Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.-------------------— ------------------- Geslo : Vse za vero, dom, cesarja- Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. -- Rokopisi se ne vračajo. ---- -------— - - -------- ---------------- I. letnik. V Gorici, 1. oktobra 1914. 37. številka. Bojno grmenje. Bitka ob reki San. Dunaj, 26. sept. (Kor. urad) poroča: Po bitki pri Lvovu uvedeno zbiranje naših bojnih sil na ozemlju zahodno' od Sana ni dalo samo časopisju ententc povod za najzliobnejše izmišljotine in najbolj smešne komentarje, ampak je tudi drugod izvalo napačne predstave 0 položaju naše armade. Temu nasproti moramo opozarjati na to, da se je omenjeno zbiranje izvršilo povsem prostovoljno, kar dokazuje dejstvo, da tega zbiranja sovražnik nikjer ni mogel in ni niti skušali ovirati. Trditve, ki prihajajo od sovražne strani, o uspehih ob črti reke San so popolnoma neresnične. Gre edino le za posamezna bombardiranja, ki so bila inscenirana z velikim številom čet, težkih topov in municijo proti utrjenimi in le z maloštevilnimi posadkami zasedenim prehodnim točkam, ki so po izvršitvi svojega namena in rastrelitvi mostov bile prosto-voijno izpraznjene. Londonsko poroči- o padcu dveh fortov pri Przemyslu je seve popolnoma izmišljeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hbfer, generalni major. Ruske izgube pri Lvovu. Dunaj, 26. septembra!. »Neue Zii-Neher Zeitung« piše, da je Rusija spoznala, da je morala plačati obe bitki Pri Lvovu z izgubo 100.000 mož. Ruski vpadi na Ogrsko. Ogrski korešp. urad sporoča z dne 2/. septembra: Zdi se, da hočejo posamezni manjši ruski oddelki poskusiti Prekoračiti nekatere prehode v Karpatih. Včeraj, dne 26. sept., je bila mala Praska med našo majhno četo pri prelazu Ušok v komitatu Ung in med ruskimi četami. Danes, dne 27. je prišlo do spopada pri I oron.ji v okraju Mar-maroš, ne da bi se bilo Rusom posreči-lo Prekoračiti na kakem kraju mejo. 1 e‘Praske so se dogodile v veliki da-j-avi 0cj torišča glavnih dogodkov in nimajo nobenega pomena. Njih edini namen more biti, da hočejo odvrniti Pozornost od glavnega bojišča in razburjati ljudstvo. Če se vse to dobro Premisli in tehtno presodi, se pokaže brezuspešnost tega sovražnega početja. Novi spopadi v Karpatih. Budimpešta 28. (Kor.) »Budimpe-^ter Korrespondenz« poroča s kompe-entne strani, da so Rusi tudi včeraj na ?/nestih prekoračili ogrsko mejo v knrtiitatu Ungu. Naše tamkaj se nahajajoče čete so prodirajočega sovražni-a zadrževale. Praske se vrše še ved-j10- Iz bližnjih delov dežele so odšle nočnejše čete našim četam na pomoč. Naši proti Rusom. [I u n a j. 29. Korešp. urad poroča: Prj - Zaradi novih operacij, ki so jih lcele združene nemške in avstro-rske vojne sile, s^ žt začenja na o- beh straneh Visle umikanje sovražnika. Močno rusko konjenico so naši pri Bieczu razkropili. Severno od Visle preganjajo združene armade več sovražnih konjiških divizij. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hbfer, generalni major. Budimpešta, 29. (Kor.) Ogrski korespondenčni urad poroča: S kompetentne strani smo pooblaščeni, da javljamo: Ob meji pri Kbrbsmezb se vrši bitka. Po zanesljivih informacijah so naše čete v okolici Oekormbzo pori nile sovražnika nazaj. Iz županije Ung se poroča, da je železniška proga pri Csontosu prosta, iz Csontosa so odšli monterji v Fenyes-volgi, dia zopet popravijo- brzojavno napeljavo. Iz tega je razvidno, da se je posrečilo poriniti sovražnika nazaj tudi preko mesteca Fenyesvblgi. Južno bojišče. »Tagespost« poroča: »Na srbskem bojišču naše operacije uspešno napredujejo. Ob krilu naše prodiralne ceste so se vzgnjezdile v Podrinju v gozdovih in goratih zasedah močne srbske čete. Te so vznemirjale in napadale prehode pri Zvorniku ;n Ložnici, zato da bi naše čete, ki so e za nami pomikale, zadržavale. Treba je bilo Podrinje izčistiti. Po večdnevnih hudih bojih se je našim četam posrečilo, da so se polastile višin, ki zahodno od Krupanja mesto obvladujejo. Posest teh višin, Jagodnja planina, Črni vrh in Biljek je za razvoj