Narolnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — ia inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itav. 1! Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Szha|a vsako nedeljo I. LETO Murska Sobota, 11. septembra 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. RoNopisi se ne vraiajo ŠTE%/. 28 Veličasten ljudski tabor v Beltincih. Minister dr. Kramer je obiskal Prekmurje. Okrog 6000 ljudi na zboru. Velike manifestacije za državno in narodno V nedeljo smo imeli v Prekmurju jako pomemben dan. Z vseh krajev, zlasti pa iz okolice BeStinec se je zbralo na tisoče in tisoče naroda, da manifestira vdanost in zvestobo do kralja in skupne jugoslovanske zgodovine. Nikdar še 'ni potekel noben shod v Prekmurju tako spontano, tako odlično in s tako udeležbo ljudstva, kakor naš nedeljski tabor v Beltincih. G. minister, kakor tudi vsi drugi gostje so bili naravnost presenečeni in niso mogli dovolj naglasiti svojega zadovoljstva. Po-vdarjali so, da takega zbora ni videti vsak teden ali vsak mesec, kaj takega se vidi bolj redko. Disciplinirani nastop naših mož in fantov, politična zrelost, ki so jo pokazali, je zadivila goste. Res je, naš ljudski tabor je izredno uspel, daj Bog, da bo obrodil mnogo dobrega za nas vse. Zbiranje ljudstva. Beltinci so bili okrašeni, kakor še nikoli. Vse hiše so bile v zastavah in okrašene z cvetlicami in zelenjem. Pri žitnici je bil postavljen bogato okrašen slavolok. Cela občina je nudila najlepšo sliko, kar je povečalo svečano razpoloženje mas, ki so se zbirali od vseh vetrov. Po vseh cestah, ki vodijo proti Beltincem so korakale večje ali manjše grupe mož. In zopet si videl cele kolone kolesarjev, ki so hiteli na bogato okrašenih kolesih na zbor. Kmalu se je v Beltincih opazilo, da so polne ulice in povsod je vse živahno v pričakovanju nečesa svečanostnega. Zgodaj so se vršile službe božje, kar je omogočilo, da so verniki lahko opravili svojo versko dolžnost. Po sv. maši pa se je narod zbiral na trgu pred Krono in vse tja do žitnice. Povabljenci pa so hiteli na ^-Jcolodvor k sprejemu milih gostov. Sprejem. Na kolodvoru je bil že g. senator dr. Ploj. Takoj so bili tam zastopniki oblasti, domača poslanca, lendavski sreski odbor J. R. K. D., zastopniki soboškega od-l bera zastopniki .krajev, orga-f i:izacij. Učiteljstvo iz Lipovec je p- httelO s šolsko mladino, gasil-i j>|yq je pos! ijo častno četo, tako je Uit' pripravljen milim gostom aeio lep sprgem, Kc je prišel vlak, je prišlo do malega razburjenja, ker ni izstopil iz njega g. minister. Stvar je pa bila takoj pojasnjena; g. minister je bil nujno zadržan v Beogradu in se je peljal z avtomobilom. Tako je prišel po cesti iz Lendave ter se pripeljal na beltinski kolodvor. Ko je prispel blizu postaje, ga je pozdravi! najprej g. sres. načelnik dr. Trstenjak. G. minister je na to šel skozi špalir bi-ciklistov, konjenice, gasilcev in šolske dece do postajnega poslopja. Tu ga je pozdravila deklica in mu izročila lep šopek cvetic. Na to je pozdravil domači poslanec g. Hajdinjak. Godba je intonirala državno himno in tako je bil sprejem gostov res svečan. Povorka. Takoj na to se je razvila po-vorka. Spredaj dva konjenika, njima je sledilo okrog 400 bicikli-stov, na to pa osem okrašenih vozov z gosti in ostalimi funkcionarji ter avtomobili. G. minister se je pejal z g. senatorjem in domačim poslancem na prvem vozu, v katerega sta bila vprežena dva krasna žrebca. Ko je povorka prišla do žitnice, jih je tu pričakovala silna množica ljudi. Godba je zaigrala koračnico in