireditev, nehote dobil vtis, da naš sport še ni zrel za olimpijado. Zlasti se je to opazilo pri lahkoatletskih točkah. V teku na 100 metrov je od znanih tekmovalcev nastopil edino Sodnik, ki je seveda zmagal z velikanskim naskokom. Niti eden od ostalih ni dosegel časa izpod 12 sek., kar je neopravičljivo, ko vemo, da imajo naši klubi precej tekačev ki gladko tečejo izpod 12. Isto je bilo na 1500 m. Tudi tu je zmagovalec znatno nadkriljeval sotekmovalce, ki so nudili vtis komodnih sprehajalcev, ne pa tekmovalcev. Lahkoatletske točke bi dosegle svoj namen le, ako bi nastopili popolnoma izenačeni atleti, ki bi pokazali napeto borbo od starta do cilja. Nekatere točke so bile predolge in so postale dolgočasne, kakor n. pr. single gospodov pri table tenisu. Zadostoval bi popolnoma en set. Vsa čast dvigalcem uteži. Dvigniti 100 kg ni malenkost, vendar bi bilo boljše, da bi prenehali, preden so se utrudili in niso več zmogli potega. Pri rokoborbi je ugajal par bantam kategorije, ki je pokazal kopico prijemov, dočim se par, ki je nastopil v srednji kategoriji, ni prav zavedal, da bi moral pokazati ekshibicij-sko borbo. Ostale točke so zadovoljile. Borba s floretom je bila lepa, isto tudi stafetni teki. Najbolj so zadovoljili Sokoli, ki so prav za prav edini razumeli smoter olimpijske akademije. Postavili so najboljše telovadce in telovadkinje z zelo posrečeno izbranimi vajami. Nastop osmih članic v prostih vajah s kiji je žel splošno odobravanje, najbolj pa je navdušila vzorna vrsta ljubljanskega Sokola na drogu, ki je izvajala najtežje prvine z najrazličnejšimi varijacijami odskoka. Ako bi klubi vzeli prireditev tako resno kakor Sokoli, bi bil uspeh siguren. Olimpijska akademija je obsegala 14 točk S spremljevanjem klavirja je najprej skupina osmih Sokolic lepo in sklad-r.o izvajala rajanje s kiji. V naslednji točki, teku na 100 m, je zmagal Sodnik (Ilirija) v dobrem času 11.3. Sabljača Ilirije Mandeljc in Pengov sta nudila res vzorno borbo v floretu na 8 toucheov. Zmagal je Pengov s 5:3. V grško-rimski rokoborbi sta nastopila dva para. Obe borbi sta bili neodločeni. Telovadba na drogu je izpolnila 5. točko sporeda. Sedem Sokolov je pokazalo vsak po dve kratki, toda težki vaji, ki so dokazale, da nam je častno mesto v telovadnem svetu še vedno sigurno. Sledil je double gospodov v table tenisu. Oba para so tvorili znani igralci, ki pa jih je menda razsvetljava ovirala, da niso pokazali tega, kar znajo. Izenačeno borbo je nudil damski tek na 80 m, kjer so nastopile tekmovalke Ilirije in Jadrana. Tesno je zmagala Bernikova pred Omanovo s časom 11.3. Boks sta pokazala dva člana Slovana. Borba je trajala 3 kroge in se je končala neodločeno. V dviganju uteži so nastopili 3 atleti Ilirije. V sledečem teku na 1500 m je z velikim naskokom zmagal Djinovski (Primorje) v 4:42.5. Tekmovalo je 5 tekačev. Za njimi so nastopile Sokolice na bradlji, Iii so pokazale prav čedne vaje Sledil je table teniški single med Hermežanom Marinkom in Ili-rijanom žižo Menda je bilo določeno, da morata oba dobiti po en set in je zato igra, čeprav tehnično dobra, postala dolgočasna. Zadnji dve toCki sta bili damska štafeta 4X75 m in moška 4X100 m. V prvi je j'.magala Ilirija pred Jadranom s 43.9, v drugi pa Primorje pred Ilirijo s 48-2 sek. A.SK Primorje (Nogometna sekcija). Danes ob 21. seja sekcijskega odbora pri Rebcu Zaradi važnosti dnevnega reda pol-noštevilno. Tenisa sploh ni bilo V nedeljskem sporedu olimpijskega dne je bil med drugim tudi tenis. Kdor je prišel gledat naše najboljše igralce, kakor je hilo najavljeno, se je pošteno urezal. Na teniških prostorih ni bilo nikogar — ne igralcev, ne gledalcev. Drugo bi bilo zaradi prvega opravičljivo, je pa zelo žalostno. Gotovi ljudje pravijo, da je tenis gosposka igra, v Ljubljani bo menda že tako, ko teniški igrači sami ne kažejo nobenega razumevanja za sport. Ako so tudi v drugih krajih vzeli olimpijski dan s te strani, bi bilo boljše in stvari koristne je, da tenisa sploh ne bi vstavili v spored olimpijskega dne, Hvala lepa za tak šport. Ilirija : Jadran 7:2 (2:2) V okviru olimpijskih prireditev sta oiisrrali dopoicne ua :g; bču Jadrana prijateljsko bazensko era o d-mz'ni IPir.je in Jadrana š:,.)ko cl- slana prirel'*.ev je močno trpela zsrndi s'lne vročine, igralke ee kljub fleti; volji niso mogle razviti dr> v'.Vne, na kateri smo j li v.deli pretek.' *edey v i oskusnih tekm ih. kne-re absoiviraV1 novo uslinovlj>-a 1-r-žina Jadrana proti Iliriji. Igra je bila zaradi; tega D.-fz pravega .'leta ln je na kva.:tat'Tni vreir-rsfc' mnogo iz.?ziili.j. — Du?eča vročina je močno vpliva n. i a»:' na obe napadalni vrsti, zaradi česar sta b'i: t: dve formaciji tudi najšibkejši deli obeh družin Kljub težkim okolno6tim pa 6o jako ugodno iznenadile vratarica Ilirije Iviica ter krilki Omanova in Darinka. Vse tri so opravile ogromen posel brezhibno zlasti je treba poudariti to pri Darinki. Vse tr' so imele izredno dober dan Igra je bLla večinoma o t vor jen a. čutila se je rah!a premoč Ilirije, ki je tudi številčno prišla dc izraza. Družina Jadrana je nova, njene igralke pa eo že povsem i'vezban^ ir mtinirane. S nrime- rc treningom bodo * Kratkem odpravile Se nekatere nerfostatke, ki jim trenutno onemogočajo dosegati pozitivne rezultate in ki se izraJa;« predvsem v prepočarni ig.