Posamezna Stev. 40 vin, Šlev. 233. Poštnina -' Sf - pavSallrana. VLManUpelek, dne io. oktobra m Leto m • 1L0VBNEC« velja p« polti H Ta« strast Jugoslavija ta v Ljubljani: aa oalo lata saprtjK Mr— n poi lata aa Mit tata m m M m Ca batamatro oalolatno ■b Sobota« Izdaja: n Zsaatalata.....K u taosaastra. ■. . „ 20 — Enostolpna petltrrsu (U ma Stroka la 3 mm visoka alt n|a prostor) sa enkrat . . . po K 1-26 nradnl rasglasl . no K 1*80 Pri naročila aad 10 ab]at popust. flajminjil oglas 59/9 mm K4-— > Poslano: F^gPa=s Enostolpna petltvrsta K 3-— Isbaja vsak dan Iirsamil ponedeljek ln dan po prasnlkn, ob B. ari slntra]. L Hr Oradilltra J« ▼ Kopltarjarl nllol Mar. B/m. •plat m m vračajo: Mir šokiran pisma s« M aprajamaja. Oradn. talaL itv. 80. pravm. itv. 818. PolitlCen Ust za slovenski narod. i Oprava ja t Kopltarjarl nI. 8, — Ht6on poitno hran. I IJnbtjanske It. 950 sn naročnino ln it 349 sa oglasa, | nrstr. In čsl&s 24.797. ojr. 26.511, bosn.-bsro, 7563. K. SL* '"' Svojemu prijatelju. (t Dr. Lovra Pogačniku.) Tebe več ni, Lovro nas predragi —I Kako bolestna je ta vest, pa še težja, ko te spremiti nisem mogel na zadnji Tvoji poli. In vendar vsa najina pota mi stopajo pred oči, kakor so bila lepa in pod-jetnaf .Ona prva pot, ko sva se srečala! Fant si Se bil, mlad doktor, ki na drugo ni po-rajtal, kot na ideale svoje duše, kamor m ton ukazovali. Zvabil sem Te bil tja v flabi, pa pozabljeni »Stari Kat« v kočevske Slovence. Ustanavljali smo Živinorejsko zadrugo; pa da bo večje navdušenje *«-» to ie bil v onib krajih prvi shod — sem .vzel s seboj pevce, igralce in potoške Orle, X nami pe Lovro. Lezli smo v hribe, Lcvru kot lovca se je dobro odsedala pot, ko pridemo vrh hriba, na rob gozdiča, kjer se začenja kočevsko ozemlje, ustavimo. Poklical fe k sebd Orle in govoril jim je o lepoti naše slovenske zemlje, o ljubezni, Id smo jej mi dolžni tako prisrčno, da so jga fantje mahoma vzljubili. In ko sem ga t srpomšnu na ta govor opazoval pozneje ;w življenju, priznati sem mu moral: ostal je vodno zvest ciljem, ki jih je kazal svojim dragim fantom. Na shodu pa se je siromašno ljudstvo zgrinjalo krog njega, kako mru ie vlival poguma in srčnosti v težkem narodnem boju, ki so ga imeli prestajati leočervski Slovenci- Kolikrat sem vabil govornike med kočevske Slovence, aH malokdo se je odzval v to daljino, Lovro, Ti pa nisi nikdar štedil korakov za naše ideale, zato pa — to je dobrota nesebične politike — prikrajšani so Tvoji dnevi. Učenci Krekovi smo Ti bili hvaležni, "Lovro, ko si v dnevih deklaracije zvesto sledil našemu mojstru na Dunaju, doma in na neštetih potih v ljudstvo; na shodih sva se zopet srečala. Kako so bili lepi tisti časi! Osumljeni srbofilstva, v vseh uradih in pri višjih osebah vlade s črno piko opremljeni, pred nami denuncijanti, za nami žendarji. glavarji. Mi pa smo šli t ljudstvo s smehom in z neizmerno ljubeznijo, da bi objeli vsakega člana našega Jugoslovanskega naroda, da bi hodili noč in dan od vasi do vasi, od koče do koče in klicali ljudi k vstajenju}, pogumu, ki se ie smejal odlokom, zlatim ovratnikom in bajonetom. Dvignili smo v ljudstvu ono misel, ki jo je naš narod tako čudovito naglo zapopadeL To je bila radost, ko smo čutili, da smo tik pred idealom; še en močan udarec ljudstva, pa ga uzremo... Lovro! Dolge vožnje z Dunaja, noči brez spanja in naravnost na shode. MukepoJna pot, pa vendar lahka za človeka, ki izrablja svojim sebe — a ne ljudstva. Po svojem okraju sd hodi!, a ko smo Te vabili še drugam, nikoli nisi odrekel. S kako lahkoto je Šlo in veseljem! Sedela sva na vozu, v Loški potok na shod za Jugoslavijo! Med potom se mi izroči prepoved shoda. Lovro pa se zasmeje: »Za tako delo, ki ga mi vršimo, ni prepovedi.« Iz daljnega Loškega potoka v Velike Lašče, Sodražico itd. Ni bilo lahko ono delo, zato je bilo malo delavcev. Zato se čoveku tako silno nizki zdijo ljudje, ki se danes korajžijo po shodih, kritizirajo na vse strani; takrat jih ni bilo — ko se je dvigala ljudska pravda — od nikoder. Teh ljudi nisi srečal na oni poti, ko smo se ob usodepolni odločitvi dr. Kreka shajali k posvetom. Kazali so na nas kot srbofile, nevarne elemente. Ko smo hodili v deželni dvorec in kot mala skupina odločno in odkrito nastopali za jugoslovansko stvar. Lovro je prihajal redno k sestankom v obleki c. kr. domobr. nadpo-ročnika, ki ga pa nikdar ni ovirala v delu za naš ideal! Bil je med pogumnimi najpogumnejši, in tako odkrito nastopal in govoril, da sem sc često bal zanj. Ni Te zaman ljubil naš mojster Krek — vedno Te je bil vesel. Kdo nc bi vzljubil moža s takim srcem! In ko smo objeli doseženi ideal — začela se je za Te bridkost! Oh, kako življenje človeka kruto vara! A ostal si vedno mož! Na zadnji poti sa mi tako ognjevito razlagal dogodke v Belgradu, o nameri svobodomiselcev glede šol. zakona. »No, Lovro, kaj meniš, kako bo?« Užgal se mu je trenutno ogenj navdušenja, zravnal se je, ustavil sredi uličnega trotoarja: »Ne boj se! Mi stojimo kot en mož, ljudstvo naše bo pa z nami,« Govoril je prepričevalno, da je moral vliti poguma in nado--- Zdaj pa si padel v sredi velikega dela, Lovro! Ne bo Te več, ne na shodu ne v zbornici. Jesensko solnce je sejalo svoje žarke na Tvojo krsto na zadnjo pot! V toploti jesenskega solnca se obdrži še ta in ona cvetka, da jo ne uniči prezgodnji mraz. Lovro, Ti pa si padel tako zgodaj, žarki pa ne prodro ne krste ne gomile! Prezgodaj si odšel iz vrst poštenih delavcev, ki jih tako silno narod potrebuje, pa jih domovina tako malo da, tako malo in še cd teh tako hitro greste drug za drugim , . . Komu pa pustite brazde, plurf, setev, komu krmilo v teh burnih dneh! Pa naj ne motim pokoja trudnemu možu, ki mu narod mora dati pričevanje: Lovro, Ti si storil svojo dolžnost! I.jjudstvo, Ti si pa dolžno svojemu sinu, ki Te nikdar ni zatajil, ki je tvegal sebe in svoje najdražje za tvoj dobrobit, da mu daš časten spomin in v svoji duši in zgodovini, vzgoji sinov, ki bodo hodili po vzgledu njegovem. Lovro! Ti se pa odpočij v naročju Jugoslavije, za katero si se tako navdušeno boril, veliko žrtvoval; uzrl si jo, pa sa jo moral pustiti v najlepši dobi svojega življenja, v dnevih jesenskega solnca, ki Te je poljubljalo — mrtvega? e Inskripcija za zimski semester 1919-20 se prične na filozofski, medicinski, tehniški in teološki fakulteti ljubljanske univerze clne 15. novembra in traja do 1 . decembra t. 1, Predavanja se na teh fakultetah pri-čno početkom decembra, in sicer v sledečem obsegu: 1. na filozofski fakulteti: filozofija, pedagogika, matematika, kemija, mineralogija in geologija, botanika, zgodovina, germanska filozofija, slovenska biologija in primerjajoče jezikoslovje. Predavanja iz fizike, geografije, zoologije, klasične in romanske filologije se bodo pričela po možnost tekom zimskega semestra, gotovo pa s poletnim semestrom. Slušatelji teh predmetov pa se opozarjajo, da se morejo že sedaj inskribirati, pa morejo poslušati stranske predmetne veje (n. pr. fizik matematiko in kemijo, zoolog botaniko in mineralogijo, romanski ali klasični filolog pa moreta dobiti osnovne pojme o filološki znanstveni metodi pri predavanjih iz drugih filologij, posebno pri primerjajočem jezikoslovju) ter obligatne kolegije iz filozofije, pedagogike in slovenskega jezika. Pouk na filozofski fakulteti je popoln, torej za slušatelje vseh osmih semestrov. 2. Medicinska fakulteta prične s poukom za I. semester med. študija; z ozirom na prostore je mogoče sprejeti le 40 do 50 slušateljev. 