gostje so izstopili iz vozov. Tu je pozdravil g. ministra g. župan Peterka. Na to pa je Hajdinjakova hčerka Lizika v krasnem nagovoru pozdravila ministra in mu izročila prelep šopek rož. G. minister je deklico poljubil in ji podaril lep dar. Marsikomu so privrele solze v oči, tako prisrčen je bil ta sprejem. Povorka je šla naprej peš. V najlepšem redu so se ob lepem sviranju godbe valile velike mase naroda proti Cerkvenemu trgu. Res krasna slika: med samimi zastavami je korakala pisana množica in živio klici so se pomešavali med zvoke godbe. Na vsakogar je napravil ta sprevod najlepši vtis in v najbolj navdušenem razpoloženju se je pričelo manifestacijsko zborovanje. Pri cerkvi na prostranem trgu se je zbralo do 6 tisoč zboro-valcev okrog govorniškega odra, kise je nahajal med dvema košatima drevesoma. Po kratkem odmoru, med katerim je pridno svirala Tratnjekova godba je o-tvoril zbor predsednik sreskega odbora JRKD g. dr, Pikus. Prisrčno je pozdravil g. ministra in ostale goste ter vse zborovalce; takoj je predlagal, da se pošljejo z zbora brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade, gg. ministroma Puclju in Mohoriču, ter pozval tajnika Horvata naj iste prečita. Vdanostne in pozdravne brzojavke so bile sprejete z največjim navdušenjem. Predsednik je na to dal besedo glavnemu govorniku g. ministru dr. Kramerju. Prisrčno pozdravljen od ti-sočev je govoril g. minister zvočnim glasom eno celo uro. V svojem državniškem govoru, ki ga je množica poslušala z grobno tišino in zopet glasno odobravala, se je minister dotaknil vseh perečih vprašanj. Govor, ki ga bomo priobčili v našem listu, je bil sprejet z velikanskim odobravanjem in je ljudstvo zelo zadovoljil. G. ministru so bile ponovno prirejene spontane ovacije, ko se mu je predsednik zahvaljeval. Besedo je dobil na to g. poslanec Perko. Naš davni znanec, ki je vodil osvobodilno vojno, je bil prisrčno pozdravljen. S svojim govorom v zagorsko-medžimurskem narečju si je na mah pridobil simpatije ljudstva in je bil ponovno pozdravljen. — Govoril je na to naš drugi pozna-nec, senator dr. Ploj ki kot bivši veliki župan, dobro pozna Prekmurje. V lahko umljivem govoru je obravnaval gospodarska vprašanja, zlasti problem razdolžitve kmetov. Tudi on je za svoj stvarni govor žel odobravanje množice. Naslednji govornik g. poslanec Benko je tudi s svojim silno stvarnim govorom, v katerem je obravnaval naša domača pereča gospodarska vprašanja, napravil na množico velik vtis. Ljudstvo je odobravalo njegova izvajanja in je bil g. poslanec zelo prisrčno pozdravljen. Govoril je še dr. Zaje tajnik banovinske organizacije, ki je prinesel pozdrave iz Ljubljane in pozival narod k organiziranju v vsedržavni stranki. Tudi on, kakor naslednji govornik g. notar Koder je bil toplo pozdravljen/ G. Koder kot predsednik soboškega sres. odbora je pozval Prekmurce naKsložno de- edinstso. Prekmurje na prvem mestu. lo v naši veliki stranki. V imenu ljudstva in vseh kraj. organizacij je iznesel želje in potrebe ljudstva, tajnik sres. organizacije g. Horvat Izidor. Popolnoma stvarno in odkrito je očrtal razne potrebe, ki se morajo nujno reševati v korist ljudstva. Vsa množica je odobravala njegove besede, kar je znak, da je govoril narodu od srca. H koncu se je oglasil še domači poslanec g. Hajdinjak, ki je bil deležen navdušenih ovacij. Povdaril je, da bo tudi v bodoče delal, kolikor bo največ mogel, da spravi ljudstvu čim več koristnega. Pozval je narod, naj se združi v novi stranki, kjer bo predstavlja! v poštev prihajajočo