-i napada. previsoki kombinaciji in neodločnosti pred nasprotnikovim golom. Več močnih tekem ra bo Jadranova dru3\ a poleg Ilirije glavni predstavnik našega hazenskega sporta. Sodil je dobro n objektivno g. Žitnik Kolesarji in motodklistf Popoldanski' program -prireditev olimjr pijskega dneva 60 izpopolnile kolesarske in m o toči k I isti č n e dirke na dirkališču Hermesa. Pričele so se s približno četrt-urno zamudo. Gledalcev ni bilo mnogo, vendar so navijači z velikim zanimanjem sledili vsem točkam sporeda. Sodniška zbora »ta bila ločena in sta poslovala toč* no Za kolesarje je imel vodstvo g. Bat-je. Fran, za motocikliste gg. Cigler in Üupena Kolesarji so otvorili s pozdravnim krogom. kjer je nastopilo 24 tekmovalcev, te ko j za tem je pričel ostali spored. Novinci (3 krogi — 10 tekmovalcev) 1. Bricelj (Ljubljanica) 2:05 2 pet., 2. Cot-man (Sava) 2;05 3 pet, 3. Kodrič (Zarja) 2:06. Juniorji so v dveh skupinah po 8 odnosno 7 tekmovali v dveh krogih in so zmagovalci nastopili kasneje v finalu. Glavna skupina — seniorji (pet krogov) nastopilo 9 tekmovalcev. 1. Kačič (Hermes) 3:41, 2. štirn (Primorje) 3:41 1 pet., 3. Oblak (Primorje) 3:41 2 pet. Juniorji finale (trije kirogi — 6 tekmovalcev). 1. Lavrih 2:25, 2. Hamberger 2:26, 3. Klopčič (vsi Hermes) 2:26 2 pet Zadnja točka kolesarskih dirk je bila Izločevalna dirka, kjer so morali prevoziti tekmovalci enako število kirogov, kolikor je bilo nastopajočih. Po vsakem prevoženem krogu je zadnji izpadel in so se končno plasirali za finale trije, ki so v končni borbi dosegli prvo mesto Oblak (Primorje), dirugo Hamberger (Hermes), tretje Gärtner (Ljubljanica). Po približno četrturnem odmoru so nastopili motociklisti, ki jih je uvodoma po startnih številkah predstavil publiki g. Ciigfler in poudaril, da žal ne nastopajo naši najboljši, ker so deloma bleziranl, deloma zaradi pokvarjenih motorjev za. držani. Naštel je tudi podarjena darila. Športni motorji do 500 cem. Tekmovala! so vozili 7 krogov in so vsi brez nezgode dosegli cilj. I. Poljšak (Hermes) 3:09, IL Sevnig Stane (Hermes) 3:12. EH. Prešeren (Hermes) 3:16. Turistični motorji do 350 ccm (7 krogov — 3 tekmovalci). Cilj je dosegel le Sevnig Vital (Hermes) 3:42, ki je sicer po 3 krogu padel, vendar ee je takoj pobral in vozil dalje. Drugi Klančnik (Hermes) je zaradi defekta motorja odstopili po pri-bližno 4 krogih, tretji Kodrič (Hermes) pa že po prvem krogu. Finale med zmagovaloema dbeh skupin (5 krogov). 1. Poljšak (Hermes) 2:15. 2. Sevnig Stane (H.), ki je vozil namestu Sevniga Vitala, ker je temu odpovedal motor. Ob zaključku dirk eo razdelili naerade in so dobili: Poljšak srebrn pokal, ki ga je poklonil znani dirkač Ilirije Janko Šiška, hrata Sevniga vsak po eno brušeno ogledalo (dar tvrdke Spectrum) in Prešeren, ki je zmagal v tolažilni dirki — zlato nalivno pero (dar tvrdke A. Prelog). Skoda, da niso naetopiUi naši najboljši dirkači, prireditev bi bila mnogo bolj zanimiva in tudi olimpijski blagajni bi več koristila. Belo-rdeči : črno-beli 3:1 (0:1) V okviru prireditev za Olimpijski dan je nogometni podsavez določil dve moštvi, ki sta zaigrali v postavah: Belo-rdeči: Herman—Svetic (oba Ilirija), Hassl—Šinkovec (oba Primorje), Sočan, Luce (oba Dirija), Katavič (Grafika), Er-man (Reka), Grintal, Lah (oba Ilirija), Jež (Reka); v drugem polčasu je igral namesto Ermana Slanina (Reka). Črno-beli: Starec (Primorje)—Klingenstein (Mars), Jug—'Zemljak (oba Primorje), Košenina (Hermes), Zavrl—Janežič (oba Primorje), Brodnik (Hermes), Prinčič (Rapid), Uršič, čelebič (oba Primorje). Ti enajstorici sta spočetka na močnem soncu igrali precej medlo in pohlevno. Z ene strani se nekaterim vidoma ni ljubilo, nekateri pa, v prvi vrsti novinci v močnejšem moštvu, se niso takoj znašli. Sele po preteku dobre pol uTe, ko so črno-beli prišli v vodstvo, je zašlo v tekmo malo več borbenosti in zagrizenosti: ambicija se je prebudila in tekma je splavala v svoj pravi tir. -^ostala je borbena in zanimivejša. Prvi polčas je potekel v znamenju rahle premoči črno-belih. Vsekakor se je valilo več napadov v polje belo-rdečih kot obratno, in je bil Herman precej zaposlen. Ven-daT ie bil svojim nalogam kos, razen eni,. v kateri ni imel več kaj reševati, po drugi strani pa je imel pred seboj napadalno vrsto, ki se mu je sicer približala, pa ni imela strelca. Tako sta šli moštvi v polčas z enim golom v prid črno-belih. Druga polovica igre je razvila obratno sliko. Ne samo to, belo-rdeči napad se je zelo lepo razigral in se kar vsidral v nasprotnikovo polovico, tako da je imela črno-bela obramba ves čas dovolj in preveč posla. Belo-rdeči, ki so imeli že v prvem delu igre nekaj lepih šans, so lih pridelali v drugem polčasu najmanj pol tucata kar takih, da je iz vsake dišalo po golu. Trikrat jim je uspelo, ostale so ostale po raznih naključjih samo sanse. Za belo-rdeče je bitko odločil napad. Posebno v drugem polčasu — saj v prvem ni prišel do prave veljave — je razvil kar neverjetno lepo in koristno kombinacijo, dobro je bil povezan z ozadjem, imel je v obeh krilih jako nevarno pripravljalna igralca, na sredi pa v Lahu opasnega strelca. Temu sicer ni šlo vse po sreči, par