3. Na tehniški fakulteti se otvorijo ti le oddelki: strojni, gradbeni, geodetski, ar-hitektni, rudarski in kemični, in sicer v 1. , in 3, semestru. 4. Pouk na teološki fakulteti je popoln, j to je za slušatelje vseh osmih semestrov. Glede pouka na juridični fakulteti jc podal prof. Bogumil Vošnjak, generalni se-kreter mirovne delegacije v Parizu, ki se na povratku iz Belgrada v Pariz mudi nekaj dni v Ljubljani, izjavo, cla hoče razložiti predsedniku delegacije g, Nik. P. Pašiču položaj, ki vlada vsled odsotnosti treh profesorjev pravne fakultete. Prof. Vošnjak je prepričan, da bo g. Pašič ugodil želji Uni-| verzitetnega Sveta ter dovolil, da vsaj eden juridičnih profesorjev zapusti Pariz in se posveti organizaciji juridične fakultete. Vsled te izjave Univerzitetni Svet danes še ne more javiti pričetka inskripcije in pouka na juridični fakulteti v Ljubljani. V Ljubliani, dne 9. oktobra 1919. Univerzitetni Svet. Ustanom sknpMfiia »iltiruženja fugaslovegi-iulenjera i arhi-u Ako hočemo smotreno in uspešno graditi temelje naši mladi državi, ne sme ostati naše ujedinjenje zgolj beseda in na papirju. Strniti moramo sile našega naroda v enotne organizacije, katere naj delujejo v celem našem kraljestvu skladno po skupno zasnovanih načrtih. Ne samo v političnem, tudi v gospodarskem, strokovnem, stanovskem oziru se moramo ujediniti k skupnemu delu. In iz te potrebe je društvo inženjerjev v nekdanji kraljevini Srbiji sprožilo inici-jativo, da se čim preje v skupni organizaciji združijo tudi vsi naši inženjerji in arhitekti, — stan, kateremu bodo pripadle pri gradbi naše države silno važne, če ne najvažnejše naloge. Po večmesečnem pripravljalnem delu so se sestali v Belgradu v dneh 26. do 28. septembra prvič delegati vseh dosedanjih inženjerskih društev iz Belgrada, Zagreba, Splita, Sarajeva in Ljubljane, poleg delegatov iz Macedonije in Vojvodine. Zbralo se je nad 100 delegatov, med njimi 17 slovenskih, Zastopali so ti delegati nad 1000 članr-v. Zborovanja ustanovne skupščine same in njenih odsekov, to je pravo organizato-rično flvarno delo, so se vršila 26. in 27. septembra. Kljub številnim debatam je vladal vsoskoz le miren in resen duh, ki je ka/al, da se inženjerji zavedajo velikih dolžnosti in važnosti svojega stanu, V pozdrav skupščini je imel častni predsednik starosta jugoslovanskih inženjerjev prof. Andonovič slavnostno predavanje, polno zanosa in temperamenta, v katerem je slikal titansko mučeniško borbo male Srbije, za svojo in svojih bratov svobodo, ne zato, da bi hvalil njene žrtve, temveč, da bi dokazal, kako je bila maia Srbija v resnici vredna, pritisniti na prša svoje osvobojene brate. V štirih odsekih so se temeljito razpravljala pravila, poslovnik, razne resolucije in so se sklenile mnoge stvarne izpremembe. Glavna skupščina je 28. septembra sprejela po odsekih obdelano in predelano gradivo skoro vseskozi soglasno. Posebno interesantno je omeniti, da kritično vprašanje imena, ki sicer ni glavna stvar, ali vendar značilen odsev naziranja članov — namreč: ali S. H. S. ali »jugoslovansko« ni izzvalo, kakor pri zborovanjih nekaterih drugih organizacij, nikakih viharjev strastij. Predlog Bosancev, da se imenuj društvo z enim narodnim imenom, ne s tremi, je bil že v odseku z veliko večino sprejet, in na glavni skupščini jc mogel predsednik med burnim splošnim odobravanjem proglasiti, da je »Udruženje ju-goslavenskih inženjera i arhitekta« ustanovljeno, Tako so prvi storili inženjerji korak za popolno narodno ujedinjenje. Izmed resolucij, ki se ozirajo pred vsem na najnujnejša vprašanja in naloge inženjerjev, je omeniti zlasti ono, ki se odločno izreka za centralizacijo vseh inže-njirskih poslov javne tehniške službe z najvišjo instanco v skupnem ministrstvu, in ono, ki naroča, da inicijativno deluj »Udruženje«, katero po svoji strukturi obsega samo tehnike z dovršeno visokošolsko izobrazbo — tudi na širši organizaciji občega »Telmičkega Saveza«, ki naj sc raztegne na vse stanove, delujoče na polju tehnike — v večjo korist tehniškega napredka naše države. Po temperamentni debati, v kateri sc je izražalo splošno nezadovoljstvo z nedelavnostjo in strankarstvom v Narodnem predstavništvu, je bila sprejeta resolucija, izrekajoča obžalovanje nad tem državo razkraiajočim brezdeljem in opozarjajoča na nevarnost, v katero se jc spravila s tem država. Za predsednika »Udruženja« jc bil izvoljen inž. Glavinič (Srb), za 1. podpredsednika inž. Beldauf (Hrvat) in za II. podpredsednika inž. Koprivnik (Slovenec). — Uprava društva ima svoj sedež v Belgradu. Dosedanja društva delujejo kot sekcije. Glavna skupščina se vrši vsako leto; prihodnja je v Zagrebu. »Udruženje« izdaja svoje gla:ilo »Tehnički list«, ki sc tiska v Zagrebu in ..shaja tedensko. Doslej je izšlo 5 številk. Gsavna skupščina je izvolila poleg časnikarskega odseka za urejevanje svojega glasila še štiri nadaljne odseke: za tehnično zakonodajo, za srednjo in nižjo tehnično nastavo, za zbiranje, urejevanje in izdajanje tehničnih spisov in za zbiranje terminologije. Glavnemu odboru jc bilo izročenih v študij iz srede zborovalcev več inicijativ-n;h prediogov, merečih na naše potrebe pri tehničnem in splošno državljanskem delovanju. Po končanem stvarnem delu jc sledilo ogledovanje mesta in okolice, sprehod v Topčiderske parke in zlet na posebnem parniku po Savi in Donavi, Videli smo čudovito lego Belgrada na višini ob stoku dveh mogočnih vodnih prometnih žil, njegovo velemestno zastavljene ceste in ulice. Obrisi Belgrada, kot bodoče moderne metropole, že obstoje. Velikanski razvoj mu je zagotovljen, živahnost prometa »c že sedaj presenetljiva. 27. septembra zvečer je priredila na čast delegatom belgrajska občina banket. Prisostvovali so ministri general Hadžič, Kristan in inž. Vulovič, ki so v svojih govorih povdarjali izreden pomen inženter-skega dela za procvit države. Številni pozdravni govori delegatov so vsi kulmini-rali v poudarjanju odkritega brezpogojnega narodnega jedinstva, odločne volje za skupno inženirsko delo in važnosti inž. stanu za razvoj države. Izrekali pa so tudi skrb in ogorčenje, da desorganizujoče strankarstvo v Narodnem predstavništvu izpodjeda zdravi koren ideje narodnega jedinstva. Dospel je pozdrav Spolka čeških inženjerjev in arhitektov v Pragi. V nedeljo 28. septembra zvečer je priredila belgrajska sekcija banket, katerega so se udeležile tudi soproge belgrajskih kolegov. V prijateljskem krogu so bili izpre-govorjeni zopet številni pozdravni govori, izražajoči vedno iznova trdno voljo do dela in resničnega narodnega ujedinjenia. Eden slovenskih govornikov je porabil priliko in nasproti italijanski lažnivi propagandi opisal resnične etnografske razmere naše Goriške, Istre in Trsta in je apeliral na kolege, da širijo voljo za osvobojenje naših vnovič zasužnjenih bratov. Dalmatinski govornik je enako v podrobnem pokazal pravo lice Dalmacije in Reke. Prof. Andonovič se je obema zahvalil za informativna pojasnila in jc izrekel trdno prepričanje, da si bode jugoslovanski narod, ki je prestal že toliko trdih bojev za svojo svobodo, priboril svoje pravice tudi proti »zavezniku« Italijanu. Naravno se je ponovno izrekla tudi zahvala belgrajski sekciji, ki je z zares bratsko ljubavjo in gostoljubnostjo sprejela in skrbela za delegate »Udruženje jugoslavenskih inženjerjev in arhitektov« sedaj obstoji. Velika ali častna naloga mu je, da z vsemi silami sodeluje pri gradbi države, da pomaga odstraniti ruševine vojne, da pomaga vzdigniti prostrane a skrite zaklade naše lepe zemlje in ustvariti Jugoslaviji ono ekonomsko blagostanje, katero jej je narava namenila. Skupščina je bila mogočna manifestacija tehničnega dela in globokega razumevanja popolnega narodnega jedinstva. Ifirrafsfee pritožbe čez sIohoteSes železmice. V »Slovencu« št. 228 od 4. oktobra t. 1. jc posnetek člankov »Jugoslovanskega »Lloyda« kakor »Jugosl. Ekonom.