silo. Ob pol eni uri je predsednik zaključil zbor. Ponovno se je zahvalil g. ministru in ostalim govornikom za njihov obisk ter želel, da odnesejo iz Prekmurja čim boljše vtise. Dasi je trajal zbor skoraj tri ure, je narod vztrajal do konca in se je razšel res zadovoljen, v pričakovanju in zavesti, da se bodo njegove upravičene želje vpoštevale. Skupen obed. n V dveh sobah se je na to zbralo pri Zernijsču nad 80 povabljencev k skupnemu obedu D si je moral obed plačati vsakdo sam, je vendar prišlo dosti ijud;, ki niso bili priglašeni in žal, nekateri niso mogii dobiti več me.sta. Po domače je bil pripravljen obed in je potekel prisrčno, prijateljsko in domače-kmečko. Izrečenih je bilo več goverov. Npjprej je pozdravil goste predsed ■ < pripr^vljan^M odbora g. ing. Mikuš. G ministe Kramer je v daljš* govor tis važne politične zjave in je bi! novno navdušeno zdravljen, lepo je govori! ž pan Erjav kniet. Njegov govo je napr goste veliki vtis. Gov.->nii >c slanec Perko, župar Kiralj a zdravil goste v ime iu .uanjšir čin, Gyorkoš načel k gasil. / pan Horvat iz Lipe ttr cf lanec- V najlepšem prijattis poioženju so hitro minule .. nister Kramer je cdhsjai i je klicalo delo in je bil pi ponovno pozdravljer Veliki ljudski tabor ie Prekmurje se je zo^et po; t pokazalo kaj zna, rr sii in h dragi gosti so se la. ko pre] vseh vrlinah našega 1 dstva. da bi glasovi, ki so bili izrt tem velikem zboru odmevali domovini, da bi našli sVoj nam koristili. PREGLED Španija. Policija je odkrila komunistično zaroto, ki naj bi bila or ganizirala upor po mnogih španskih mestih Avstrija. V zadnjih treh letih je bilo z nemškim kapitalom kupljenih v slovenskem delu Koroške 4811 ora lov polja za 4.520 000 šilingov. Na teh tleh je biio v slovenskem delu Koroške naseljenih okoli tisoč rajhov-skih poljedelcev, ki naj bi nacijonal-no ojačili obmejno ozemlje. Madžarska. Pred leti je vzbudila po vsem svetu mnogo prahu, znana falzifikatorska afera s ponarejanjem francoskih frankov, kateri je stal na čelu knez Windischgratz. Kakor nek list sedaj poroča, je knez Win-dischgratz poslal madžarskemu regentu Horthyju pismo, v katerem zahteva naj madžarska vlada izpolni obljube, ki mu jih je dala, ko je on sodeloval v falzifikatorski aferi, sporazumno in z vednostjo tedanje vlade. Ako madžarska vlada ne bi izpolnila svojih obljub, grozi, z objavo vseh podrobnosti te afere, kar ne bi bilo za nekatere madžarske politike baš ugodno. Bolgarija. V državi se je pripravljal prevrat, katerega so hoteli izvesti oficirji, ki so nezadovoljni s sedanjo vlado. Posrečilo pa se je, da so tajno organizacijo, ki bi mogla izvesti prevrat, odkrili in sedaj skušajo mirnim potem poravnati vsa na-sprotstva. Mandžurija. Na Daljnem vzhodu že zopet grme topovi. Kakor poročajo, so Japonci zasedli več strate-gičnih postojank, ki so bile do sedaj v rokah Kitajcev. Prišlo je do velikih bojev, pri katerih so morali Kitajci pustiti na bojišču 250 mrtvih. — Dvignjena zapora. Kakor je znano so bile v lendavskem srezu še vedno zaprte občine Čentiba, Dolina, Petešovci in Pince, ki radi živinske bolezni niso smele prodajati živine. Sedaj so prve tri osvobojene te zapore. Storjeni so pa koraki, da bo odprta tudi občina Pince. — Svečana otvoritev strelišča. V soboto 3. sept. je tukajšnja strelska družina svečano otvorila strelišče. Člani in vojska so z vojaško godbo odkorakali na strelišče, kjer so vsi člani oddali po dva strela. Zvečer je bil družabni sestanek in koncert vojaške godbe na vrtu pri Pojbiču. — Ogenj. Od sobote na nedeljo