naše ofenzive v Srbijo velike važnosti'. Gričevje in hribovje pred Valjevom je našim četam dostopno. Gete, ki se za nami pomikajo, imajo prosto pot in se nimajo več bati srbskih sil. Zavzeli smo važno pozicijo, ki nam varuje hrbet. sled tega tudi lažje vzdržujemo prehoda pri Zvorniku in Ložnici brez velikih moči.a »Siids!awische Korfespondenz« ima o zadnjih bojih s Srbi, kakor posnemamo po dunaj. listih, poročilo, da so po prehodu čez Drino imele avstrijske čete dobro večerjo, pri kateri so svetile nekatere goreče srbske hiše, iz katerih se je streljalo na naše čete. Srbi, katere so Avstrijci vrgli nazaj pri L., so zavzeli južnozahodno pozicije pri večjem kraju V., da bi preprečili združenje tega dela avstrijske armade z onim delom, ki je operiral preko K. na cesti proti V. Ko sa pa naši vojaki naskočili Srbe z bajoneti, kličoč: Živio in Eljen, so Srbi zbežali v popolnem neredu. Med tem je naša druga skupina pri K. imela hud boj s Srbi, katere je baje vodil srbski princ Jurij. Srbi so bili popolnoma poraženi in je bil peti srbski pešpolk skoro popolnoma uničen. Malo je manjkalo, da ni bil vjet tudi srbski princ Jurij. Med tem sta se obe naši skupini združili ter prodirati naprej med vsakodnevnimi manjšimi boji. Naši so vjeli mnogo Srbov. Naše čete v Srbiji. Dunaj 29. sept. Po ostrih bojih, ki so trajali več kot 14 dni, je nastopil v bojnih operacijah kratek odmor. Naše čete so bile prekoračile že Drino in Savo. Sedaj se nahajajo vse naše čete na srbskih tleh in se vzdržujejo na postojankah, katere so pridobile po trajnih, srditih napadih, ki so končali vedno z velikimi sovražnikovimi izgubami. — V zadnjih bojih je bilo zajetih skupno 14 topov in več strojnih pušk. Število vjetnikov je izdatno in veliko tudi število srbskih beguncev. Poročila o srbsko-črnogorski ofenzivi v Bosni so nastale vsled vpada manjših čet na meji Sandžaka, kjer ni bilo našega vojaštva. l akoj se je odredilo vse potrebno, da se to ozemlje izprazni. Potiorek, general artilerije. Boji na Francoskem se nadaljujejo. Berlin, 26. septembra. V nadaljnem poteku operacij je prišlo na skrajnem desnem krilu do novih bojev, ki pa so ostali dosedaj še neodločeni. V centru bojne fronte ste izvršili obe stranki posamezne napadalne sunke, drugega pa se ni zgodilo ničesar Kot prvi izmed zatvornih fortov južno od Verduna je padel danes C a m n d e s Ro m a i n s pri St. Mihiel. Bavarski polk »von der Tann« je razobesil na trdnjavi nemško zastavo. Naše čete so tam prekoračile reko Mozo. V ostalem ni na zapadu in na vzhodu nikake spremembe. Bojna črta je sedaj silno dolga in obsega več sto kilometrov. Ustavljen francoski napad. Berlin 27. sept. Kor. urad sporoča s francoskega bojišča, da so Francozi izvršili proti nemškemu desnemu krilu oster napad. Toda pri tem je bila ena francoska divizija odbita kakor tudi ves napad v splošnem. V središču vojne črte so Nemci napredovali v posameznih točkah. Zatvorili forti južno od mesta Verdun so ustavili streljanje. Naša artilerija je v boju s sovražnimi četami na zahodnem bregu reke Može. K potopu treh angleških vojnih ladij. Kristijanja 25. O junaškem činu nemškega podmorskega čolna »U 9«. piše neki znan norveški admiral sledeče: Angleška taktika blokade Severnega in Vzhodnega morja je obsojena v smrt, ker se zamore skozi vso angleško obrežje kljub temu vtihotapiti nemški podmorski čoln z 20 mož v Ro-kavski preliv, ki ga preobvladujejo Amgleži že stoletja. Da so uničene angleške križarke starejšega tipa, je čisto brezpomembno. Kakor se je zgodilo z včeraj potopljenimi ladjami, tako se zgodi lahko jutri z vsem angleškim brodovjem. Nova doba, nova pomembna metoda se je pričela za male pomorske države, ker si zamorejo nabaviti večje število tega strahovitega, a ne dragega podmorskega orožja. Nemški zrakoplov nad Parizom. Pariz 27. Korešp. urad poroča iz Pariza, da je neki nemški zrakoplov, sistem »Taube«, okoli 11. ure, ko je bila še precej gosta megla, priplul nad Pariz in vrgel več bomb v bližino Eiffelo-vega stolpa, kjer se nahaja postaja za brezžični brzojav. Ena izmed teh bomb je v ulici Trocadero zadela nekega starčka in ga ubila. Njegova hči je pa težko ranjena. Bombe so gotovo imele namen razbiti omenjeno brezžično postajo na Eiffelnovem stolpu. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko, S i r o t i š e e«. ' Neki bolan gospod s Krasa daruje 10 K 12 vin., da bodo sirotice molile za zdravje; zvest Avstrijec daruje 5 K, da bodo sirotice molile v spomin in imendan našega presvitlega cesarja, in da bi Gospod Bog obvaroval našo sv. vero in domovino; Ana Pich 5 K. Amalija Bril 1 K, preč. g. dr. I. Ujčič, dvorni kaplan, po preč. dr. Fr. Zigon-u 10 K; preč. g. Karol Čigon, vikar, 30 K. Blagopokojni g. Franc Kodrič, kurat na Trnovem, je zapustil v svoji oporoki 150 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost s 1 o v e ii-skeganarodapodslavnovla-do Njega Veličanstva cesar-jaFranca Jožefa L! Novice. ' Cesarjev god. Dne 4. t. m. na dan sv. Frančiška Serafinskega, praznuje Njega Veličanstvo, naš presvitli cesar svoj godovni dan. Kakor se veseli zvesta družina godu svojega očeta, svojega hišnega poglavarja, tako se vesele tudi vsi avstrijski narodi onega dne, ko praznuje naš najvišji vojni gospodar svoj imendan. Da bo ta dan pa zadobil še veličastnejše lice, je sklenila škofovska konferenca, kakor poročamo na drugem mestu, da je 4. oktober molilni dan za celo našo monarhijo. Po vseh cerkvah bo ves dan izpostavljeno Najsvetejše, povsod bodo ta dan kipele k nebu molitve zvestih državljanov, ki v teh težkih, krvavih časih prinašajo svojemu vladarju kot goefovno darilo: neomajano zvestobo in uda-nost do smrti. Tam zunaj na bojnem polju grme topovi in1 pokajo granate, v naših cerkvah in naših srcih pa se dviga k nebu molitev: Bog nam o-hrani cesarja in domovino! Slike Njeg. Veličanstva in sina prestolonaslednika. Na prošnjo protek- torice oficijalnega vojnega oskrbstva v Avstriji in Ogrski, nadvojvodinje Cite, je Njegovo Veličanstvei dovolilo, da se smejo vporabljati za vojno-oskrboval ne namene specijalno v to svrho napravljeni fotografiji Njegovega Veličanstva in sina nadvojvode prestolonaslednika, mladega Franca Jožefa Otona. Fotografijo je napravil dvorni fotograf, ces. svet. Kosel, in se zamore smatrati kot izvrsten posnetek Njegovega Veličanstva, vzvišenega cesarja in mladega nadvojvode, drugega dediča čestitljivega habsburškega prestola. Pričakovati je, da postane ta slika med prebivalstvom kmalu splošno priljubljena in da jo bo smatralo vse prebivalstvo kot spomin na težke dni, ko je bil naš prevzvišeni vladar vzgled narodom. Vojno - pomožna pisarna notranjega ministerstva bo prodajala sliko povodom godovnega dne Njg. Veličanstva, dne 4, oktobra kot okras za sebe s primernim okvirjem po eno krono, kakor tudi kot razglednice po 20 vinarjev. Naročila na obratno centralno voj-no-pomožno pisarno na Dunaju, I. Ho-her Markt št. 5. F‘ri naročilu najmanj 25 slik ali 100 razglednic 20% popusta. Cesar za ranjence. Cesar je odredil, da se mora vsa divjačina, ki jo u-bijejo v loviščih. Godolo in Višegrad, oddati tamošnjim vojaškim lazaretom. Cesar je zopet obiskal ranjence. Dne 28. sept. je Njega Veličanstvo zopet obiskalo dunajske ranjence in sicer bolnišnico »Rdečega križa« v He-gelgasse. Cesarja so sprejeli pri vhodu razni odlični dostojanstveniki in grof V ran n je imel pozdravni nagovor. Nato se je cesar podal v častniško sobo, kjer je vsakega ranjenca prijazno in Ijubez-njivo nagovoril in potolažil. Poročnik Madrič, ki je v bitki po strelu izgubil eno roko, je prosil cesarja, da mu bodi dovoljeno, služiti samo z eno roko. Cesar je prošnji milostno ugodil. Potem se je podal cesar v prvo nadstropje in stopil v oddelek za moštvo. J udi tukaj je stopil k vsaki postelji in povpraševal ljubeznjivo in dobrohotno o kakovosti poškodbe, o sedanjem stanju in pa, ako bolnik čuti še bolečine. Cesar je povsod tolažil. Neki težko ranjeni je hotel, da ga na vsak način poneso na nosilnicah na rniostovž, da vidi svojega cesarja. Ustregli so mu. Cesar se je globoko k njemu sklonil in ostal dalje časa pri njem. Videlo se je, kako zelo vzradoščen je bil ranjenec, da mu je bilo dano, videti svojega cesarja. Cesar si je ogledal tudi obe operacijski dvorani in odšel, potem, ko se je mudil v poslopju preko ene ure. Izrazil je svoje popolno zadovoljstvo. Medtem pai se je zbralo na stotine ljudstva pred poslopjem. Vsa ta množica je prisrčno pozdravljala vladarja, ko je vstopil v svoj voz. Mariborski knežoškof — jubilar. Dne 27. septembra je poteklo 25 ler, odkar je bil dr. Mihael Napotnik imenovan knezoškofem lavantinskim. --To se je zgodilo 27. septembra 1. 