« razun teh so prinesli zadnje dni različni hrvatski časopisi dokaj ostre članke, ki so bili naperjeni zoper slovenske železnice. Da se prepreči vsako sumničenje in razbistrijo pojmi, objavlja obratno ravnateljstvo južne Železnice v Liubliani sledeče: Doslej je stalo na Teznu pri Mariboru okrog šeststo, a v Sevnici pri Zidanem mostu okrog 100, razun tega še v Nemški Avstriji nekaj stotin ustavljenih vozov in sicer za progo Sisek-Zemun, progo Zagreb-Ko-privnica-Osjek, ter Zagreb juž. in drž. kol. večina tega tovora je stalo že mesece tam in ga vzlic vsem naporom ni bilo mogoče spraviti na Hrvaško in sicer iz sledčih razlogov: Za progo Sisek-Zemun je bilo ustavljenih preko 300 vozov. Ta proga je že čez raescc dni zaprta za tovorni promet, razun za premog. Zaustavljen tovor sprejema državna železnica lc v neznatnih množinah, paro-plovba po Savi je bila vsled nizkega stanja Save dalj časa ustavljena. Za progo Zagrcb-Koprivnica-Viroviti-ca-Osjek je bilo ustavljenih preko 200 vozov, ker državna železnica v Zagrebu veliko prepočasi, včasih sploh samo premog sprejema. Zagreb državni kolodvor jc bil nekaj časa sploh zaprt, a v splošnem sprejema to-.vor v neznatnih množinah. Zagreb južni kolodvor je že več mesecev prenapolnjen. Presojati, kaj je krivo stagnacije na progah državne železnice na Hrvatskem, ni stvar slovenskih železnic. Trdi sc, da pomanjkanje strojev in premoga. Strojev posodijo Slovcnci Hrvatom 30, a premoga jim daje Slovenija več, kakor ga sama utrpeti zamore. Glede zagrebških kolodvorov je pripomniti, da sta v splošnem dosedanji obseg prometa in trgovine obadva veliko premajhna. Ravnateljstvo v Ljubljani jc glede južnega kolodvora žc ukrenilo, da sc v doglednem času primerno poveča. Glavna ovira za promet na zagrebških kolodvorih pa so prepočasno ocarinjenjc ter rcekspedicije. Za ocarinjenjc blaga v Zagrebu ni ne prmernih tirov, ne skladišč, ne dovolj iz-vežbanega osobja. Vsled tega se ocarini dnevno samo 2 do 3 vozove. Jasno je, da tudi dotok nc more biti večji. Ocarinjenju v Zagrebu pa je podvrženo tudi blago za vse druge postaje na Hrvatskem. Da se v interesu Hrvatske same odstrani ta prometna ovira, predlagalo je obratno ravnateljstvo v Ljubljani, naj sc ocarinjenjc izvede v Mariboru in sc ja izjavilo, da kupi Y ta namen velika skladišča eskomptne banke v Mariboru, kar bi južno železnico stalo več milijonov. Pri tem pa je ravnateljstvo zadelo na najhujši odpor zagrebške trgovske komore, ker hočejo združene tvrdke Ornstein, Spitzer, Weiss etc. obdržati posredovanje pri ocarinjenju in s tem združene dohodke v svojih rokah, čeravno se s tem zajezi ves promet in onemogoča trgovina. Glede drugega tovora, ki ni ocarinje-njenju podvrženo, ovirajo promet rcekspedicije, to je trgovci naroče robo v Zagreb, jo puste stati na kolodvoru da jo drugam prodajo in odidejo ali se razložijo dotični vozovi šele čez več dni oziroma tednov, Tačas zastavljajo tire in se druga roba nc more razkladati. Popolnoma napačno je torej dolžiti slovenske železnice ne-potizma, anarhije ter jim podtikati politične motive, vzroki niso tostran, ampak onstran Sotle. Naj Hrvati sami narede red na svojih lastnih progah in odstranijo ovire na zagrebških kolodvorih, pa jim bodo slovenske železnice redno dovažale več stotin vozov na dan ter bo odpadla vsaka podlaga krivičnega sumničenja. Tak je bil do sedaj dejanski položaj. Zadnje dni pa je nenadoma nastal pre-okret. Ko se je mudil načelnik generalne ca-nnarne v Beogradu gospod Dimitrijevič v Ljubljani, se mu je položaj razložil v gori navedenem smislu. Strinjal se je s predlogom, da se tovor za Hrvatsko začasno za-carini v Mariboru in jc izdal tozadevna navodila. Ko pa je prišel omenjeni gospod v Zagreb, je brzojavil nenadoma ravnateljstvu v Ljubljano, da je carinsko osobje v Zagrebu in Sisku tako pomnožil, da zamore vse blago gladko ocariniti, tako da ocarinjenje niti najmanje ne bo motilo prometa ter zahteval naj se ustavljeni tovor takoj pošlje v Zagreb, sicer pade krivda na zastoju prometa na južno železnico. Na podlagi te zahteve jc južna železnica 6. t. m. kratkomalo dirigirala vseh 600 vozov iz Maribora v Zagreb. Prvi dan se jc ocarinilo v Zagrebu juž. kol. 2 voza in pol. Drugi dan nič. Proga Zidani most-Sisek jc prenapolnjena. Kakšne posledice bode to imelo, se bode pokazalo prihodnje dni. ministrska .kriza. LDU. Belgrad, 9. oktobra. Današnja »Tribuna« javlja: Dr. Pavlovič jo dobil danes odgovore vseh opozicijonalnih strank, da noČQjo vstopiti v nov kabinet. G. Protič je v svojem imenu dr. Pavloviča že vnaprej obvestil o možnosti negativnega odgovora na njegovo ponudbo. V sredo popoldne je imel sejo tudi radikalni klub in je na niči sklenil, da odbiio ponudbo dr, Pavloviča. LDU. Belgrad, 9. oktobra. »Politika« piše: Ker gospod PaŠič sedaj nc želi sestaviti nove vlado in ker je to tudi dr. Trumbič odbil, češ da ne pozna šo dovolj notranjih razmer, se je snoči pojavil kot kandidat za ministrsko predsedstvo g. Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacijske-ga sodišča. Njegovo kandidaturo podpira Pašič in so zdi, da bi bile tudi ostale stranke pripravljene podpirati njegovo kandidaturo. Naravno jo, da ima ta pojav tudi svoje nasprotnike, ker stoji g. Jovanovič izven parlamenta. LDU. Belgrad, 9. oktobra. »Politika« piše: Danes ob desetih so se sestali zastopniki vseh strank, da urede akt, ki ga nameravajo v imenu opozicijonalnih strank izročiti dr. Pavloviču. VpraSanle Reke. LDU Pariz, 8. oktobra. (DKU) Kakor doznava »Matin« iz Rima, bi bila italijanska vlada pripravljena, privoliti v tako rešitev reškega vprašanja, da bi sc iz Reke in Voloskega ustanovila upravna cclota, ki bi jo upravljala zveza narodov; pri tem bi morala teritorijalna zveza z Italijo ostati neprekinjena. Italijanska vlada bi pa obdržala varstvo nad italijanstvom Reke. LDU Priz. 8. oktobra. (DKU) »Intran-sigeant« poroča: V italijanskih političnih in diplomatičnih krogih v Parizu se polaga posebna važnost na dejstvo, da vlada to-časno popolno soglasje med Parizom in Rimom. Vest o noti, ki jo je angleška vlada poslala italijanski in ki vsebuje gotove grožnje, se more smatrati za neresnično; gre samo za zelo vljuden korak pri italijanskem poslaniku v Londonu, marauisu Im-perialiju. Irska. LDU Pariz, dne 9. oktobra. (DunKU) j »Chicago Tribune« poroča iz Londona: j Lloy4 George bo parlamentu, ki se sestane čez 14 dni, predložil zakonsko predlogo J o homerule za Irsko. LDU Pariz, dne 9. oktobra. (DunKU) V pismu, ki ga je prejel iz New Yorka, opozarja list »Daily Mail« na važno vlogo, ki jo igra irski problem v politiki Zedinjenih držav. To se kaže, pravi list, zlasti v tem, da so mnogi Amcrikanci, ki so bili med vojno iskreni prijatelji Anglije, postali v zadnjem času njeni odločni nasprotniki. V tem oziru je zelo škodljivo zlaisti zadržanje Carsona napram Ameriki. Irski vpliv je dandanes gonilna sila v boju opozicije proti zvezi narodov. Naziranje Amerikancev je, da je treba pustiti Ircem, naj si posteljejo, ampak samo definitivna rešitev irskega problema po angleški vladi. LDU Pariz, 9. oktobra. (DKU) Iz Londona se poroča, da je bila v torek v Londonu važna seja ministrskega sveta pod predsedstvom Lloyd Georgeja. Predmet razprave je bilo irsko vprašanje. Lloyd George namerava podeliti Irski podobno ustavo, kakor jo imajo angleški dominiji; ulstrska pokrajina se bo odločila potom ljudskega glasovanja, hoče li pripasti novi upravi, ali pa bo dobila svojega lastnega državnega tajnika. poročila. Wilson. LDU Washington, 8. okt. (DunKU. -Brezžično.) Po zadnjem zdravniškem izkazu se je zdravstveno stanje predsednika \Vilsona zboljšalo. Proletarska diktatura v Italiji. LDU. Berlin, 9. okt. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Lugana: Po burni skupni seji so udeleženci zborovanja italijanskih socialistov v Bolgni včeraj z 48.000 proti 18.000 glasovom sprejeli maksimalni program. Ta program zahteva nasilno ustanovitev proletarske diktature delavskih in vojaških svetov kot sredstvo za dosego komunističnega gospodarstva. Republika na Španskem. LDU Berlin, dne 9. oktobra. (DunKU) •»Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Rotterdama: Kakor javljajo »New York Times« iz Madrida, je vodja španske republikanske stranke Lerroux izjavil, da se v Španiji čaka lc šc na končno ratifikacijo mirovne pogodbe, nakar bo monarhija strmoglavi jena in proglašena republika. Clemenceau se umakne. LDU Pariz, 9. oktobra. (DunKU) Ministrski predsednik Clemenceau je izjavil tudi odposlanstvu vojakov, ki je bilo sj^re-jeto pri njem, da se bo po volitvah popolnoma umaknil iz javnega življenja in da nc bo kandidiral niti v poslansko zbornico, niti v senat. Vladna Uriza na Bolgarskem. LDU Lyon, 8. oktobra. (DKU Brezžično.) Iz Sofije poročajo: Ministrski predsednik Tcodorov, ki je bil načelnik boi-tfoiske mirovne clelegacijc v Parizu, ic dne 2. t. m, poročal o svojih pogajanjih »n o nirovnih pogoji)]. Ker so bila njegova po gajanja nepovoljno sprejeta, je pred! -žil kralju ostavko vse^a kabineta. Nemara bo novo vlado sestavil Stambulkski. V novi kabinet bodo vstopih najbrž tudi socialisti. LDU Pariz 8. oktobra. (DKU Brezžično ) Bolgarska mirovna celegacija 'e z ozirom ra miiji&trsko krizo v Bolgariji zaprosila konferenco, naj ji podaljša rok za odgovor na mirovne pogoje, ki poteče dre 14. t. m. Blokada Romunije. LDU Berlin, 8. oktobra. (DKU) Kakor se govori v krogih pariške konference, so zavezniki poslali Rumuniji ultimatum glede izpraznitve Mažarske in so zapretili tudi z blokado, ako bi se Rumuni ne pokorili povelju, umakniti se na demarkacijsko črto. Trdi sc celo, da zavezniške vojne ladje že blokirajo Konstanco, Politične novice. -f Nov list gorišluh Slovencev. Pod pritiskom italijanske vojaške uprave je zamrlo vse kulturno in gospodarsko delo našega Primorja. Gorica sama, ki jc bila pred vojno s svojimi enaindvajsetimi slov. organizacijami središče živahnega mladega gibanja, jc dobila tekom enega leta skoro čisto tuje lice. Vendar pa ti najboljši naši ljudje, ki nosijo v sebi bogato dedščino or-, ganizatoričnih izkušenj in narodne zavesti, j niso obupali. Tako kot so pred desetletji slov. delavci sami začeli graditi šole La plačevali za otroke šolnino, se je goriško ljvvi-stvo tudi danes oprlo samo nase. Gor&ka je iz lastne sile ustvarila svoje glasilo; — »Goriška Straža« je na novo izšla. Ime samo je program. V uvodnem članku piše: »Slovenci, mi smo in hočemo tudi ostati kulturen narod. Vsak kulturen na-rom ima in mora imeti svoje liste, ki ga poučujejo, izobražujejo in zmiraj bolj dvigajo do višje stopnje kulture. Temu se tudi mi nočemo in ne moremo odpovedati. Saj vemo, kaj pomeni pouk in izobrazba za vsak narod. Do življenja ima pravico vsako ljudstvo, tudi vsak del ljudstva, zato zahteva in hoče imeti to pravico do življenja tudi naš del slovenskega prebivalstva, ki danes prebiva v zasedenem ozemlju. Zato stopa danes »Goriška Straža« pred vas, kot vaša prijateljica, vaša učiteljica. V kulturnih, gospodarskih in narodnih zadevah vam zmiraj zvesto stati ob strani, stare svetinje naše sv. vere in našega jezika hoče zmiraj neustrašeno braniti, zato ji v vsaki hiši odprite vrata na stežaj in zakličite ji — dobro došla!« Nato govori o potrebi enotnega nastopa vseh primorskih Slovencev in nadaljuje: »V ta namen se je sklicala v Trstu letos 3. avgusta glavna skupščina političnega društva »Edinost«, kjer so se zopet vsi Slovenci združili in izvolili za vsa svoja ozemlja en skupen odbor. Tu je torej skupno narodno vodstvo, ki ima danes za svoje delovanje tri liste: »Edinost« kot dnevnik, »Pučkega prijatelja« in »Goriško Stražo« kot pokrajinski glasili. Vsak naj ve, da so danes na Goriškem vse stranke združene, to jc Slovenska Ljudska Stranka, jugoslovanska demokratična in agrarna stranka. Socijalni demokratje hodijo še zmiraj svoja strankarska pota, mislijo tudi izdajati svoj list, potem ko so sc v svojih strankarskih zadevah združili z Italijani.« V »Političnem pregledu« je zelo značilna in zanimiva notica, ki se glasi: V Jugoslaviji traja ministrska kriza še vedno. Mi, ki presojamo te čudne notranje boje onstran demarkacijske črte, opazujemo to tragedijo z drugega višjega stališča, tako na primer, kot je opazoval naš Cankar komedijo v dolini šentflorijanski. A to, kar se godi sedaj v Jugoslaviji je tragedija, tragedija!« V listu je poziv na slovenske stariše, naj vpisujejo svoje otroke v Gorici v »Mali dom.« Kakor je videti iz poziva ni še gotovo, ali se slov. ljudske in srednje šole v Golici otvorijo. »V burnih časih je zagledalo naš glasilo luč sveta in borba za naše narodne svetinje bode huda ...« Da, borba bode huda, a ob strnjenih vrstah organiziranega ljudstva se bo razbila moč sile. Prvi korak je storjen. -f Dr. Tavčar o »Naprejevem« pisanju zoper sv. Rešnje Telo. Župan Tavčar je izrazil v »Slov. Narodu« svoje mnenje o socialistični hujskariji zoper sv. Evharistijo s sledečimi besedami: »Pri tem se kaj živo spominjam, da je pred kratkim mlad dijak, ki si gotovo na svetu še ni pridobil izkušenj in ki se prejkone do sedaj še ni mnogo učil, podal v nekem ljubljanskem listu izjavo, ki priča o mladenišlci, skozinskozi nezreli samozavesti. S svojo izjavo se z vsem mogočim posmehom zaletava v zakrament sv. Rešnjega Telesa. Dobro; bil je to junaški čin, četudi morda le čin žalostnega in pošvedranega junaštva. Vsakemu jc dana svoboda, da sme o kaki stvari tako ali tako misliti, ni pa žc več svoboda, če se sme vsaka taka misel tisknti tn razlrobiti na vse štiri strani sveta. Kakor ne smem za-paliti poslopja, če grem mimo njega, ravno-tako ne smem započenjati požarov na duševnem polju, in najsi ti požari oškodujejo samo druge, mene pa ne! Ali prepričan sem. da ie mladi mož, o katerem govorim, še vedno prav ponosen na svoj spisek in da gotovo živi v veri, da je ž njim rimskega papeža in katoliško vero ugnal v kozji rog. Ko bo postajal starejši, bo gotovo sodil drugače in prepričal se bo, da je bil s svojim dopisom podoben človeku, ki naskaku-je goro iz granita, sedeč na slabotnem ko-zliču. Ne trdim, da bi bilo dobro, da se vsak človek primora, verovati v transsub-stantacijo, priznam, da jih je nekaj na strani pisarije željnega gospoda akademika; vem pa zanesljivo, da je najmanj 95 odstotkov Slovencev, katerim je sv. Rešnje Telo največja svetost, nekaj nedotakljivega in brez dvojb velikanska tolažba v težkih dnevih življenja. In kdor je v tempelj te svetosti, ne da bi ga bil kdo izzval, metal kamenje in blata ter tako smrtno žalil ogromno množico, ki obdaja ta templj, je izvršil brez ozira na drugo, zločin najpod-lejše surovosti in pokazal je, da nima niti zrna olike v sebi.« r-j-; Uredništvo »Napreja« se fe preseli!