je okrog 2. zjutraj začelo v Pfic-kovi hiši nenadoma goreti. Zgorela je delavnica mizarja Katone. Vzrok požara ni znan. — Odlikovanje dr. Pikuša. Naključje je naneslo, da je bilo dr. Pikušu izročeno odlikovanje baš na dan ma-nifestacijskega zborovanja. Dr. Pikuš je bil za svoje delo, ki ga vrši med narodom odlikovan cd Nj. Vel. kralja z redom jugoslovanske krone IV. stopnje. Par dni pred zborom v Beltincih je prispelo odlikovanje na sres. načeistvo. Njegovi prijatelji so mu pa hoteli napraviti veselo presenečenje in se je cela zadeva držala tajno. V nedeljo v Beltincih po končanem zboru, pred obedom, je g. sres. načelnik dr. Trstenjak v lepem govoru orisal delo priljubljenega javnega delavca, katerega ime je povedal na koncu, dr. Janka Pikuša in mu izročil odlikovanje. Vsi prisotni so navdušeno pozdravili svojega prijatelja in glavnega sodelovalca in mu iz srca čestitali. K čestitkam se pridružuje tudi naš list, katerega član konzorcija je dr. Pikuš. Beltinci ■RP^ BRt* Mp|*. » pik. Španski uporniški general Sanjurio, ki je bil prvotno obsojen na smrt, a na to po-miloščen na dosmrtno ječo. eno pripombo : prva in najvažnejša naloga šolskih občin je, da zgradijo takoj novo šolsko poslopje, ki bi odgovarjalo času, zdravju in potrebam nove generacije. Marsikdo misli, saj lahko počakamo na boljše čase, a ne pomisli, da z odlašanjem škodi mladini, uči-teljstvu in napredku. Kakor čujemo, se bo sklicala dne 17. 9. t. 1. anketa za zgradbo nove šole. Daj Bog, da bi ta anketa imela tudi pozitiven uspeh in bi doprinesla stavbo, ki bi odgovarjala razvoju narodne šole vsaj enega stoletja. Dvodnevni tečaj za konser-viranje sadja in zelenjave se vrši na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, dne 23. in 24. septembra t. 1. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8-12. in od 14-18. ure. Udeležbo ie prijaviti z dopisnico do 22. t. m. «r tvnateljstvu šole. Za nabavo potreb-~ ter obrabo aparatov in strojev pevajo udeleženke Din 10 -. POLITIČNI Jugoslavija. Govor ministra g. dr. Krarnerja na shodu članov organizacije J. R. K. D. v Ljubljani je vzbudil ne samo v beograjskih političnih krogih, temveč tudi v vsej državi veliko pozornost, posebno radi onega dela govora, v katerem se je bavil g. minister s perečimi gospodarskimi vprašanji in predvidnimi ukrepi za odpravo gospodarske krize. — V Ljubljani se je vršil velik kongres slovanskih narodnih noš, katerega so se udeležili tudi Čehi. Z velikimi svečanostmi je bil izročen Savezni strelski družini nov prapor, katerega je poklonil naš kralj. Nemčija. Po mirovnih pogodbah je Nemčiji zabranjeno vsako oboroževanje. Sedaj pa zahtevajo, da se tudi ona sme oborožiti, povečati svojo stalno vojsko na 300-000 mož, uvesti težko artelerijo in tanke, ustanoviti vojaško letalstvo in izpopolniti svojo vojno mornarico z novimi ladjami, podmornicami i. t. d. Zahteva tudi, da sme zgraditi na vseh državnih mejah trdnjave, kakor tudi 35 tovarn za izdelovanje orožja. Razumljivo je, da so te zahteve izzvale posebno pri sosedih ugovore. Posebno Francija je proti temu predlogu pa tudi Anglija in Amerika se mu proti-vite, čtš da ne boste nikdar pristale nato, da bi se komurkoli dovoljevalo novo oboroževanje, ker bi s tem padlo vse dosedanje delo, za dosego čim večje razorožitve in ojačanju miru.