žog se mu je odbilo od prečke, nekaj je Starec držal. Zato pa je bil uspešnejši Katavič na desnem krilu. Zelo dobra je bila tudi belo-rdeča obramba, ki je kot celota odtehtala nasprotno. Srednja vrsta se ie strnila šele v drugem delu igre, tedaj pa Krepko in za nasprotnikov nanad nenrehodno. Do konca so napravili belo-rdeči vtis enotnejše in agilnejše enajstorice . Črno-beli so imeli nremoč tekom prvega polčasa v srednji vrsti. Ta se je v drugem polčasu sesula, tudi zamenjava mest ni pomagala in ves nasprotnikov pritisk se je naslonil na nžio obrambo. Nanad je bil izredno raznolik, v niem se je odražal edino čelebič tekom prvega polčasa ▼ indi- vidualnih akcijah. Še najboljši del moštva je bila ožja obramba, dasi ne vedno sigurna in nepremagljiva. Po situacijah bi bila morala celo večkrat kapitulirati. Pohvalno je omeniti zlasti drugo-raz-rednike, ki so igrali ne samo dobro, temveč z voljo in s srcem, vsi: Katavič, Jež, Klingenstein in Slanina. Manj 60 se potrudili, odnosno pod svojo običajno formo so igrali: Zemljak, Košenina, Brodnik, Janežič. Za črno-bele je zabil edini gol čelebič v 35. min. prvega polčasa iz situacije, ki jo je ustvaril Janežič. V 12. min. drugega polčasa je Katavič z opasno parabolo z desne strani izravnal. V 31. min. je imel Lah mnogo posla s Starcem, toda drugega strela Starec ni mogel več držati. V 37. min. je Jež idealno ^Tenesel na desno krilo, in Katavič je brez velikega premisijanja postavil piko na »i«, in rezultat je bil 3 : 1 za boljše. Sodil je g. Jordan. Nocojšnja plavalna prireditev Nocojšnja prva letošnja plavalna prireditev se bo pričela točno ob 21., ne kot je bilo objavljeno, ob 20.30. Na poedinih točkah, ki se bodo vrstile, kot sledi, startajo: 1. defilé vseh tekmovalcev; 2. nagovor predsednika LPP; 3. 4X50 m prosto: I. Lenard, čičin-Sain, Scarpa, žiža, n. Ziherl, šerbec, Demonte, Sernec; ■< •• 4. 100 m hrbtno dame: Bradačeva, Lam-pretova; 5. 200 m prosto: Michalek, Schell; 6. 100 m prsno: Lavrič, Močnik Zl. 7. minuta treninga I.: Otruba, Fux; 8. 50 m dame: šiškova, Lavrenčičeva; 9. 200 m prsno: Cerer, Hribar; 10. minuta treninga n.: Bradačeva, Groš-ljeva. i 11. 50 m prosto: Ziherl, Lenard; 12. 100 m prosto: Sernec, žiža; 13. waterpolo: dvoje moštev, sestavljenih iz najboljših igračev SK Ilirije, v katerih nastopita kot gosta Dunajčan Predi Sal-zer in Cičin-šain, znani igrač JSK Jadrana iz Splita. • Ponovno opozarjamo: p ri če tek je. točno ob 21. in ne ob 20.30. Lahkoatletski tromateh Bukarešta-Praga-Beograd Beograd, 16. junija. Lahkoatletski tromateh med reprezentancami Bukarešte. Prage in Beograda ni naletel na posebno zanhnanje med beograjskim občinstvom Prisotnih Je bilo le okoli 400 oseb Na počet Je brez-dvomno vplival veliki letalski m'tine. ki se je vršil v Zemnnu. Rematati prvega dne so Mil: Tak 100 m: 1. Bauer (B) 10.7, 2. Covaci CBu) 10.8, 3. Stevanovič (B) 11, 4. Fischer (P) 112, 5. Craciu (Bu). Met diska: 1. Knoutek (P) 44.57, 2. Ha-valetz (Bu) 43.23, 3. Kleut (B) 42.80, 4. Vanoušek (P) 42.74, 5. Marian (Bu) 39.87, «. Bo jo vtič (B) 37.62. V izločilnem teku na 400 m eo ae plasiran za finale Pražana Novotny in Fischer, za Beograd pa Banščag in Nikihazi, dočim so Rumu ni iapadflL Skok v vi»no: 1. Kratky (P) 1:82, 2. Čeapiva (P) 1.77, 3. Telesko (B) 1.72, 4. Mor (B) 1.66. Tek 1500 m: Prd tej točki je začelo nekoliko deževati, kar pa ni oviralo zanimivega tekmovanja. 1. Hajek (P) 4:05.5, 2. Manea (Bu) 4:07 (boljše od romunskega rekorda), 3. inž. Hron (P), 4. Lapusan (Bu). Naša tekača Goršek in Deči sta prispela kot peta in šesta. Po prvem dnevu vodi Praga z 48 točkami pred Beogradom 41 in Prago 33 točk. Podsavezno prvenstvo Železničar je odigral svojo zadnjo tekmo — Celje v zelo slabi formi Včeraj se je odigrala samo ena tekma za podsavezno prvenstvo, in sicer v Mariboru, kjer sta se srečali moštvi domačega železničarja in Celja, železničar je s to tekmo končal svoje tekmovanje v prvenstvu ter dosegel lepo število točk, namreč 22. Izgubil je v 14 tekmah samo 6 točk. Edini rivai, ki ga utegne še dohiteti, je Ilirija, ki je odigrala 11 tekem ter dosegla 16 točk. Dobiti mora še 6 točk. Ilirija pa je zelo nevaren nasprotnik, ker ima do sedaj boljšo goldiferenco od železničarja. Zanimanje bo sedaj osredotočeno na tekme Ilirije. Tablica je naslednja: Železničar 14 10 2 2 39:22 22 ( 6) Ilirija 11 7 2 2 41:14 16 ( 6) Rapid 11 7 0 4 35:14 14 ( 8) č. S. K. 12 5 4 3 29:22 14 (10) Celje 12 3 3 6 18:24 9 (13) Maribor 12 4 1 7 15:32 9 (15) Svoboda 12 2 3 7 13:56 7 (17) Hermes 12 2 1 9 23:34 5 (19) Železničar : Celje 4:1 (3:0) Maribor, 16. junija. Železničar je danes odigral zadnjo prvenstveno tekmo za prvenstvo LNP. Nasprotnik je bil SK Celje, s katerim je na svojem igrišču pred maloštevilnimi gledalci pome- ril svoje sile. Današnja tekma ni bila vredna naziva prvenstvena, bila je mlačna in je nudila suho drugorazredno igro. železničarji so kolikor toliko zadovoljili, toda igra, ki so jo predvedli Celjani, je bila pod vsako kritiko. Razen vratarja ni niti ena formacija zadovoljila in je moštvo napravilo vtis, kakor da igra prvič skupaj. O kombinaciji ni bilo ne duha ne sluha, igrali so tja v en dan, brez smisla in sistema. Da je er.ajsto-rica podlegla le z 1:4, ni