1889. Visoki slavljenec je v posebnem oklicu na čč. duhovščino izrazil željo, naj se radi sedanjih časovnih razmer opusti vsako slavlje. Duhovska vest. Preč. gosp. dr. Franc Knavs, do sedaj dekan v Cerknem, je imenovan za dekana v Šempeter pri Gorici. Dosedanji vodja »Alojzijevišča« v Gorici, veleč. g. David Doktorič je imenovan za kurata v Gabrijah na Vipavskem. Na njegovo mesto pride začasno vpokojeni kurat Vinko Buda. Osebna vest. Njega Veličanstvo cesar je imenoval našega rojaka Av- gusta' Kralja, dosedaj generalnega konzula 2. razreda, za generalnega konzula 1. razreda. Molilni dan za monarhijo. Vsled tozadevnega sklepa škofovske konference je napovedan dan 4. oktober, t. j. godovni dan našega cesarja, kot molilni dan za celo našo monarhijo. Presna procesija v Ogleju. Preteklo nedeljo ob 3. in pol popoldan se je vršila v Ogleju veličastna procesija za zmago našega orožja in za mir. Procesijo je vodil prevzvišeni. knezonad-škof dr. Sedej. V procesiji so nesli znani oglejski čudodelni križ. Procesije se je vdeležilo več tisoč vernega ljudstva. Dopisovanje z vojnimi vjetniki. Vjetniški poizvedovalni urad »Rdečega križa« se trudi, kakor poroča »Rdeči križ«, da bi omogočil direktno dopisovanje med vjetniki in njihovimi svojci. — C. in kr. ministerstvo je iz human-nega stališča dovolilo, da vojni vjetniki sovražnih držav lahko dopisujejo s svojo domovino. To se vpelje, kakor se sedaj vidi, tudi v Rusiji in Srbiji. To so lahko povzame iz tega, da je že več pisem, ponajveč sorodnih vjetnikov, prišlo iz imenovanih držav po posredovanju Rdečega križa, k nam. Vodstvu »Rdečega križa« je v veliko veselje, da se iz teh pisem, ki morajo biti, pred-no se odpošiljejo, kar je umevno, pregledana, lahko razvidi in poroča, da se naši vjetniki, ki so na Ruskem, povsem dobro počutijo in da se lepo postopa z njimi. Poizvedovalni urad prosi pri tej priliki zopet, da se stavi vprašanja samo pismeno in ne ustmeno, ker bi bilo sicer nemogoče, opravljati službe. Okrožnica glede izogibanja in pretakanja vozil. S 1. oktobrom t. 1. obvelja novi, pred kratkim sankcijonirani deželni zakon, ki se tiče premembe § 14. cestno policijskega reda za javne neerarske ceste. Prej navedeni novi § 14. določa, da se mlorajo vsa vozila (vozovi, avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa itdT držati leve cestne strani, izogibati sc na levo in prehitevati na desno, kakor tudi morajo temu primermo napravljati prostor prehitevajočim vozilom. Ako d'ospeta na cestna križišča istočasno dve vozili, ima prednost vozilo, ki prihaja od leve strani. Vozovom, ki jih uporabljajo členi Najvišjega dvora, dalje stopajočim vojaškim oddelkom, procesijam in pogrebnim sprevodom se mora vsako vozilo izogniti. Istotako se mora izogniti vsako drugo vozilo poštnim vozovom in gasilnim vozom, ki peljejo k požaru. Enaka določila je izdala'tudi c. kr. vlada za promet na erarskih cestah. Dosedanja navada, izogibati se na desno in prehitevati na levo, se je v naši deželi tako zelo ukoreninila, da je treba kar najbolj mogoče razširiti med ljudstvom vsebino novih cest-no-policijskih odredb v svrho, da sc preprečijo neprilike in nevarnosti. Vsled tega priporoča deželni odbor najtoplej-e vsem občinam, cestnim odborom, župnijskim in vikarijskim uradom, da na najprimernejši način seznanijo ljudstvo z zgoraj navedenimi zakonskimi določili in da ga opozore, naj se strogo drži navedenih novosti v prometu z vozili na javnih cestah. Deželni odbor. Umestna naredba c. kr. nižjeavstnj-skega