© v Belgrad. Ker je vsled naporov zadnjega časa uredništvo »Napreja«, ki je itak šibke konšt5*ucije, znatno upehano, odgovarjajo na naše članke ministri iz Belgrada, ki so sicer ob svojem poslu zelo spočiti in jim radi priznamo veselje do polemike, a vendar pošiljajo v Ljubljano dopise, o katerih bi sodil človek, ki ni še bral »Jugoslavije«, da bolj naivnih in sla« bih stvari ni še bral slovenski čitatelj. Daaf vemo, da se stvar ne bo izboljšala, priporočamo »Napreju« zopetno preselitev V Ljubljano, ker se bodo vsaj stroški lista zmanjšaH. + Veliki italijanski vojaški transporti j proti Reki Italijani izvajajo velike vojašk« transporte iz Trsta proti Reki. Ves ponedeljek so vozili vlald vojaštvo vseh vntj med njimi se je odpeljal preko Št. Petra na Krasu vlak artiljerije proti Reki, 4-J Kulturni boj v češkoslovaški re-t publiki. Gospod V, M, priobčuje v včerajšnjem »Slov. Narodu« članek, v katerem opisuje politične razmere na Slovaškem, Med drugim poudarja, da je slovaško ljudstvo v nasprotju s češkim »globoko verno« in da so zato »Čehi že koj po zasedbi naleteli na odpor.« Posluževali so se »pre-radikalnih sredstev« v utrjenje svoje te* publike. »Pričela se je omejevati osebna svoboda z različnimi legitimacijami. Brez legitimacije se ni smelo iz vasi v vas. ZatOl je bilo prav lahko sugerirati konservativnemu slovaškemu kmetu, da Čehi niso prišli na Slovaško kot bratje, ampak kot policajL Sledile so neštevilne internacije. Kdor je bil naznanjen, da je količka} poza-bavljal, je odromal na pokoro v zloglasne Terezine.« Svobodomiselna češka vlada jc odpustila vse uradništvo in učiteljstvo na Slovaškem. »Večino boljših mest so zasedli učitelji iz Morave in Češkega, ki imajo poleg mesečne plače visoke dnevnice (50 do 60 kron), slovaški učitelji in uradniki pa prejemajo še danes iste plače, kakor v lanskem oktobru.« Naposled se pritožujejo Slovaki, da se »z vladne strani ne ozira na njih verski čut. Kot glavne vzroke nezadovoljnosti naštevajo Slovaki: nasilno postopanje uradov, pre-tiranje rekvizicije in agresivno izpodrivanje religijoznosti.« Zato zahtevajo Slovaki zase avtonomijo. Spričo opisanih razmer je nastala na Slovaškem silna opozicija, katero vodi »Slovaška ljudska stranka«* Liberalna buržoazija in socialna demokracija je pač v Jugoslaviji, na Češkem in povsod enako nasilna. Izvesti hoče svoje kulturnobojne načrte za vsako ceno in z vsemi sredstvi, a tudi če se pri tem država oškoduje v svojih temeljih. -f Kaj so zapustili boljševiki Budimpešti. Poleg velikanskega nereda so zapustili boljševiki v Budimpešti tudi strašno draginjo. Kila bele moke stane 20 kron, kruha ni; kila govedine stane 80 Kron, te-letine 70, svinjine 85 kron; nepitana gos 1200, pitana 2000 kron; par piščancev 120 kron. Masti in špeha ni. Kila salami stane 300 do 400 K; šunke 700 kron, soli 20 kron. Ljudje se preživljajo s sočivjem, ki je tudi drago: kg paradižnikov 5, zelene paprike 1 krono; mala melona stane 4 krone; kg suhih češpelj 25, jabolk in hrušk 15 kron. Liter slabega piva stane 5, vina 30 kron. Premoga ni; kurijo le z drvtni. Red v Budimpešti vzdržujejo rumunski vojaki z največjo strogostjo. Delo v tvomicah počiva, ker ni premoga in ker so Rumuni odpeljali veliko strojev. Beračev kar mrgoli, med njimi so nekateri uradniki in častniki. Judje se izseljujejo. Trdno je vse prepričano, da, če bi Rumuni Budimpešto zapustili, izbruhne precej boljševizem in revolucija. Dnevne novice. — Župnijski izpit so napravili dne 8. in 9. oktobra sledeči gospodie: Gabršek Franc, žup. upr. v Šmihelu pri Žužemberku; Klemenčič Pavel, žup. upr. v PollandI; Kogovšek Janko, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani; Lobe Janko, kaplan v Toplicah; Lončar Franc, škofijski tajnik in kaplan; Nastran Franc, kaplan na Krki: TurSič Leopold, kaplan v Šmihelu ori Novem mestu- — Tabor v Labodu dne 12. oktobra se vrši ob vsakem vremenu. Začetek tabora ob 9. uri dopoldne. Ob poldeveti uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. uri sv. maša, po maši govori. Kot govorniki nastopijo znani koroški rodoljubi. Ob 1. uri skupen obed, po obedu prosta zabava: srečolov, šaljiva pošta, confeti, cvetlice, licitacija predmetov itd. Slovenci, Slovenke, pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo, nihče naj ne ostane doma. Zveze z vlaki ugodne, vozovi na razpolago. Vsi v Labod, tužni Korotan vas kliče! _Št. Janž v Rožu. V nedeljo, dne 12. oktobra se igra v prostorih »pri Tišlerju« »Skrivna zaroka«, igra v 4 dejanjih. Na Sporedu so govor, petje in dcklamacija, ačetek ob pol 15. (pol 3.) uri. — Smrtna kosa. Dne 8. oktobra ob pol 4. uri je umrl v Poljčanah nadučitelj g. Josip Svetlin. Pogreb bo v petek ob 16. uri. N. v m. p.l — Letnik 1895 bo odpuščen najbrže koncem letošnjega leta, letnik 1896 in 1897 pa nekaj mesecev pozneje. — Poverjeništvo za uk in bogočastje. Vse one obrtne nadaljevalne šole, katerih golski odbori so v smislu okrožnice podpisanega poverjeništva z dne 3. junija t. l.< št. 2672, vposlali pravomočne izjave občin o pokritju ene tretjine stroškov in morebitnega primanjkljaja, se pooblaščajo, da takoj prično s poukom. Prva polovica dvetretjinskega državnega prispevka se bo šolskim odborom nakazala takoj, ko bodo prijavili pričetek šole in bo po pristojnem nadzorniku ugotovljen proračun, druga polovica se izplača meseca februarja 1920. — Zaradi prometnik težkoč, ki so nastale na hrvaški progi vsled prepočasnega zacarinjenja v Zagrebu, smo bili primorani ustaviti do nadaljnjega sledeče osebne vlake: na progi Zidani most-Ljubljana gl. kol. vlaka štev. 40 in 45, Zidani most-Zagreb j. k. vlake štev. 507, 508, 510 in 511 in na progi Zagreb J. k. - Sisak vlaka štev. 518a in 519a. Sedaj še vozeči vlak štev. 504 odhaja iz Zidanega mosta še le ob 6. uri 20 minut, tako da ima zvezo na vlak štev. 36 iz Ljubljane. Vlak štev. 503 odhaja iz Zagreba še le ob 16. uri in ima zvezo v Zidanem mostu na vlak štev. 39 proti Ljubljani in na vlak št. 42 proti Mariboru. Obratno ravnateljstvo južne železnice Ljubljana. _ Ukraden sladkor. Anton Dragar je ukradel trgovki Zupančič v Dolu zaboj sladkorja, katerega je, kakor pravi, skril v »gmajni«, kjer so ga mravlje tako pokvarile, da ga je vrgel v vodo, samo pet do šest kil ga je prinesel domov in ga dal materi Jožefi. Zupančičeva pravi, da znaša njena škoda 882 kron. Dragarju je prisodilo sodišče 1 mesec težke ječe, Dragarjevi materi Jožefi pa 5 dni strogega zapora. Zupančičevi morata plačati .882 kron. UishliaMke novice. lj Umrl je major dravskega artilerijskega polka, g. Ivan Loger. Zadela ga je kap, ko je jezdil. Pogreb bo danes pop. ob 4. uri iz deželne bolnice. lj Ljudski oder v Ljubljani Ljudski oder V Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 12. t. m., ob pol 8. uri zvečer dve veseloigri, in sicer Rado Murnikovo »Napoleonov samovar« in pl. Kotzbuejevega »Raztreseuca«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici (poleg prodajalne Kat. tisk. dr.). lj Nova založba naznanja, da bo izdala tik pred premijero Stanko Majce-nove drame »Kasija« to knjigo v lepi obliki in jo bo mogoče dobiti po vseh knjigarnah že v ponedeljek. — Opozarja pa znova na ravnokar izdane Jakličeve »Ljudske povesti« in Cankarjevo knjigo »S poti«, ki jih je mogoče dobiti po vseh knjigarnah v Ljubljani za ceno 8 kron za izvod. lj Apostolstvo sv. Cirila in Metoda ima danes popoldne ob 4. uri odborovo sejo v posvetovalnici K. T. D. v Jugoslovanski tiskarni. Vabljeni so tudi drugi gospodje, ki jih zanima delo zedinjenja. Poročata