njihova zasluga, temveč taktično zgrešene igre domačinov. Železničarji so bili razen 10 minut drugega polčasa absolutni gospodarji na igrišču in bi zaslužili dvoštevilčni rezultat. Igralo se je večinoma na polovici Celjanov, kjer so branili branilci, krilci in napadalci. Zato je bilo težko doseči večji uspeh, kajti v nasprotnikovem prostoru je kar mrgolelo samih nog. železničarji so v splošnem podali lepši igro od zadnje nedelje. Napad se je dobesedno igral z nasprotnikom, ki je bil inferioren. Ne moremo razumeti, da je moštvo Celjanov, ki je nedavno tako uspešno zaigralo proti Mariboru, tako padlo v svoji formi. Pokazalo ni niti elana, niti požrtvovalnosti. Tekme, odigrane v tem stilu kakor danes, pa ne bodo dvignile zanimanja za nogomet. Sodil je šibko g. Lukežič iz Ljubljane. Začetek tekmovanja za balkanski pokal Veliko zanimanje bolgarske javnosti — Bolgari so porazili Grke — Danes igra Jugoslavija z Romunijo Sofija, 16. junija. Danes se je pričelo tekmovanje za balkansko prvenstvo, ki ga, kakor znano, brani Jugoslavija. Za to tekmovanje vlada v vsej bolgarski javnosti velikansko zanimanje. Sinoči 6e je vršil po sofijskih ulicah velik sprevod športnikov, ki ga je občinstvo burno aklamiralo. Tekmovanja se udeležujejo nogometne reprezentance Bolgarije, Grčije, Jugoslavije in Rumuinije. Bolgarija : 5:2 (3:1) Danes se je vršila v navzočnosti 15.000 gledalcev, kar pomeni rekoTden obisk v Bolgariji, prva tekma med reprezentancama Bolgarije in Grčije. Bolgari so zasluženo zmagali ter so Grki igrali dokaj podrejeno vlogo. V 22. minuti so Grki sicer po Simoni-desu dosegli vodstvo, vendar pa 6o Bolgari takoj nato ostro pritisnili Ln je Pe-šev v 23. minuti izenačili. V 34. minuta se je Angelov prebil skozi Grke ter dosegel vodstvo za domače, kar je povzročilo velikansko navdušenje, že v 39. minuti je Jordanov zabil tretji goL V prvä polovici so bili Grfci zelo 6labi, zlasti je odpovedala kirilska vrsta. V drugi polovici 60 začeli Bolgari zelo energično ter so bili v veliki premoči. Bila je to prava blokada grškega gola. V 13. minuti padajo kar 3 ostri streli na grški gol, ki pa jih je ubranil grški golman. četrtega strela pa ni mogel več držati in Angelov je postavil na 4:1. V 17. min. je zopet Angelov bil uspešen. Bolgari so nato nekoliko popustili ter se je zaradi tega Grkom nudila prilika, da so v 30. minuti popravili rezultat na 5:2 za Bolgare. Drugi gol za Grke je zabil Gunis. V tehničnem ozira tekma n-i bila na višini. Poudarjati pa 6e mora, da eo biti Grki mnogo slabši, kakor kaže njiihov poraz 2:5. Nade moštvo za danes. Sa vezni kapetan Simonovič je za tekmo z Rumunio, ki se vrši jutrfi v ponedeljek, doioM naslednjo našo reprezentanco: Glaser — Högl, Matošič — inž. Arsen i-jevtič, Gajer, Lechner — šipoš, Aca Živ-kovtič, Moša Marjanovič, Sekulič, Glišovič. Tekmo bo soda g. Han*®rixypulo6. Teniško državno prvenstvo Maribor, 16. junija. Danes dopoldne se je nadaljevalo državno prvenstvo v tenisu; v tretjem kolu sta nastopila Rapid in Čakovec, ki sta pa tekmovala samo v moški konkurenci. Rapid je zmagal s 4:1. Rezultati so bil naslednji: Hitzl (Rapid)-šarič 6:0, 6:2; Leyrer (Rapid)-Legenstein 6:3, 6:4; Holzinger (Rapid)-Sočič 6:1, 6:2; Letnar (Rapid)-Epinger 4:6, 4:6; Hitzl-Hol-zinger : Epinger-Legenstein 6:0, 6:2. Na verandi hotela »Union« se je vršilo Semifinale državnega prvenstva v rokoborbi. Zagrebška Sparta je zmagala nad Maratonom s 13:10 in se tako plasirala za borbo z Jugoslavijo. Davisov pokal. V tekmovanju za Davisov pokal v Pragi je češkoslovaški par Menzel-Maleček premagal južnoafriško dvojico Tribi-Farquason 9:11, 6:4, 6:2, 6:1. Češkoslovaška vodi s 3:0 in pride v finale evropske cone z Nemčijo, ki je proti Avstraliji zmagala s 4:1. Ostale nogometne tekme Zagreb; Zagreb : Trst 2:2 (1:0). Zagrebška reprezentanca je nastopila brez igralcev, ki so v Sofiji, tržaško reprezentanco pa so tvorili večinoma igralci Triestine. » Celje: Brzoturnir v korist LNP: Atle-tik : Olimp 0:0, mladina Celja : Jugoslavija I 0:0. Kot premaganca sta bila izžrebana Olimp in Jugoslavija. Olimp : Jugoslavija 1:0, Atletiki : mladina Celja 2:0. Osijek; Makabi : Gradjanski 3:1. Senzacija v osiješkem prvenstvu. Tekme za srednjeevropski pokal: Milan: Austria : Ambrosiana 5:2. Brno: Židenice : Rapid 3:2. Budimpešta: Fiorentina : Ujpest 2:0. Seged: Slavija : Seged 4:1. Rim: Roma : Ferenczvaros 3:1. Plzen: Juventus : Viktorija Plzen 3:3 (2:2). I Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. 12. junija 1935) Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem: Bratstvo • Domžale 10. junija na Jesenicah, Mengeš • Reka 9. Junija in Mengeš - Moste 10- junija, obe v Mengšu, Laško • Trbovlje 9. junija v Laškem. Prijava prijateljske tekme Celje-moštvo članov »Merkurja« iz Zagreba za 20. junij v Celju se ne more odobriti, ker omenjeno moštvo nI član JNS. Prijava g. Vladimirja Mayerščaka iz čakovca se odstopi kazenskemu odboru v nadaJJnl postopek. Verificirajo se s pravom nastopa 22. junija 1935. za Olimp, Celje: Primožeč Fran Flis Jože, za Celje: Vuksan Peter, za ča-kovečki SK: Koroš Djuro, za Ptuj: Basile Oto, Basle Fran, Sitar Alojz, Kotizibek Rudolf, za Rapid: Janžekovič Ladislav, za Atletike: Lah Josip, čebela Pavel, An-toiič Slavko. — Popravlja se verifikacija igralca Tomše Albina za Trbovlje tako da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme, ker se je ugotovtilo, da za 6voj prejšnjli klub Retje ni nastopil že nad leto dni. Popravlja se tudi pomotoma objavljeno ime igralca Vodušek Karla, ki se ima pravilno glasiti Vodnik Karel za Ilirijo, objavljeno 12. junija. Suspendirata ee do nadaljnjega igralca Sivka Edvard Jugoslavija in šveiger Miroslav Ilirija, dokler ne poravnata vseh obveznosti napram prejšnjemu klubu. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Mndjen Viljem, čamernik Antona oba Primorje in Skrlj Miha, Sora. — Ker se klubi niso odzvali pozivu p. o. glede dostave saveznih izkaznic, objavljenih v »Jutru« 2. junija 1935. se črtajo iz seznama verificiranih igralcev: Gračner Karol, Polak Konrad, oba Amater, Richter Miroslav, Hermes, Lotrič Božo, MaTS, Gvardjančič Alojzij Mladika, Krča Franc, Reka, Smerkolj Slavko, Verovšek Branko, Krašovec Vinko, vsi Sloga, Struna Brvin, Svoboda. Ljubljana, Zupančič Franc, Trbovlje, Kazenskemu odboru se predajo igralci: Kamnikar Viktor, Svoboda zaradi prestopka na pokalni tekmi Svoboda-Grafika 9. junija v Ljubljani, Podgornik Karel, Primorje, zaradi prestopka na pokalni tekmi Primorje, jun. • železničar jun. 9. junija v Ljubljani, GoBinar Ivan, Rapid zaradi prestopka na pokalni tekmi Rapid - železničar 9. Junija v Mariboru. Upravnemu odboru 6e preda TSK Moste, ker niso oddale postaje moštva o* Fredp'sari tiskovini pri prijateljski tekni Mtngeš Moste 10. junija v Mengšu Poziva se Amater, da v roku osmih dni poravna sodniške stroške v znesku 81 Din se. g. Mrdjenu, nastale zaradi neod-povedi tekme 9. junija v Trbovljah. Poziva 6e Primorje da v roku osmih dni izplača ss. gg. Vidicu, Maooratdju in Vrhovniku sodniške takse od pokalnih tekem dne 9. in 10. Junija v Ljubljani, za V6ako tekmo po 25 Din. Vzamejo se naznanje dopisi: Rudarja, št. 14. od 4. junija In št. 15 od 5. Jnnlja, Korotana, Ljubljana št. 65 od 7. junija. Urejuje Davorin RavJjen. — izdaja za konzorcij »Jutra« A^oif aibnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska marja Fran« JezeràeX. — Za tnseratnl del Ja odgovoren Alo ja Novak. — ftrt i LJubljani TEDEN DNI FILMA kl lezejo kakor majhne kroglice po dnu, in planaridi, ploščati, pijavkam podobni ty-vički, ki izločajo neko jedko tekočino. Razen vnanjih ima pa vsaka na prostem živeča riba notranje zajedalke, zaradi česar ni točen izrek »Zdrav kakor riba«, zakaj ti paraziti Škodujejo v manjši ali večji meri ribam. Samo ribe, ki so se rodile v zdravih akvarijih, in ribice v prostih vodah, ki so se pravkar izlegle, so proste zajedalk. Ljubiteljem, ki razpolagajo z nekaj akvariji, je priporočati, da si nalove iz raznih vod letošnje mladiče, ki jih v začetku brez drobnogleda ne moremo določiti. 5 do 8 mm dolge ribice, kakor zelenike, pegunce, pi-sanke, rdečeokice, rdečeperke, kleni, kle-nlči, blistavci in platnice, so si zelo slične in šele, ko so do 2 cm dolge, se začno pojavljati izvestni vrstni znaki. To vse je vredno študija, ob enem je pa opazovanje tudi zelo zabavno in poučno. Primorske vesti Beda na Goriškem Čeprav smo že skoraj sredi poletja in je dobilo precejšnje število ljudi sezonsko delo, še večje pa zaslužek na vročih tleh vzhodne Afrike, vendar beda na Goriškem Še vedno narašča, kakor izhaja to celo iz objavljenih uradnih podatkov. Tako je bilo meseca aprila na Goriškem popolnoma nezaposlenih 4500 ljudi. Mezde kmečkih delavcev so se znižale približno za liro na dan. Na drugi strani so porasle cene mesu, olju, masti, kavi, moki, rižu in vinu. V Gorici je indeks življenjskih potrebščin skočil od 66.08 na 66.38 točke. Glede na tak položaj se je znatno znižal konsum, zlasti mesa in mlečnih izdelkov. Pri vsej revščini je na drugi strani, — povsem razumljivo — porastel konzum vina. Glede na sezonsko delo je nekoliko rasla zaposlenost kmečkega delavstva, zaradi priprav za vojaško ekspedicijo proti Abesiniji pa tudi zaposlenost v lesni industriji. Krivica Pred nekaj meseci je bil antifašist 34 let stari delavec Gaspard postavljen pod posebno politično nadzorstvo. Po odredbi prefekture v času od 20. zvečer do 6. zjutraj ni smel zapustiti svojega stanovanja, enako ni smel v javne lokale in se je moral ravnati še po drugih takih predpisih. 25. aprila t. 1. pa je — bil je na vso nesrečo še brezposeln — nenadoma dobil neko delo, ki pa se je zavleklo do pozne večerne ure. Delavec ni okleval ostati na delu, ker bi bil rad zaslužil nekaj lir. K nesreči so se istega večera oglasili na njegovem stanovanju policijski agenti, da ugotovijo, ali je res že doma. Ko ga niso našli, so odšli in sklenili prijaviti ga sodišču. Ponoči je prispel Gaspard domov in izvedel, kaj se je zgodilo, še isto uro je odhitel na policijsko stražnico, da bi agentom razložil, zakaj ga ni bilo domov. Agent Infanti pa ga je sprejel zelo grobo, mu ni pustil do besede, ga oklofutal in hotel vreči skozi vrata. Nesrečnež se je tedaj razburil in dvignil stolico, da bi se branil. Tedaj sta ga popadla dva policijska stražnika, ga obvladala in spravila v zapor. Naslednje dni so ga izročili sodišču« Pretekli teden se je vršil proti njemu proces, pri katerem se je Gaspard branil z vsemi mogočimi