namestništva. C. kr. namestništvo na Nižje Avstrijskem je izdalo te dni na vse podrejene oblasti naredbo-, v kateri priporoča naj te oblasti posebno v jezikovno mešanih krajih gledajo na to, da se prepreči vse, kar bi količkaj vtegnilo spominjati na razne narodnostne spore in boje iz prejšnih časov. K tej svoji odredbi je c. kr. nižjeavstrij-sko namestništvo dodalo še sledeče, tes važne pripombe: Ni smeti prezreti, da narodna ali drugačna narodno-politična trenja morejo dovesti do tega, da se iz golega sovraštva proti političnim nasprotnikom delajo ovadbe, ki morejo imeti za ovajence težkih posledic. Zato je naloga varstvenih oblasti, da take ovadbe preiskujejo s polno objektivnostjo glede na njihovo resničnost. Golih denun-cijacij oblasti ne smejo poslušati. Izjemne naredbe niso naperjene proti nobeni narodnosti in niso po svojem bistvu določene v to, da bi pokrivale preganjanje nevin, udruženi ali organizacij kateresibodi narodnosti, ako ni d v -miti na njihovi državni zvestobi. V obrambo gaiiških državnih uradnikov. Kor. Wilhelm sporoča: Ker so se trosile oi državnih in posebno o že lezniških uradnikih v Galiciji razne izmišljene vesti, češ da isti niso vršili napram državi svojih dolžnosti in da soi šli celo sovražniku na roko, je treba javno pribiti in priznati, da so take vesti skozi in skozi izmišljene in brez vsake resnične podlage. Razpis natečaja. Podpisani deželni odbor razpisuje s tem mesto učitelja in mesto učiteljice pri deželni gluhonemnici. Učitelju pritiče letna plača 16 0 0 K in stanarina 4 0 0 K, učiteljici pa letna plača 1 4 0 0 K, ustanovanje v naravi in brezplačna hrana. Obema pritiče nadalje pravica do šest petletnin po 10% plače. Plošniki morajo z listinami dokazati: a) da so usposobljeni poučevati na ljudskih šolah; b) da poznajo metode in predmete glede poučevanja gluhonemcev; c) dla znajo deželne jezike; č) da so v nravstvenem oziru ne--omadeževatni in d) da so avstrijski državljanje. I 'rednost za imenovanje imajo prositelji pripadajoči pokneženi grefini Goriško-Gradiščamki in za mesto učitelja pa sni, ki znajo podučevati tudi risanje. Prošnje se naj predložijo deželnemu odboru do 15. oktobra 1914. Nadaljna pojasnila daje tajnik deželnega odbora. Izkaznice za prosto vožnjo črnovoj- nikov. Črnovojniki rojeni 1894, 1893 in 1892. 1. ki morajo iti pričetkom me-svca oktobra na razgledovanje (nabor) v Trst, dobijo na županstvu črnovojni-ške izkaznice, ki jim dajo pravico d:o proste vožnje na železnici iz kraja bivališča in nazaj ter za one, ki bodo potrjeni, tudi za vožnjo iz kraja bivališča v kraj, kamtoir bodo vpoklicani. Pred nastopom vsake vožnje morajo pa pokazati izkaznico pri železniški blagajni v svrho potrditve. V ta namen naj pridejo črnovojniki dovolj časa pred odhodom vlaka na kolodvor. Prodaja vojaških konj. Dne 1. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne se proda potom javne dražbe 1 9 vojaških konj v Gorici, na Travniku. Županstva naj obveste o tem takoj interesente. C. kr. namestn. svetnik. Denarni prijemki za nositelje hran-rostnih svetinj. Njegovo Veličanstva je odločilo', da dobivajo od 1. oktobra 1. 1914. dalje nositelji hrabrostnih svetinj sledeče prijemke: Nositelji zlate svetinje dobivajo 30 kron na mesec, nositelji srebrne svetinje I. raz. dobivajo 15 K in nositelji srebrne svetinje II. razreda 7 kron 50 vinarjev na mesec. Na gališkem bojišču sta bila ranjena tudi sinova, g. dvornega svetnika Gabi jelčiča, nadporočnik 97. pešpolka Egon in mlajši sin, praporščak pri 24. polku. Prvi je bil ranjen lahko, drugi pa težko. Kolera. Sanitetni oddelek notranje-tembra zvečer je bil v Tišinu v Šleziji konstatiran slučaj kolere. Gre za neko dne 26. septembra s severnega bojišča došlo osebo. Dne 28. p. m. je bilo konstatiranih■ po dva slučaja kolere na Dunaju, po en slučaj v Žažkovu na Češkem in v Tišinu v Šleziji in to bakterijološkim potom. Gre za osebe, ki so dospele s vernega bojišča. Po poročilih z dne 28. p. m. je bilo v Dobrumilu v Galiciji konstatiranih 22, v Podgorcu v Galici pa 9 slučajev kolere pri