dr. Grivec in dr. Štele. lj Tečaj za učitelje meščanskih šol na državnem učiteljišču v Ljubljani se prične v ponedeljek, dne 13. oktobra. Spored predavanj naznanja razglas na črni deski, — Ravnateljstvo. lj Iz pisarne dramskega gledališča. V torek, dne 14, t, m, se bo vprizorila prva izvirna slovenska noviteta v tej sezoni, namreč »Kasija«, drama v treh dejanjih, spisal Stanko Majcen. Na to zanimivo delo nadarjenega našega pisatelja že danes opozarjamo slavno občinstvo. Predstava se bo vršila izven abonementa. lj Na komandi mesta Ljubljane naj se nemudoma javijo sledeči gg.: art. podpu-kovnik Franjo I. Lah, pešad, podpukovnik Rudolf A. Mihelčič, pešad. poročnik Gvide Gulič, pešad. potpor. Franjo Vizjak, sanit. kapetan I. kl. dr. Ivan Fras. lj Delavstvo nekdanje ljubljanske predilnice. V svrho popisa se vabi vsa delavstvo prcclilnicc, katero je prosilo podpore, v soboto Dopoldne ob 3. uri v Ljudski dom. streliška ulica 12, II. nadstropje, mala dvorana, Da se odpošlje čimpreje zagotovljen popis, je v interesu vseh prosilcev. Za shod povejte svojim tovarišem in tovariši-cam okrog, da se udeleže vsi točno. Poverjeništvo za soc, skrb je obljubilo enkratno podporo. — Jugoslov. Strokovna Zveza. lj Football. — V nedeljo 12. t. m. se vrši na športnem prostoru pred državnim kolodvorom football-tekma med »Ilirijo« in Varaždinskim športnim klubom. lj Odsek uradnic ln trgovskih nastav-IJenk Krekove prosvete vabi k čajnemu večeru, ki se vrši v soboto 11. t. m. v društvenih prostorih v Alojzijevišču, Poljanska cesta i. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen v prid koroškim dijakom. lj Ukinitev kompetence mestnega magistrata ljubljanskega v stanovanjskih zadevah. Deželna vlada i t rk'en;la naredbo, s katero izvrševanje naredbe r?lo'jupre deželne vlade z dne 17. I. 1919, št. 295 Ur. 1., v kolikor je doslej pristojalo mestnemu magistratu v Ljubljani, odslej pripada stanovanjski komisiji. lj Če so okna odprta. Na Igrišču št. 6 je pustila gospa Eberl odprta okna. Neki 11 letni pobalin je izrabil ugodno priliko, skočil je v sobo in ukradel zlato uro in verižico vredni 2000 kron in lovski rog. Mladega tatu so čakali njegovi tovariši, mladi fantje, ki so stekli proti Kilšerjevi ulici. Policija je storilcem na sledu. lj Pretep v II. razredu. Med vožnjo od železniške postaje Škofeljca do postaje La-verca sta napadla brez vsakega povoda pripravnika drž. železnice Ivana Pangerca prokurist M. P. in ravnatelja dveh bank, katere je v poleg ležečem kupeju razžalila neka družba, h kateri g. Pangero ni spadal. Gospod Pangerc je poškodovan. Pretep S2 bo končal pri sodišču, kateremu je naznanjen. lj Visok <*ost iz Prekmurja interni/fi v Ljubljani. Višjega upravnega sednika dr. Ivana pl. Czigany so pripeljali v Ljubljano, kjer bo veliki mažaron inte*-niran. lj Sprememba imsna. Roabini Miiler-egger iz Spodnje Šiške ie deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo zr notranje zadeve dovolilo spremeniti rodbinsko ime v Malgaj. Mittereggerjevi so kljub nemškemu imenu bili vedno zavedni Slovenci, med katerimi nekateri še nemško ne znajo. lj Brambni odsek dravske divizije se je preselil iz L drž. gimnazije v belgijsko vojašnico, odd. V. I. nadstr. lj Vlom. Dne 6. t. m. okolu 17. ure sta vlomila dva Hrvata v staoovanje gospe Pulko Hermine na Sv. Petra cesti št. 18'I. Pokradla sta 1 drago suknjo s telovnikom, 1 modro sivo suknjo s telovnikom, 1 rumeno suknjo s telovnikom. 1 rumenkasto suknjo s telovnikom in 1 siv telovnik. lj Veriženje s čevlji. Med vožnjo iz Škofje Loke v Ljubljano je bilo ukradenih 7 parov čevljev Valentin Durancu iz Belgrada. ČevlH so moški, iz rujavega usnja in zadrgo. Kdor bi ponujal take čevlje pod roko na prodaj, naj se ovadi varstveni oblasti. Ob tej priliki opozarjamo, da cene čevljem zelo povišava veriženje, ker so re verižniki polastili trgovine pri nas na Gorenjskem izdelanih čevljev na Hrvatsko, vsled česar je odpomoč nemudoma nujno potrebna. lj Najdeno kolo, V Kosezah so našli v nekem jarku zgornje dele kolesa z marko »Domovina«. Komur je bilo ukradeno kolo z označeno marko, nai se zglasi v kolodvorski policijski ekspozituri, ki posluje v predilnici. lj Prijete tihoiapke. Kolodvorska policijska ekspozitura je prijela 3 Primorke, ki so nameravale pod obleko tobak odpeljati iz Ljubljane preko demarkacijske črte. Policija jima je prisodila 2 dnevni policijski zapor, v Ljubljano se ne smeta več vrniti. Dalje je aretirala policijska kolodvorska ekspozitura verižnlco A. K., ki je nameravala utihotapiti v Nemško Avstrijo 350 zavojčkov tobaka. MainovsiSa poroEfr^. (Naše telefonsko poročilo.) Dr. Korošec © seli. GOVOR DR. KOROŠCA V ZAGREBU. Zagreb, 9. okt. Danes popoldne ob 3. uri je imel dr. Korošec ob navzočnosti mnogoštevilnih zagrebških pristašev Ljudske stranke političen sestanek, na katerem je obširno poročal o političnem položaju v Belgradu, njegovi zgodovini in o možnosti rešitve krize. Jugoslovanski klub je stal začetkom krize na stališču koncentracije strank. Ko koncentracija ni uspela, je Jugoslovanski klub zagovarjal načelo, da prevzamejo vlado stranke, ki tvorijo večino. Ker je najvišje mesto odbilo sestavo kabineta večine po opoziciji, misli, da bo končni izhod iz krize sestava strankarskega kabineta demokrat&ko-socialističnc manjšine. Jugoslovanski klub je pripravljen, da vsakemu kabinetu votira državne potrebščine, to je: dvanajstino, in da omogoči sprejem novega volivnega zakona. Edini izhod iz krize ki je postala državna, je, da se razpišejo volitve. Eden velikih vzrokov krize je sestava parlamenta, ki ni direktno izšel iz naroda, marveč je bil izbran od strank. Pri reševanju krize je klub vedno stal na stališču radikalne rešitve agrarne reforme, Glede volivnega zakona je klub vedno zagovarjal čisti proporc za čimvečja okrožja in pravico glasovanja za vse moške in ženske nad 20. letom. Dr. Korošec je naglasil, da se njegov in njegovih tovarišev odhod iz Belgrada ne sme smatrati za eksodus iz Belgrada, marveč, da so on in ostali člani kluba izrabili priliko, dokler se rešuje kriza, ki jih več ne zanima, da se posvetujejo s svojimi strankarskimi pristaši v Zagrebu in Ljubljani o političnem položaju. Za reševanje poslov in vodstvo kluba so ostali v Bel-g-adu štirje poslane'. Navzoči so odobrili delo Jugos^an-skega kluba ter njemu in predsedniku dr. Korošcu izrazili popolno zaupanje. Na shodu so spreieli resolucve za davek na vojne dobičke in druge važne zadeve, ki naj jih skuša Jugoslovanski klub uresničiti. Komunike. Zagrebško vodstvo Ljudske stranke je tem povodom izdalo naslednii komunike: Danes dopoldne je poročal predsednik Ljudske stranke :n Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec zagrebškim pristašem Ljudske stranke o sedanjem političnem položaju v Belgradu Nasproti vestem ne-kitsrih lisic v je dr. Korošec poudarjal, da Jugoslovanski klub s tem, da so nekateri i njegovi člani odpotovali v domovino, ni i mislil na eksodus, marveč je porabil prili-| ku, da vsled dolgotrajne krize poroča svo-I iitn pristašem o dogodkih današnje krize, ; da se pobriga za strankarsko organizacijo i in d?, se pripravi za volitve, ker se Ljud-I ska stranka vedno bolj š:ri v Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Hercegovini in Dalmaci:i, Vodstvo zagrebške Ljudske stranke jc po-pc'noma odobrilo polit;ko in delo Jugoslovanskega kluba, posebno njegovo radikalno stališče v vprašnnju agrarne reforme in čiste proporčne volilne pravice za moške in ženske. KABINETNA KRIZA. B»Igrad, 