— Petorica nacionalnih socijalistov, ki so bili obsojeni na smrt radi umora nekega komunista, so bili pomilošče-ni na dosmrtno ječo. — Zveza jeklenih čelad (bojevniki) je imela v Berlinu ogromno parado, katere se je udeležilo kakih 180.000 mož v krojih-1 Konferenca za gospodarsko sanacijo donavskih držav ' se je začela v Stresi, na kateri so zastopane vse države, med njimi tudi Jugoslavija. Naloga konference bo, da prouči in predlaga ukrepe, ki naj odstranijo sedanje ovire v deviznem prometu. Taki ukrepi bi olajšali trgovinske stike i poboljšali položaj poljedelskih držav. Ker pa je v vseh teh vprašanjih potrebno, da so vsaj države agrarnega bloka enih misli in da nastopajo solidarno, napram ostalim državam je uspeh konference skoraj dvomijih. Že velesile so načele vprašanja, ki so na dnevnem redu v Stresi in se niso mogli sporazumeti. In če štiri države niso mogli priti do rešitve, bo še težje to Štirinajstim. Murska Sobota — Doktor Hohn iz Slatine Radenci ordinira od Cšeptembra 1932. dalje v M. Soboti, v hiši g. Rajha na Glavnem trgu št. 4. — Osebna vest. Uradnik pri tukajšnji sodniji g. Žagar Janez je premeščen v Rogatec. Marsikdo ga bo pogrešal, saj je bil dober družabnik in zvest član našega sokolskega društva. — Premeščen je tudi uradnik v tukajšnji bolnici g. Remic. — Obema želimo na novih službenih mestih prav mnogo zadovoljstva in uspehov. — Ogenj. V nedeljo v večernih urah se je zopet oglasil rog požarne brambe po naših ulicah. Gorela je oslica pri Potočniku v Cvetni ulici. Radi dežja pa se ni mogel plamen širiti in je bila kmalu vsaka nevarnost odstranjena. Brezdvomno je bila na delu zlobna roka, kajti nesreča je skoro izključena. Nekateri celo trdijo, da so vidli v kritičnem času tečti nekega neznanca proti Mali Kaniži. Vsekakor pa bo dosegla zločinca roka pravice, da se mu bo odmerilo pošteno plačilo za njegovo zločinsko početje. — Knjige in zvezke, kakor tudi vse ostale potrebščine za gimnazijo, se dobijo v trgovini Hahn. — Ne pozabi, da je v nedeljo, dne 11. septembra 1932 Sokolska tombola pri Sokolskem domu. Za tri dinarje lahko dobiš 2000 Din. Ne opusti te prilike, da ti ne bo žali Še danes kupi tablice, ki jih dobiš v vsaki trgovini, ker jih je le še tnalo na razpolago. — Kontrola sodov se vrši v M. Soboti dne 14. in 15. oktobra, 12. novembra in 12. decembra. Dolnja Lendava — Popravek. Murska Krajina je objavila vest, da je premeščen iz Lendave g. kaplan Godina. Kakor smo pa sedaj informirani, je ta vest netočna. G. kaplan Godina ostane v Lendavi, kar nas prav veseli. — G. poslanec Hajdinjak je minulo nedeljo odpotoval v Beograd, kjer je interveniral v raznih zadevah. Zavzel se je zlasti za to, da se zboljša trgovina z živino in da se preskrbi naš kraj z živinsko krmo. — Otvoritev strelišča. V nedeljo, dne 4. t. m. je agilna strelska družina otvorila svoje lastno strelišče. Radi primanjkovanja prostora, bomo obširno poročali v prihodnji številki našega lista. — Odhod javne delavke. Sokolsko društvo v Beltincih je s premestitvijo s. Halke Čolnar, učiteljice v Dekležovju izgubilo zanesljivo, točno in marljivo delavko. V društvu je vodila eno leto mešani, a tri leta ženski zbor. Kot vneta pevovodkinja ni zamudila pevskih vaj tudi v najslabših zimskih dneh. Težki pevski materijal, ki si ga je vedno izbrala je pokazal njene zmožnosti in veselje do glasbe. Učenci osnovne šole v Dokležovju so se morali posloviti od splošno priljubljene učiteljice. Gasilcem) je mnogo, pomagala. Režirala in igrala je in vodila petje. Dekletom je z vodstvom gospodinjskega tečaja, dala možnost izobrazbe v kuhanju in šivanju. Materam je bila vedno dobra in ljubez-njiva svetovalka. Vsi jo bomo pogrešali. Želimo ji na novem službenem mestu mnogo zadovoljstva. — Začetek šolskega leta. Šolsko leto se je pričelo, ki je za nas pode-želane nad vse važno. Pa kako tudi ne I Med nas so se vrnili ljudje, ki so poklicani, da dajo nam in našim--.