vojakih. Na Ogrskem je bilo po deželi dognanih do sedaj 22 slučajev in v eni bu-dapeštanski bolnišnici pa 8 slučajev kolere. Junaški fant iz Tržiča. Matija Gril iz Tržiča, pešpolk št. 7, kompanija 12, se je dne 31. avgusta zvečer na severnem bojišču izgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, da nekdo prihaja. Zagleda ruskega vojaka. Močno zaupije: Orožje! Ta kar od strahu poklekne na tla in ga prosi, naj mu prizanese. Vzame mu orožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta ga hoče z bajonetom, zabosti. Slovenski fant se mu postavi v bran in tudi ta odda orožje. In tako je vjel 6 ruskih vojakov in 1 špijona, vzel vsem orožje ter jih a polnoči, dne 1. avgusta, pripeljal v Lvov. V bitki pri Gro-deku je bil ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblasti, da je vjel 6 ruskih vojakov in enega špijona. Gaiiški begunci na Kranjskem, 'z Galicije je prišlo v zadnjem času več tisoč poljskih in rusinskih begunov, ki so se deloma ustavili na Štajerskem, deloma prišli na Kranjsko. Tudi po Vi-ravskem ]c epaziti več pritegiih gaiiških žensk in otrok. Ranjenci v Ljubijani. V Ljubljani se zdravijo med drugimi tudi sledeči ranjenci: Jakončič Rudolf, iz Medane, 97. polk. Semenič Peter, iz Vipave, 97. polk. Komel Josip, iz Solkana, 27. domobranski polk. Peterin Janez, iz Štandreža, 27. domobr. polk. Trost Andrej, iz Šentvida, 3. havbični polk. Ma-renič Henrik, iz Krmina, 3. havb. polk. Metropolit Szepticki, ki je bil ob prihodu Rusov v Lvov aretiran, je bi! te dni odveden v Nižni Novgorod na Rusko. Prijet morski volk. Pri otoku Rabu so vjeli ribiči mtorskega volka, ki meri skoraj 5 m. V želodcu zverine so našli: otroške in moške čevlje, otroško in moško nogo, kose obleke in bel robec s črko S. Kose človeškega mesa so pokopali na pokopališču v Rabu. Gre očividno za ostanke nesrečnih - žrtev katastrofe L!oydiovega parnika »Baron Gautsch«. Mestne vesti. Imendan našega ljubljenega cekarja Franca Jožefa I. Prihodnjo nedeljo, dne 4. oktobra praznujemo imendan našega ljubljenega cesarja Franca Jožefa I. V teh resnih časih je srčna želja vseh, ki ne morejoi sami iti v boj, da bi vsaj, kolikor je mogoče, pomogli našim vrlim vojakom, ki bodo morali v zimskem času dvojne težave premagovati. V soboto, dne 3. oktobra, bodo hodile gospe in dekleta, od hiše do hiše in bodo nabirale darove za naše vojake na bojišču. Vsak dar pride prav, n. pr. staro in novo perilo, tople srajce in spodnje hlače, nogavice, cunje za noge, šlape, kolenice, dokolenke (gamaše), pletene napestnice, snežne čepice, ovratne rute, smodke, cigarete, tobak, vojne dopisnice, sadje in sočivje v konzervah, čaj, sladkor i. t. d. Kdor ne more več* naj da malo, tudi najmanjši dar sprejmemo. Vse se bode poslalo tjekaj, kamor je namenjeno. Na ta način se bede praznoval imendan našega cesarja najbolj v Njegovem smislu. — Odbor. m Pogreb. Truplo na bojišču smrtno ranjenega in v budimpeštanski bolnici umrlega c. in kr. praporščaka v rezervi in inženirskega kandidata, g. Fobija del Piero, sina tukajšnjega trgovca z manufakturami, so pripeljali v torek v Gorico, kjer se je vršil pogreb ob 2. popoludne. Truplo je bilo blagoslovljeno v jezuitski cerkvi na Travniku. Pred cerkvijo je čakalo mrtvaški voz vojaštvo, ki je pokojnika po opravljenih cerkvenih opravilih spremljalo k večnemu počitku. Vdeležili so se pogreba poleg mnogo častnikov tudi general, c. kr. nam. svetnik Rebek, župan Bombig in drugi gg. dostojanstveniki kakor tudi vse polno občinstva. m Osebna vest. Za geometra II. razreda je bil imenovan g. Bazilij Jeras. m Zlato sem da!