razlogi. Izpovedal je, da ga je beda prisilila kršiti odredbe o posebnem policijskem nadzorstvu, na policijski stražnici pa se je samo branil proti nasilju. Ne glede na to je bil obsojen na 18 mesecev in 20 dni ječe. Fašistovska širokogrudnost Na binkoštno nedeljo so v Kopru odkrili spomenik iredentistu Nazariju Sauru. K tej slavnosti je prišel tudi italijanski kralj. Ko so odkrili spomenik, so se po vsej Italiji oglasili zvonovi. Nazarij Sauro je bil tudi liberalec in hud nasprotnik katoliške cerkve. O tem priča celo zapisnik o njegovi justifikaciji, ki so ga italijanski listi objavili, menda po pomoti, in ki ugotavlja tudi tole: »Ko se je obsojencu približal katoliški duhovnik, da bi mu dal poslednja verska tolažila, ga je Nazarij Sauro zavrnil: Via, via prete! (vstran, vstran, duhovnik!)« Drobne vesti iz Goriške p_»Eljen! eljen!« Za binkoštne praznike je prispelo iz Budimpešte v Trst 16 višjih častnikov, ki so v torek odpotovali dalje proti Rimu. Madžari so si v ponedeljek ogledali nekdanja bojišča na Krasu in se čez noč pomudili tudi v Gorici. Zastopniki oblasti so jih sprejeli zelo prisrčno in pode-štat Pascoli je imel pozdravni nagovor, v katerem je poveličeval madžarsko-italijan-sko prijateljstvo in zavezništvo. Ob zaključku ni pozabil vzklikniti: »Za večjo Madžarsko! Eljen, eljen, eljen!« — V Gorici niso zastopniki civilnih in vojaških oblasti menda še nikoli tako odkrito manifestirali za znani madžarski revizionizem. p__Drago plačana žalitev miličnika. Pred nekaj tedni je prišlo v nekem goriškem lokalu do incidenta med 45-letnim slikarjem Ivanom Bonežem in nekim fašističnim miličnikom. Nastal je pretep in miličnik je dobil manjše poškodbe ter je zbežal. Naslednjega dne je bil slikar aretiran. Pred dnevi se je vršil proti njemu proces in je bil obsojen na sedem mesecev zapora ter plačilo sodnih stroškov. p— Nov incident. Na binkoštno soboto se je vršil proces proti 36-letnemu Rudolfu Juretiču in 26-letnemu Mariju Kulotu. Obtožena sta bila, da sta žalila nekega kava-lerijskega narednika in se nato uprla organom javne varnosti, ki so ju hoteli aretirati. Juretič je bil obsojen na 18, Kulot na sedem mesecev zapora, oba pa še na denarno globo po 200 lir. p_v Kala pri Kanalu so karabinerji aretirali 26 letnega Stanislava Široka (Larga) o katerem so zvedeli, da zbira po okoliških hribih in gmajnah stare granate, in jih prodaja nekemu goriškemu vetetrgovcu, kar je po čl. 28 zakona o javni varnosti kaznivo. Pri zasliševanju je širok priznal svoje dejanje in izpovedal, da je pri prodaji izpraznjenih granat posredoval neki Bertoč, ki jih je odnašal v Gorico in jih oddajal veletrgovcu Hvali. Zato je bil aretiran tudi Bertoč in sedaj so oba izročili goriškemu sodišču. Oba aretiranca sta bila nezaposlena in sta se za silo preživljala s svojim priložnostnim, po zakonu prepovedanim poslom. p— Produkcija vina na Goriškem nazaduje. To dejstvo je pričelo zadnje čase povzročati skrbi tudi fiskalnim oblastem, čeprav so jo zakrivile one same, ko so pred leti določile najnižjo graduacijo vina, ki sme v promet, katere pa nekatere vrste gori- in mu odvzame avto. Zadnjo noč prebijeta v avtu. Warne je že zaljubljen v Ellie, a ona še bolj v njega. Kljub temu je Warne hladen, ker je Ellie poročena. Ponoči, ko Ellie še spi, odpotuje v Newyork, proda svojemu bivšemu šefu skrivnost Ellienega bega za 1000 dolarjev in se vrne. Ker Ellie misli, da je Warne pobegnil od nje, telefonira očetu, naj se pripelje po njo. Oče res pride obenem z njenim možem Kin-gom Westleyem. Warne ju vidi, pa misli, da se je Ellie z njim šalila. Ellien oče se medtem spozna z Warnejem, vidi, da je pošten človek in nagovori hčerko, da zapusti Westleya. Tega ji ni treba dvakrat reči in Ellie odide naposled na ženitovanjsko potovanje z Warneyem. Film s tako prijazno, lahko zgodbo bo imel gotovo tudi v Ljubljani, kjer se bo v kratkem dajal, dovolj interesentov. Käthe Goldova in Willy Fritsch v Ufi-nem velefilmu »Amfitrionu« Iz akvaristove torbe O zajedalkah in ribjem zarodu V polnem razkošju je priroda; svetloba in toplota sta jo izpremenili v raj. življenje na kopnem in v vodah se je že pomladilo in kjerkoli gledamo vodno gladino, se nam kažejo skupine ribic, ki pripadajo po večini rodu krapovcev. Voda je zlasti v plitkih bajerjih zelo topla in poraja poleg mnogoterih s prostimi očmi še vidnih račičev in mnogih ličink, ki so vsi ribam hrana, tudi mnogo ribam nevarne golazni. Krapne uši (argulus foliaceus) so v stoječih vodah pravcata nadloga. Velikim ribam sicer ne škodujejo, bolj majhne, šest do 10 cm dolge ribice so pa silno vznemirjene, če se zasidra uš kjerkoli na telesu. Na ribi jo opazimo kot ovalno, 3 do 5 mm dolgo, proti sredini malo vzbočeno sivka-stobelo ali zelenkasto ploščo. Spredaj opazimo velike črne oči, po katerih je dobila svoje latinsko ime. Ob straneh so pa tenke nožice, s katerimi se zasidra na ribah, če je uš sita, se nam vidi sredina ovalnega trupa temna, ker so čeva polna. To nadležno žival prenesemo v akvarij z rastlinami ali pa s kako ribo. Ko vjamemo ribico z mrežo iz akvarija, se drži krapna uš zelo rahlo. Lahko jo snamemo s pinceto ali pa s prsti, če denemo ribo za nekaj sekund v triodstotno solno raztopino, se uš loči od ribe, ker