9. oktobra, Opozici:onalni blok je imel danes dopoldne posvetovanje zaradi odgovora, ki naj ga da glede sodelovanja v kabinetu. Opoziciia je sklenila, da sprejme kandidaturo Pavlovičevo, toda pod pogojem, da Pavlovič sestavi vlado z istimi osebami, ki so bile v Trifkovičevem kabinetu z edino razliko, da prevzeme Marko Trifkovič mesto ministrskega podpredsednika. Opozicionalci so prinesli s tem veliko žrtev, ker se s tem niso odrekli samo ministrskemu predsedstvu, temveč so prevzeli Pavlovičevo kandidaturo, ki ie bil svoj čas demokratski kandidat, Beigrad, 9. oktobra. Danes popoldne so odposlanci opozicijonalnih strank sporočili dr. Pavloviču svoj sklep s priporočilom, naj čimpreje ukrene, kar je potrebno, da se neznosno stanje vsled večmesečne krize odstrani. Beigrad 9. oktobra. »Politika « piše: Radikalni klub je imel včeraj celo pred-poldne sejo, ki se je nadaljevala popoldne od 4. do pol 7. ure. Seji je prisostvoval Pašič in mnogo doprinesel, da se razburjenje radikalcev radi znanega komunikeja nekoliko pomiri. Klub smatra, da nosi za to odgovornost vlada Davidoviča in nihče drug. Trdi se, da je sam Pašič znatno cenzuriral včeraj posebno izdajo »Samouprave«. Klub smatra, da je odklonitev liste Trifkovičeve proti parlamentarnemu redu. Ravno tako je poveritev mandata Pavloviču po mišljenju radikalcev neparlamentaren akt. Po-edini govorniki so včeraj šli tako daleč, da so zahtevali od stranke, naj izreče Pavloviču nezaupnico kot predsedniku parlamenta. Ves čas se je Pašič trudil, da razprava ne zaide na stranska pota, ter je svetoval zmernost v teh usodepolnih trenutkih. Nazadnje je klub izbral Pašiča, Protiča in Joso Jovanoviča, da sestavijo z načelniki opozicionalnih strank akt, ki ga izročijo predsedniku parlamenta. Poslanci Narodnega in Jugoslovanskega kluba so zborovali včeraj celi dan. Dr, Korošcc je odpotoval v Ljubljano, češ, da se mora pogovoriti s stranko o nadaljni politiki ter se je baje pritožil, da predsedstvo parlamenta ni pazljivo napram načelniku Jugoslovanskega kluba, ker ni bil nikdar pozvan na dvor v posvet ccle tri mesece. Kriza, Beigrad, 9. oktobra. »Politika« piše: Da člani Narodnega kluba n'so odšli iz Belgrada, se je zahvaliti dr. Trumbiču, ki je bil pri njih na kosilu in jih od te namere odvrnil. Tudi oni zahtevajo, da Pavlovič pade pred sc"tankom parlamenta, ako n;-ma večine in protestirajo proti Pribiče-viču, ki je vplival, da nihče od njih voditeljev ni pozvan na dvor v posvet. Po razpoloženju, ki jc vladalo danes dopoldne, izgleda, da opozicionalni blok odbija razgovore s Pavlovičem. Beigrad, 9. oktobra. V poslanskih krogih se govori, da bo Pavlovič ne glede na izjavo opozicije sestavil vlado z demokrati in socialisti in da bo ta potrjena, dasi bo imela zase manjše število kot Trifkovič in tudi ne bo tako široko koalicijska, kot bi bila Trifkovičeva. Mestnik S. Sf. S. Z. Hrušica. Katoliško izobraževalno društvo v Hrušici priredi v nedeljo, dne 12. avgusta otvoritveno predstavo Finžgarjevo »Veriga«. Ker je predstava že dobro znana in povsod priljubljena, vlada že sedaj veliko zanimanje in povpraševanje po nji. Prosimo vse clobre prijatelje, naj se v polnem številu udeleže te predstave. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v »Našem domu« in na dan predstave pri blagajni. Dijaški vssfnik. d Odborova seja S. D. C. so vrši da-I nes ob i. utl popoldne kot navadno. Pridejo naj tudi kooptirani odborniki in od-bornice. Važno! — Predsednik S. D. C. d Uredništvo »Zore« se nahaja v Ljubljani, Ljudski dom, II. nadstropje. Vsi rokopisi naj se pošiljajo od sedaj naprej samo sem. d »Zora« — »Luč« staneta 20 K, za dijake pa samo 10 K. Opozarjamo, da izide prva številka še v oktobru, zato naj se naročniki čimprej priglase. — Uprava listov »Zora« — »Luč«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. d 4. izkaz za knjižnico S. D. Z.s prefe. g. St. Premrl in uprava »Cerkv. Glasbenik« okrog 25 starih letnikov Cerkvenega Glasbenika ter nekaj letnikov »Zore« in »Piščalke«, visokošolec Kr. Debe-vec cn letnik »Zore« in 3 knjige, dijak Jože P. 6 knjig, unrava »Mentorja« 2 izvoda letnika 1918 19, uprava »časa« letnik 1919, g. Ante Pestotnik 5 letnikov »Luči«, 1 letnik »Zore« in 1 letnik »Mentorja«, '1 letnik »Planinskega Vestnika«, 4 letnike lista »Soziale Studentenblatter« ter 27 drugih slovenskih, srbohrvaških, čeških, nemških in italijanskih knjig, profesor Jernej Pavlin, 2 letnika »Zore«. Vsem najlepša zahvala! Priporočamo se šc nn^ilie! S. D. Z. d Darujte za »Slov. dij, Zvezo«!! Orlovski vestnik. Ljubljansko orlovsko okrožje ima nujno in važno sejo v nedeljo, 12. t. m. ob 3. uri popoldne v sobi Orlovske zveze v Jugoslovanski tiskarni, III nadstiopjc. Vsak odsek je dolžan poslati svojega zastopnika. Predsednik. c !m3sJ s:r&?, stepzs'.;, tasslitioo in hiu^csš?. DS2 dasšLon u s^snsii ored- inos«. 80.000 K. SHsiBHil doSjšSefe o crsdsasfi 20.000 kron. S?s2ka 2 iiroal. Srečka 2 kroni. SreOiie sc naročtvo v loterijski pisarn: v iijab-ijani, Foijbnstta c. i, i. nadstr. (Aio.zljevišce), pr Ljudski oder Vič-Glince otvori v nedeljo, 12. oktobra 1919, svojo letošnjo sezono. Pred predstavo se bo dcklamaal prolog k otvoritvi. Nato se uprizori »Domen«, narodna igra s petjem v petih dejanjih, po Jurčiču spisal Ivan Česnik. Začetek ob 4. uri popoldne v Društvenem domu slov. kat. izobraž, društva na Glincah. Omenjena igra se v nedeljo, dne 17. oktobra ob isti uri ponavlja. V pretekli sezoni je dramatični odsek društva vkljub raznim po vojski povzročenim težkočam uprizoril 12 iger s 17 predstavami. Uprizorile so se med drugim sledeče igre: Deseti brat, Mlinar in njegova hči, Divji lovec, Krivopri-sežnik, Naša kri itd. Ker bo dramski odsek, igralsko osobje in vodia odra tudi v letošnji seziji deloval z največjo požrtvovalnostjo, je najboljši uspeli zagotovljen. pr Simon Gregorčič: Poezije. I. zvezek. Životopis napisal Ivan Dornik. V Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani je izšel v lepi, vezani, priročni obliki prvi zvezek Gregorčičevih Poezij, ki smo jih žc dolgo pogrešali na slovenskem književnem trgu. Uvod knjigi je napisal profesor dr. Iv. Dornik, ki se je potrudil, da nam je podal po najboljših virih kelikor mogoče verno sliko tega najpriljubljenejšega slovenskega pesnika. Lepo, 140 strani obsegajočo knjigo, o kateri bomo spregovorili šc obši reje, t > ipo-rečamo vsem prav toplo; cena ji ie 8 K pr Nove jaslice. Umetniška propagan- drugega kuriva, odreja mestni magistrat sledeče: IJuhliani i* irHala nove iaslice. risane » t- Pravico do premogovnih izkaznic ima vsaka v da v Ljubljani je izdala nove jaslice, risiue od domačega umetnika v našem narodnem slogu. Pastiroi in pastirice so oblečene v gorenjske narodne noše, s cekarji in cuK-cami, kožuhi in domačimi vezeninami ter narodnimi okraski skoz in skoz. Jaslice ne napravijo slabega vtisa in so priporočljive — pač prve slo*, enske jaslice na drugi Božič v svobodni «,ugoslaviji. Aprovizacija. Aprovizacija. Dne 11. t. m. (sobota) od 8. dalje se bo prodajalo na prosti stojnici prekajeno svinjsko meso, ki sicer ni polnovredno, a kljub temu dobro in užitno. Cena za 1 kg 15 kron. a Izkaznice za premog. Na podstavi § 19. 9. oktobra 1917, 8t. 28.915 o uporabi premoga in pr kruSnih okrajih mestne aprovizacije stanujoča stranka, katere zaloge ne znaia več kot 1000 kg premoga ali 5 kubičnih metrov drv. 2. Premožnejši sloji pa, ki si lahko kupijo drva, sploh ne dobe izkaznic za premog. 