^ otrokom novega življenja na duševnem polju. Obširno, da prav obširno je to polje, ki ga z začetkom septembra začnejo orati in sejati z novim semenom, ki naj obrodi stoteren sad. Prišli so vsi nazaj in nismo doživeli ni-kakih sprememb in to nas veseli, ker s spremembami so v prvi vrsti udarjeni le otroci, ki kaj radi vzljubijo Potreba nove šole v M. Soboti. Borba za zgradbo nove narodne šole v Murski Soboti traja že od leta 1923., to je od časa, ko se je narod zavedal, da je šolsko poslopje v tem stanju prava sramota za Mursko Soboto. Več kot polovica stavb v M. Soboti je zadobilo drugačno lice, odkar je prišlo Prekmurje pod jugoslovansko vlado. Ostala je edino soboška šola kot spomin na prošlost. Do leta 1925. je bilo -to še nekako mogoče, ker so obstojale koniesijonalne šole, ki so deloma razbremenile državno šolo. Odtakrat pa bijemo boj, kako spraviti mladino osnovne šole pod streho. Posebno hudo je bilo to v tem šolskem letu. Vpisanih je bilo do 3. septembra 321 dečkov in 309 deklic, skupno 630 učencev. V tem številu pa še niso vpisani učenci, ki so prišli od drugod in niso krščeni v cerkvah tukajšnjih verskih občin. O povečanju šolske mladine v zadnjih letih kažejo sledeča števila: 1. 1927. 520 učencev, 1. 1928.540, 1929.575,1930 580, 1931. 584 in leta 1932. pa 630. K tem številkam bi dostavil samo 11. septembra tombola Sokolskega društva v Murski Soboti. svojega učitelja in vzgojitelja. Z odprtimi rokami smo jih pričakovali oznanjevalce in širitelje prosvete, zavedajoč se, da je njihovo delo nadvse naporno in vezano z odgovorvost-jo, vendar pa smemo tudi zahtevati, da nam bodo brez izjeme vsi do zadnjega, oznanjevalci in vzor — učitelji, naše vzvišene jugoslovenske ideje, katere simbol je naš prezvišeni kralj. To idejo naj oznanjajo všoli in izven nje, to je tam, kamor ta ideja, kljub dolgi dobi 12 letnega osvobo-jenja, ni še prodrla. Med narod morate posejati same jugoslovanske ideje, z besedo in dejanji morate širiti ta vzvišeni jugoslovenski duh. Pri naci-jonalni vzgoji, ki naj*bo prvenstvena, morate posnemati velike narode in tudi naše sovražnike, ki polagajo vso vero v boljšo bodočnost naroda, predvsem le z nacijonalno vzgojo mladine in odraslih. In pri takem razmišljanju prihajamo do ugotovitve, da se med onimi duhovnimi ratarji nahaja še nekdo, ki tudi po 12 letih ni uvidel potrebno, da krene na to strogo nacijonalno pot. Tudi od njega pričakujemo, da bo v šoli z dejanji pokazal mladini, a izven šole svojim rodnim bratom, kako moramo ljubiti narod, kateremu pripadamo. Vsem pro-svetiteljem kličemo : Dobrodošli! DOPIŠI Renkovci. Renkovčanje smo sklenili, da postavimo v občini kapelico. Kapelica bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu. Prispevki za zgradbo kapelice se bodo zbirali iz dobro-voljnih daril. Ves materijal pa pripeljemo zastonj. Črensovci. V prostorih »Našega Doma" se je vršil dne 28. avg. ustanovni občni zbor streljačke družine črensovske župnije, v navzočnosti odposlanca srezkega načelstva, ravnatelja meščanske šole v D. Lendavi, g. Dobernika. Vsi prisotni člani iz občine G. Bistrice so izrazili željo za ustanovitev samostojne družine. Razni govorniki so temeljito orisali pomen in potrebo skupnega delovanja, vendar jim je bila končno dovoljena cepitev z pridržkom skupnega strelišča in s pristankom streljačkega saveza. Vse ostale občine so pristopile k družini v Črensovcih. Pristopilo