je trenutno omamljena. Hitro zajamemo ribo in jo denemo nazaj v akvarij, sicer se krapna uš takoj spet zasidra na njej. Prav majhne ribe se vležejo na stran in plavajo pod gladino, v splošnem pa omr-šavijo vse ribe, če je nekaj uši v akvariju. O ihtioftiriju, ki nastopa v obliki belkastih, prav majhnih kroglic, smo že pisali. Zelo neprijetne so ribje pijavke (Piscicola geometra), ki sicer ne tiče zmerom na ribah, ki pa majhne ribe ugonobe, ker jim sesajo kri. Pijavka se čvrsto zasidra in če bi jo odtrgali, bi ranili ribo. Podobna je gosenici pednjači. Ribo vzamemo za trenutek iz vode, s čopičem pa, ki smo ga namočili v petodstotni solni raztopini, namaže-mo mesto, kjer se pijavka drži. če ne izpusti takoj, denemo ribo spet nazaj (procedura ne sme trajati več kakor 5 do 10 sekund), da se pomiri, če še ni izpustila, ponovimo po preteku ene ure lečenje, nato pa pijavka navadno izpusti. Namesto soli vzamemo lahko tudi hipermangan. Omenjene živalce so v naših vodah glavne vnanje zajedalke. Redkeje je videti na kaki manjši ribi glivice v obliki belih vata-stih lis. Večje ribe pa, ki jih je ranila kaka roparica, se nalezejo zlasti v stoječih vodah takoj saprolegnij, ki se polagoma širijo. Ribe lečimo v kopeli hipermangana, ki jo priporoča tudi dr. Hofer. V splošnem moramo pripomniti, da so raztopine, ki jih navaja dr. Hofer, za odrasle bolj ali manj odporne ribe, ki preneso tudi malo dolgotrajnejše kopeli. Manjše in nežne ribice pa kopeli ^esto ugonobe. Silno nadležen postane v akvarijih rjavi ali pa zeleni trdoživ, ker je nevaren ribjemu zarodu in pa tudi račičem (bolham), ki jih dajemo ribam, če ožge trdoživ s svojimi lovkami majhno, pol do enega centimetra dolgo ribico, ta pogine, a bolhe padejo mrtve na dno. Zanimivo je, da ni živalce, ki bi prišla trdoživu do živega. Ako se ga dotakne kaka riba z gobčkom, ga takoj izpusti, in na brzih gibih ustnic spoznamo, da so lovke, ki so na gornjem robu kratkemu stebličku podobnega trupa, gobček ožgale. še dve vrsti živalic imamo, ki se jih naše ribe ne dotaknejo; to so vodne pršice, izmed katerih si navadno izberemo rdeče živalce, škega pridelka niso dosegle. Povprečna produkcija grozdja na Goriškem je padla na letnih 200.000 stotov. Od tega porabijo 165.000 stotov za pridelavo 110.000 hI vina, 19.000 stotov izvažajo v druge pokrajine in v inozemstvo, okrog 16.000 stotov pa porabijo doma. Izvoz vina je zaradi konkurence laških vin izredno padel, tako da ga ostaja doma skoraj p— V Bovcu bo letos v počitniškem času taboril oddelek 1082. fašistične balilske legije iz Gorice. Starši bodo morali za otroke plačevati po 100 lir na mesec. Otroci pa bodo ves čas zaposleni, predvsem z vežba-mi v orožju. p— V Tolmina je imela krajevna fašistična organizacija doslej komisarja in sicer južnega Italijana Spiridijona Piccinici-ja. Tega je pokrajinski tajnik sedaj odstavil, za novega krajevnega tajnika pa imenoval Karla Bussija. p— Huda nesreča. V Grgaru se je pripetila preteklo soboto huda nesreča dvema dečkoma, 13-letnemu Francetu Bačarju in 9-letnemu Josipu Klajnšku, ki sta našla nekje na gmajni tubo želatine in hotela dognati, kaj je v cevL Obdelovala sta jo s kamnom tako dolgo, da je eksplodirala. Dobila sta hude poškodbe po obrazu in ostalem telesu, tako da so ju morali prepeljati v goriško bolnico, kjer se mlajši izmed njiju bori s smrtjo. p— Požar. V Venišču pri Ročinju je nastal na binkoštni ponedeljek požar v hiši kmečkega posestnika Josipa žigona. Na pomoč so prihiteli poleg domačih celo goriški gasilci, vendar je ogenj malone uničil vse poslopje, škoda znaša 10.000 lir in ni bila krita z zavarovalnino. * p— Prostovoljci iz Istre. Med istrskimi fašisti se je našlo doslej le bore mak) prostovoljcev, ki bi se prijavili za vojaško ekspedicijo proti Abesiniji. Zaradi tega so že pred mesecem dni sprožili akcijo med vse-učiliščniki, ki so člani fašističnih akademskih skupin, da bi se priglasili za prostovoljce. Pred dnevi so vseučiliščniki, ki bivajo v Pazinu na nekem svojem sestanku sklenili, da pojdejo korporativno v vzhodno Afriko. Njihovemu vzgledu je sledilo še več vseučiliščnikov iz Pule in drugih istrskih mest. Ko se je na binkoštno nedeljo italijanski kralj mudil v Kopru, je vodja istrskih fašističnih vseučiliščnikov prijavil poslancu Morigiju 200 akademikov-dobrovolj-cev. Vprašanje je, ali jih bodo vojaške oblasti dejansko poslale v vzhodno Afriko. p— Pred sodiščem v Junichenu v južni Tirolski se je vršil v soboto 1. junija proces proti 26-letnemu Alojziju Samsi, doma iz šembij pri Knežaku, ki je tam zbežal čez mejo v Avstrijo. V kontumaciji je bil obsojen na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni, p— Strokovni večerni tečaji v št. Petra na Krasu. Poročali smo že ponovno, pod kakšnimi pretvezami se v Julijski Krajini izvaja asimilacijska politika in praksa. Pokazali smo pri tem tudi na razne kmetijske in obrtne tečaje, ki imajo menda povsod drugod resni strokovni značaj in namen. Tak kmetijski in gospodinjski večerni tečaj so imeli tudi v št. Petru na Krasu in pred kratkim so ga slovesno zaključili. Tečaj se je vršil pod nadzorstvom krajevnih fašističnih faktorjev, zlasti pa podestata Migliorettija. Zato je tudi razumljivo, da se ga je v obeh ločenih