3. Izdalo se bode dve vrsti izkazne za premog in sicer: a) ru-jave izkaznice za štedilnike in b) bele izkaznico za peči; več kakor eno rujavo izkaznico za štedilnik in dve beli izkaznici za peči ne dobi nobena hišna stranka, četudi bi imela več kakor dve peči v svojem stanovanju Pripadnikom hišne stranke pa se prištevajo tudi podnajemniki, ki stanujejo v istih prostorih skupno s hišno stranko, ako nimajo lastnega gospodinjstva Podnajemniki z lastnim gospodarstvom sc smatrajo za samostojne stranke. 4. Obrtniki, zavodi, uradi itd. ne dobe teh izkaznic, temveč dobe na magistratu posebna nakazila za premog. 5. Izkaznice za premog so neprenosljive listine. Pri izselitvi morajo stranke ukaza deželnega predsednika za Kranjsko z dne oddati vse svoje izkaznice za premog hišnemu gospodarju, ki jih mora takoj vročiti stranki, ki sc aa novo naseli ▼ izpraznjenem stanovanju. 6. Na vsak odrezek izkaznice za premog odpadajočo množino premoga kakor tudi časih način prodaje premoga določa in objavlja mestni magistrat. 7. Za izgubljene a!» uničene izkaznice za premog se ne izda novih. 8. Prestopke tega razglasa bode kaznovalo politično okrajno oblastvo po § 18. gori navedenega ukaza z globo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako ni prestopek po obstoječih kazenskih zakonih strožje kaznovati. Ta razglas je veljaven z dnem krajevne običajne razglasitve. a Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zaneslivo udeleže seje, ki se vrši v ponedeljek ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici. a Krasne komisije bodo uradovnle v sredo, dne 15. oktobra 1919 od 8 do pol 1. ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za premog. Način razdelitve izkaznic se objavi k posebnim razglasom. MzroZalfe JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA L zvezek Simon Gregorčičevih »Poezij« (životopis napisal Ivan Dornik), je ravnokar izšel v novi izdaji v zalogi jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Oblika je zelo lična in prikupna, tudi cena K 8.— za elegantno vezano knjigo je pri današnjih razmerah izredno nizka. Ni nobenega dvoma, da bo po poezijah našega najpopularnejšega pesnika vsakdo posegel. Kratka zgodovina SHS, spisal profesor Matija Pire v Mariboru. Cena K 2.—» Ta knjižica je izšla že v tretjem natisu v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogočastje ja knjižico z odlokom z dne 14. marca 1919, št. 1457, priporočilo kot pomožno učno knjigo za porabo v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. več različnih VOZOV konjska opremo. Martinova cesta 22. Ljubljana. ^llTesCskr- SVlOlO * Naslov pove uprava lista pod Št. 5991. Proda se umska oprava z poni- ftua trde?a le v/ Friderik Loger, okrajni glavar, naznanja v svojem in v imenu brata in sester vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod loan Loger major, komandant II. divizije dravskega artilerijskega polka, danes 8. oktobra nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek ob 4. url pop. iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Maša zadušnica se daruje v soboto ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1919. častniški zbor artilerijskega polka dravske divizije naznanja, da je umrl priljubljeni tovariš, gospod oan Loger major. Pogreb se vrši dne 10. t. m. ob 4. uri pop. iz deželne bolnice. Ljubljana, dne 9. oktobra 1919. Več zanesljivih Bog je poklical k sebi našega najblažjega soproga, naskrbnejšega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Jožefa Svetlin nadnčiteija v Poljcanab, po kratki, mučni bolezni v 57. letu njegove starost dne 8. oktobra ob pol 4. zjutraj, sprevidenega s sv zakramenti. Ž njim smo izgubili svoje najdražje. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil petek ob 4. uri pop. na pokopališče v Poljčanah. Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto. Poljčane, dne 8. oktobra 1919. Žalujoči ostali raznašalcev išče kolportažni oddelen Slovenca in Večernega lista. Zglasiti se je med 9. in 12. uro dopoldne v imeno\anem oddelku, pritličje, Juqos'. tiskarna. zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi hrvaške korespondence, z daljšo prakso, se iš e pod ugodnimi pogoji, za večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe s spričevali in navedbo željene plače pod „Stalnott na anončno ek-spedicijo Alczij Matelič, Ljubljana. «.'• *............ '-'M; Vel ka češka specialna tovarna sejalnili strojev oddaje samozastopstvo odnosno samo-prodajo svoiih svetovnoznanih proizvodov za Jugoslavijo. Ponudbe z referencami pod šifro »Cešlsa tvorn.ca« na Uiocknerjev zavod za otj'aoivan,e, Za greb, Jur.evs.^a ul ca 31. Kupi ss tsiko; hiša z gostilno in vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugod na Kranjskem ali Štajerskem. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »TAivOJ 5921«. veliko blagajno Wertheim, registrir omaro, dve pisalni mizi brez nastavka malo decimat tehtnico do 20 kg. — Ponudbe pod »Pisarna« na u: ravo lista. JTliši, podgane, ice. sili. lo v.a golazen mora poginiti, ako porabljat« moja naibolis preizkušona id »plofcno hvaljena srodštvu, kot proti poljskim mišim K. fl, za podane in ralul li 6 —; za ščurke li i —; tinktura za stenico K 6 —; uniuovalcc moljev K. 3.—; prašek proti mrčesom 3— in 8—K: mazilo proti ušeiu pn ljudeh K 3.—; mazilo ranil pri žlvlut li o'—; prašek za o Si v obleki m perilu K a.—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjafll (uničev rastlini K. 3.—. Prašek proM mravljam 3 —. — Pošilja po povzetja Zavod iti eksport Mer, Zart 39., Petrinjska ulica 3. Tr^ovoam pri vočjem odjemu popust. dokler je prilika in ugodna cena in dokler traja zaloga v skladišču „Balkan" kjer ga prodaja tvrdka Paternost & Remic na cele vroče, ki se imajo prinesti seboj. Kdor želi cel vagon, naj se obrne direktno na imenovano tvrdko. Proda se iz proste roke s štir mi sobami, 2 kletima, vrtom ln 1 njivo. Naslov: Šafar, Stožice st 62. p. Jezica. Proda se večja množina metel, kamenita miza, kopirna preša, obešalnik za obleko, pripraven za kavarno ali restavracijo, omara za led, 5 zabojev mila, vse veličine kozarcev za vkuhavame sadja, 50 kg cikorije, 100 steklenic čajnega ekstrata, 50 st. iimono-vega soka, dva rezalca šunke 2 pos. za kislo zelje, 200 raznih steklenic, 200 kg praln. praška, 1 mala stelaža in 1 velik zaboj. Vpraša se: Kolodvorska ul. 32. vsebujoča vinovica (francosko žganje) je 9P ELEVATOR edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana.--Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah.--Na debelo pa edino le v glavni zalogi za Slovenijo: F. šibenik, LJubljana, Gosposka ulica 16. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! G UR JE srbečico, hraste. liiaie, anifii pri človeku in 2ivin< mazilo zopet srbečico. Brez duha to ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodala in raxpo!il|a lekarna Trukčcrr » Uobllani, traven rotovža. 1631 Iščem vinilaria jamskega ali z ženo brez otrok, ki razume vse posle vinogradništva, sadjarstva, pa tudi živinoreje. Nastop takoj. Začetna plača za ožeujen par 150 K stanovanje in oskrba Vpraša naj se; .U.Bazianoe Zagreb, Draa«ovi6eva u. 36. razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc in mehkih ovratnikov nudi trgovcem samo na debelo Domača fvomica rublja d. d. Zagreb, Jelačičev trg 2, II. n, Naročila po povzetju se izvršujejo z obratno pošto - Vreče - vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J.Kušlan, Kranj, Gorenjsko. se bliža! Ako hočete, da ostanejo Vaši otroci zdravi in čvrsti, dajajte jim pristno ribje olje, ki se dobi v drogeriji oanitas v Celin