je takoj do 70 članov. Mala Nedelje. Sokolska četa priredi v nedeljo 18. septembra točno ob 15. uri v Društvenem domu veliko tombolo. Dobitki so: 1000 dinarjev, vreči moke, obleke, odeje in še nad 300 lepih dobitkov, ki bodo javno na ogled. Vabljeni so vsi 1 Zdravo! Beltinci. Strelska družina v Beltincih naznanja, da se vrši redno streljanje na po oblasti kolavdiranem strelišču, ki je 15 minut oddaljeno od vasi, vsako nedeljo in vsak praznik. Odškodnina za vsak strel je določena: a) za člane družine Beltinci Din 050, b) za člane ostalih družin Din 070, c) za nečlane Din 1. V četrtek dne 8. IX. 1932 je začetek streljanja ob 14. uri. Krplivnik. V nedeljo dne 28. je v popoldanskih urah nena-' doma izbruhnil požar pri Marič Jožefu po domače Kuzmiču, iz do sedaj ie neznanega vzroka. Gasilci so hitro prihiteli na pomoč, a rešiti se je dala le stanovanjska hiša, medtem ko je pogorelo gospodarsko poslopje do tal, kakor tudi vso orodje, gospodarski stroji in svinje. — V zadnjem časti sFpolSari pogosto pojavljajo in se se nore ugotoviti njih vzrok. Menda je mubgo kriva neprevidnost. >ao 2. duhom. Po pozdravnih besedah brata načelnika Fureka, je brat podstarosta mursko-soboškega društva Velnar, pozdravil bratske čete. V znak pokroviteljstva m. soboškega društva pa je s. Pečkova pripela na četni prapor spomin-skitrak,z besedami, naj pod svoje okrilje zbira čimvečnašegajugoslovanskega zavednega prekmurskega naroda, prepojenega s sokolsko državno mislijo. Javni nastop nas je s svojo discipliniranostjo in s svojo eksaktnostjo presenetil, žalibog pa se ni mogel vsled dežja izvesti ves progam. Lahko pa mirno trdimo, ako bodo vse naše čete stopale po isti poti kot naša bratska četa v Brezovcih, smo lahko ponosni na svoje delo in z vedrim čelom lahko stopamo v bodočnost. Zdravo. Belgijski profesor Picard ob pristanku svojega balona, ko se je dvignil preko 16.000 m v višino. dolžnosti. Na njegovo mesto je kot župan imenovan g. Žokš Mihae!. Za občinska odbornika pa sta bila imenovana gospoda CSr Anton in Poz-vek Janoš. Premovanje konjev za oba tu-kajšna sreza je bilo 2. septembra v Beltincih. Na pregled so pripeljali 102 konjev in sicer 27 kobil z žrebeti, 33 tri in štiriletnih žrebic, 19 dve in 9 enoletnih žrebic, ter štiri žrebčeke. Komisijam sta načelovala narodni poslanec in predsednik konjerejskega društva g. Petovar in vet. inšpektor v p. g. Pavlin. Za premije je bilo razdeljenih 7000 Din, za kar je prispevala banovina 5000 Din, oba sre-ska kmetijska odbora pa po 1000 Din. Diplome in prve nagrade so dobili g, Martinec Anton iz Satahovec tri za tri konje, potem Tovt Jožef iz Gaberja, Žižek Martin iz Žiški, ter Pentek Franc iz Polane. Priznanice in druge nagrade so dobili Nemeš Franc iz Tešanovec, Banatai Vendel iz G, Lakoša, Ptičar Martin in Tot Jožef iz Gaberja, Lipič Imre iz Kota, Žižek Martin iz Žiški, ter Flegar Ivan iz Brezovec. ]upsloyanska—Radikalna Kmečka Demokracija. Seja srezkega odbora Jugoslovenske Radikalne Kmečke Demokracije za srez M. Sobota se vrši v nedeljo, dne 18. septembra 1932. ob 9. uri popoldne v posebni sobi pri gu Benku v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: 1) Čltanje in odobritev zapisnikov zadnje seje in seje srezke skupščine; 2) poročilo predsednika, 3) poročilo tajnika, 4) poročilo blagajnika, 5) poročilo gda nar. posl. Benko Josipa, 6) razgovor in sklepanje o nujnih zadevah našega sreza, 7) razgovor o zadnji okrožnici banovinskega odbora, 8) slučajnosti. Poleg članov odbora naj se te važne seje udeleže tudi predsedniki, podpredsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih organizacij. Sreski odbor JRKD v M. Soboti. Odbor kraj. org. J. R. K. D. v Črensovcih je imel v nedeljo dne 28. augusta sejo, katere se je udeležilo, poleg odbora, tudi večje število članov. Pri razpravljanji! »osameznlh točk dnevnega reda se je opažal p veliko zanimanje »av^c«":!'