(a) za železo. Od sek »Srebrnega avstrijskega križaa v Gorici naznanja, da so dospeli železni prstani, ki se jih bode zamenjavalo za zlato in srebro. Odsek posluje od 30. P. m. dalje vsako sredo in soboto od 3. do 5. ure popoldne v Gorici, via Morel-li §t. 39, I. nadstr., soba št. 5. (Trgovska in obrtna zbornica). Imena daro valcev bodo objavljena v listih. Odbor. m Goriški topničarski polk št. S. »Grazer Volksblatt« poroča med drugim tudi o junaških činih našega gori-škega topničarskega polka št. 8., ki se je posebno odlikoval v bojih pri Skwarzawi. m Na Kostanjevici bo na praznik sv. Frančiška, to je 4. oktobra zjutraj ot 6. uri vesoljna odveza za tretjered-nike, ob 10. uri slovesno blagosliovlje-nje nove podobe sv. Frančiška, na-to slovesna sv. maša. Po sv. maši se bo Po ukazu Prevzvišenega izpostavilo Naijsvetejše, ki bo ostalo izpostavljeno ao 5. ure popoludne. Popoludne od 4. do 5. ure bo slovesna ura češčenja z litanijami vseh Svetnikov, molitvami ob času vojske in častitljivim delom sv. Bežnega venca. H sklepu bodo po na-vadi pete litanije M. 13. Po blagoslovil bo šla samostanska družina k aljtarju sv. Frančiška, kjer se bodo opravile molitve predpisane v spomin smrti našega, očaka, na kar bo blagoslov z njegovo svetinjo, ki se bo slednjič dala ljudstvu potjubovati. Po končani slovesnosti bo zopet vesoljna odveza za tretjerednike. — Blagoslov bo od 1. °kt. nadalje ob 4. in pol. Predstojništvo frančiškanskega samostana na Kiostapjevici. m Obvestilo. Javi se pobožnim vernikom, da se bo v kapucinski cerkvi opravljala pobožnost sv. rožnega ven -ca na to blagoslov z Najsvetejšim - ljubi Bog po Marijini priprošnji na-5 °ni zmago naši armadi, vsem pa zaželeni mir. Pobožnost se vrši vsak dan ^kozi celi mesec oktober ob 6. uri zve-čer; ob nedeljah pa ob 4. in pol. m Nadporočnik Julij Defranceschi, lz šturij pri Ajdovščini, ki je bil v bojih na Srbskem težko ranjen, nahaja se Sedaj v benediktinski bolnici v Ujvidek v bfovem Sadu. Ranjen je bil namreč na Posu, na ustih in v levem stegnu. v začasni bolnišnici »Rdečega 111 Ranjenci in bolniki v Gorici. V usnjem tednu so prispeli v Gorico sle- '■či ranjenci in bolniki in so bili nasta-menj nik^a bolan. Szalmial Miha, z Ogrskega, 29. polk, bolan, Santscher Florijan, s Štajerskega, črnovojnik, bolan. Slavec Josip, iz Gospe Svete na Koroškem, 27. plan. polk, bolan. Schambach Franc, iz Gorice, saperski bataljon, bolan. Sponton Anton, pl. polk št. 27., bolan. Karl Ballaben, 27. plan. polk, ranjen. Nikolaj Fachinetti, 27. plan. polk, ranjen. Leopold Mezzorana, 27. plan. polk ranjen. m Začetek poduka na deželni gluhonemnici. Deželni odbor je sklenil, da se letos prične poduk na deželni gluhonemnici dne 15. oktobra tega leta. m Radi tatvine je bil obsojen neki Josip Pavlin iz Šempetra, star 16 let. Bil je zaposlen pri trgovcu s kolesi, Francu Batjelu v Gorici, kateremu je zmaknil 1180 kron. Tožena sta bila kot sokriva tudi oče in mati omenjenega Pavlina, toda bila sta oba oproščena. Fant pa je dobil 7 mesecev strogega zapora. m Izgubila je neka gospodična zapestnico z uro od Stolnega trga čez Magistratno ulico do Korza. Pošten najditelj je naprošen, da jo prinese v naše upravništvo, semen, ulica št. 16. II. nadstr. Goriška okolica. goir. Plave. Smrtna kosa je pobrala v Plaveh dne 29. sept. g. Katarino Gabrijelčič v 66. letu njene starosti. Bila je blaga mati svojim otrokom — obče znana radi njene darežljivosti, pridnosti in gostoljubnosti daleč na okoli. Bodi ji zemljica lahka in sladak pokoj, saj ga je revica tako potrebovala. gor. Grgar. Vabilo k VI. rednemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice v Grgarju« registrovane zadruge z neomejeno zavezo dne 11. oktobra t. 1. ob 3. ure dopoludne v župnišču s sledečim sporedom: 1. potrjenje letnega računa, 2. izvolitev načelstva in nadzorstva, 3. odstavljanje načelstva in nadzorstva, 4. morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Ajdovski okraj. aj. V pretepu. Krčmar Josip Sever, star 53 let, iz Sv. Križa, je v pretepu z nekim Karlom Cigoj dobil težko brco v trebuh. Moral je priti se zdraviti v Gorici k usmiljenim bratom. ajd. Smrtna nesreča v Uhanjah. Dne 20. sept. okoli !. ure popoldan sta se podala 18 letni Franc Bačar in 8 letni Anton Samec, oba iz Tevč v Uhanje in sta hotela črez Vipavo. Odvezala sta čoln in veslala črez visoko naraslo reko. Toda sredi vode so valovi prekucnili čoln in oba fanta sta padla v deročoi Vipavo. Pograbila sta se sicer za vrbovo grmovje ob bregu, toda 18 letni Bačar je kmalu omagal in izginil v valovih. 