oddelkih, kmetijskem in gospodinjskem, udeležilo sorazmerno mnogo ljudi, skupno 96 fantov in deklet iz vse obširne šentpeterske občine. Uspehi pa niso bili baš sijajni. Ne glede na do-kajšnjo nediscipliniranost in širokogrudne ocene, ki so pri takih tečajih običajni, je tečaj uspešno dovršilo le 84 udeležencev. Največji so bili neuspehi v — italijanščini. p— Pristaniška skladišča v Trstu in na Reki kljub temu, da je kakor zatrjujejo listi, na osnovi rimskih protokolov, sklenjenih med Italijo, Avstrijo in Madžarsko meseca marca preteklega leta, promet v obeh pristaniščih znatno porastel in je odpadlo tudi na nje mnogo novih dohodkov, ne izhajajo s svojimi lastnimi sredstvi, že celo vrsto let prejemajo subvencije od fašistične vlade. Tudi letos je prometno ministrstvo dodelilo obema podjetjema znatne podpore. Za leto 1934-35 in 1935-36 znašajo skupno 3,824.000 lir. Kako se bo ta vsota razdelila med tržaška in reška skladišča, bo določil prometni minister s posebnim pravilnikom. Zanimivo je, da skladišča na Sušaku ne prejemajo nikakih državnih subvencij. Karoia Höhnova v TTflnem filmu »Njegova Visokost gospod Müller« ^ Richelieujeva znamka Francoska poštna uprava je pravkar izdala znamko z glavo kardinala Richelienja Znamka predstavlja vrednost 1.50 fr. Dorothea Wieckova v ameriškem filmu PamaammuituT fflm »Csrpavanka« je prvi aaneriéki flUrn nemške zvezdnice Doro-theje Wiectoove, o katere nadarjenosti ne pojejo sia ve »an» njeni rojaki, temveč tn<Ü drogfi poznavalci filmskih umetnosti. iVee&dna »Uspavanke« je povzeta po drama z letini imenom, ki jo je napisal šipaa-afefi prfeatejj Martinez Sierra. Za film je snov predelal sloveči ameriški prie atei j Mare Oonneffly. Glasbene kompozicije v »Uspavanfei« eo delo Franka Harlinga, Sparsi, ekladateltfa Francesca Valleja in glasbenega profesorja na vseučilišču Columbi ji IrvingaL Originalne šipaneke cerkvene pesmi sta sestavila dominikanec Oleen tn monsignore Peoikäes. Vßekakor aeanSmiv ßim ima tole vsebino. „Uspavanki44 tako toratfca ločitev spravi Johano v krizo. Njene samostanske sestre ji morajo reöi, da je njena veltika ljubezen do Te-reze sebična. Johana se bori sama e seboj ln zmaga. Zgodi se, kakor se mora zgoditi. Tereza je našla v svetu ljuibezen in 6e bo poročila. Dobrih samostanskih 6ester ne bo pozabila, a pomenile bodo zanjo le preteklost. »Uspavanka«, kl je resno filmsko delo, je naletela v Ameriki zlasti zaradii izvrstne igire Dorotheje Wieckove na veliko navdušenje. Prav tako pozneje v Nemčiji, kjer eo listi naglašali, da je nemška zvezdnica osvojila Ameriko. Film se bo predvajal tudi v Ljubljani. Nemka Dorothea Wieckova v Paramoun-tovem filmu »Uspavanki«, ki je njen prvi ameriški film Španski tipi v Paramountovem filmu »Uspavanki« španska vas. Požrtvovalno pazi deklica Johana na svojih šest bratov in sester, ki so brez matere. Ko doseže njena sestra Kristina toliko let, da lahko pazi na mlajše bratce in se&tre, odide Johana v samostan. Samostanski mir. Edini posvetni obi-obiskovalec sester v samostanu je star vaški zdravnik. Smili ee mu Johana. Ko je nekdo položil dete na samostanski prag, najde zdravnik možnost, da bodo najdenko vzgajale nune. Zdravnik je hotel morda s tem dati Johani iladomestka za njene oddaljene se&tre in bratce. Za 6estro Johano 6« začne s prihodom male Tereze novo življenje. Tereza ji je kakor hčerka. Potečejo leta in Tereza do-rašča v mladenko. Johana bi rada videla da bi tudi Tereza postala nuna. Nekoč — Tereza slavi 17. rojstni dan _ pride stari zdravnik, da poved e Terezo malo v svet. Izostala naj bi le en dan, že Ob vaškem vodnjaku: španska deküca iz filma »Uspavanke« Neke noči se je zgodilo••• Že naslov nam pove, da je vsebina tega filma prepletena z romantiko. Glavni vlogi igrata znana zvezdnika Clark Gable in lepa Claudette Colbertova. 0 Clarku Gableju pravijo, da je v tem filmu podal eno izmed svojih najbolj posrečenih vlog. Filmu ne manjka duhovitosti in zapletkov, ki vežejo gledalca, da ga do konca gleda z zanimanjem. Peter Warne, brezposeln novinar, ki ga igra Clark Gable, potuje z avtobusom iz Miamia v Newyork in spozna med potjo Ellie Andrewsovo (Claudette Colbertova), bogato dedično, ki potuje incognito v Newyork, da se sestane s Kingom Westleyem, s katerim se je nedavno poročila. Njen oče se protivi tej ženitvi in jp razpisal 10.000 dolarjev nagrade tistemu, ki izsledi njegovo hčerko. Novinarja Warneja zabavajo zadrege mlade žene, pa ji zato povsod pomaga, dasi je sicer grob nasproti njej. Svojemu bivšemu glavnemu uredniku javi med tem, da ve za bivališče bogate dedične. Avtobus ne more potovati dalje, ker je voda odnesla most. Warne in Ellie iz denarnih razlogov prenočita v isti sobi, prijavljena kot mož in žena Čez sredo sobe si postavita špansko steno. Neki sopotnik spozna Ellie in zagrozi Warneju, da bo vse javil njenemu očetu in tako dobil nagrado. Warne pa se dela pred njim gangsterja in ga tako prestraši, da možak pobegne. Ko pa Wì.rne tudi sam vidi, da je Ellie zmerom boli v nevarnosti, da jo spoznajo, zapusti z njo avtobus. Na cesti ustavljata avtomobile, da bi ju vozili dalje. pa nimata sreče. Naletita na nekega krad-ljivca, ki ju popelje kos pota, a jima potem hoče ukrasti prtljago. Warne ga zgiabi