- la predsednikovo vabilo se ie priH sil prostovoljno rft širitelja lista „M. Ktojina" g. Hor- vat Štefan iz Črensovci, kateri je takoj začel z nabiranjem naročnikov in jih pridobil v najkrajšem času 11 novih. Tudi k organizaciji je pristopilo nekoliko članov. Nova krajevna organizacija v Moravcih. V nedeljo dne 28. avg. se je osnovala v Moravcih nova krajevna organizacija J. R. K. D. in je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Skalič Želko šol. upravitelj Mo-ravci, podpredsednik: Bencik Franc župan Moravci, tajnik: Vučkič Josip pos. Moravci 66, blagajnik: Bencik Janoš pos. Moravci 75, odborniki: Titan Josip krčmar Moravci, Vitez Mikloš pos. Moravci 77, Zrinski Štefan pos. Moravci 9. Ustanovnega občnega zbora, katerega je vodil preds, sreske organizacije J. R. K. D. g. notar Koder, se je udeležilo prav mnogo volilcev, kar je dokaz, da se ljudstvo živo zanima za organ'zacijo in ve, da je uspeh le v organizirani borbi proti današnjemu položaju. Veliko javno zborovanje J. R. K. D. v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 10 uri v veliki dvorani hotela „Union". Razven ljubljanskega poslanca g. ministra Alberta Kramerja še govore sledeči gg. Dr. Srskič Milan, predsednik ministrskega sveta; Uzunovfč Nikola, ministrski predsednik v pokoju in predsednik glavnega odbera J. R. K. D. v Beogradu: Pucelj Ivan, minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje; Ing. Radivojevič Laza, minister za kmetijstvo; Mohorič Ivan, minister za trgovino in industrijo. Razven teh pa govore še tudi senatorji in narodni poslanci iz kraznih rajev države. Zunanji udeleženci zborovanja imajo četrtinsko vožnjo. SOKOL Zahvala. Vsem, ki so nas tolažili v naši žalosti, ob priliki smrti našega ljubega sina, brata, strica ŠKALIČ VLADIMIRA ter"ga"spremili na zadnjo pot in ga obdarovali z venci in krasnim cvetjem, se prav iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala vsem njegovim gasilskim tovarišem, domačim in iz vseh društev gasilske župe Martjanci, ki so ga v tako lepem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoči ostali. Brezovci. Brezovska četa je dne 4. t. m. stopila pred javnost s svojim prvim nastopom. Povorka, ki je bila pred javno telovadbo je bilaveličast na; videli smo lepo število krepko zraslih sokolov in brhkih sokolic, pre cej moškega in ženskega naraščaja ter lepo število ženske in moške dece. Prav pohvalno moramo omeniti, da se občinstvo zelo lepo zanima za delo svojega Sokola. Telovadni prostor je bil poln cveta kmečkega ljudstva. Lep je bil pogled na telovadišče, ki je bilo natlačeno polno, človeka je streslo ob ppori*rfn na -"nef— te in deklet?, s sokolskim T..........V 501 HUME SI PRIHR9H1TE, če si nabavite BD toplodar Cena 96 Din. BD toplodap se pri čiščenju zelo lahko razstavi in sestavi. Dobiva sejpri tvrdki BRATA DITTRICH proizvodnja kovinskih izdelkov TEL. ŠT. 40. MursKaSobota Novi vinski lagvi sssfclS1 ceni pri sodarju Flegar Ni ola; 'M. bohoti. Zamenjam tudi za zrnje. Kupujem sirove najvišji dnevni cent I i KOHN LEOPOLD trg. Murska Sobota 1 Lendavska cesti št. 27 Pozor redka Naprodaj je na dobre proa nem kraju gostilna s posest? ali brez posestva. Prev. w