8 letni Samec je pa glasno klical na pomoč, na kar je prišel 20 letni Stanko Sartori in skočil dvakrat v vodo, da je tako rešil nesrečnega dečka še živega iz vode. Bačarjevega trupla še niso našli. Stanku Sartoriju pa gre gotovo priznanje za njegovo junaško delo. Tolminski okraj. tol. Zastrupljenje krvi. Deček Avgust Štrukelj, star 6 let, doma iz Bače, se je ranil na levi nogi z rijastim žebljem. Iz tega je nastalo zastrupljenje krvi in ubogi fantek je umrl dne 25 septembra. tolm. Grahovo: Ker nekaterim županstvom na Primorskem in tudi drugod ni znano kaj je »komitat« ali županija, občine vpisujejo v listinah, pod rubriko »komitat« svojo občino. Cerkno n. pr. piše pod »komitat« C e r-k n o, mesto napraviti črto. Komitate alti županije ima samo oger-sko kraljestvo. Predstojniki komitata se imenujejo »Gespan« »Obergespan«, tudi »Vicegespan«, slov. bi se reklo »župan« ali »veliki župan«. Ravno tako še mnogim županom ni znano, da imamo na Primorskem, Nižje Avstrijskem, Štajerskem, Tirolskem in Predarelškem itd., c. kr. namestništvo. Na Kranjskem, Koroškem itd. pa le deželno predsedništvo. Da bi se župani oziroma tajniki pred oblastimi ne osmešili, naj bile to vzeli v znanje. Bovški okraj. bov. Mater je pretepel neki Matija Flosnar iz Bovca. Goriška okrožna sodnija ga je obsodila na tri dni zapora. Komenski okraj. kom. Opatjeselo. Tukajšnji posestnik in krčmar Štefan Marušič, star o-koli 60 let, je šel te dni obiskat svoje sorodnike. Nazaj grede se mu je konj splašil in vrgel gospodarja, z voza s tako silo, da se je težko poškodoval na glavi. V noči dne 27. sept. je bil prinesen Marušič v goriško bolnišnico, toda zdravniška pomoč ga ni več mogla rešiti. 28. zjutraj je umrl za težkimi poškodbami. Protest „Duhovske Zvezeu v Gorici. Na vseučilišču v Gradcu deluje neki profesor dr. Ude. Na Slovenskem je to v obče nepoznana oseba. Spozna li pa smo ga po njegovem škandaloznem članku v »Bonifatius-Korrespon-denz« št. 17./18. t. 1. pod naslovom »Na-tionallismus. Hochverrat«. Gospod vse-učiliščni profesor se je pokazal v zelo čudni luči. Govori o slov. duhovščini krivično, žaljivo in neresnično. Kot ličen vseučiliščih profesor in bivši slovenski rojak bi pač moral bolje poznati razmere na Slovenskem, posebej še slov. duhovščine. On pripisuje slov. duhovnikom izdajstvo nad našo ljubo Avstrijo, češ, avstrijski, slovenski, katoliški duhovniki so bili radi izdajalskega početja oddani vojaškemu sodišču v preklosodno obravnavo. In da bi nekako svojo osebo zagrnil pri tem nezaslišanem napadu na slov. duhovščino, je postavil pred se prozorne planke, češ: z elementarno togoto se ljudstvo zgraža nad tako izdajalskim početjem in namigava, bi rekel draži, na lynch-justico. Kaj takega ni pisal še noben avstrijski časopis. V najnovejšem času so slov. in nemški listi pisali o poravnavi, o skupnem vzajemnem nastopu vseh narodov v Avstriji. Kako krasne članke o tem je priobčeval »Slovenec« in drugi slovenski in nemški časniki! Zdaj pa pride med člankairje profesor raškega vseučilišča dr. Ude, naš stanovski sobrat, bivši naš rojak, dr. bogoslovja ter svoje sobrate in rojake napada z očitanjem izdajalstva in jih ne vem kako miluje, kakor bi ne spoznali nič drugega kakor narodnost, in da so temu »izrodku« »domišljije« brezvestno darovali ljubezen in zvestobo do cesarja in temeljna načela krščanske ljubezni do bližnjega. In vprašuje: In nasledki temu! Kaj ste storili bratje! Odgovarjamo« Storili? Gospod dr., kaj ste storili? Očitate, kar se ni zgodilo; ne navajate niti oseb niti dejstev, pa pravite: Was habt ihr getan? Es ist kaum gutzumachen, was ihr am Prie-sterstande, ja an der kath. Religion ge-fehlt habt! No, kaj smo storili? V čem smo se pregrešili? Povejte imena; povejte dejanja! V naši nadškofiji so duhovniki vseh vrst tekmovali v patriotizmu, niti jeden duhovnik ni bil osumljen, še manj obdolžen ali izročen vojaški preki sodbi ali bil obsojen. Nasprotno, duhovščina je pridigovala in se zgraževala nad zlodejskim umorom v Sarajevem ter ljudstvo poživljala k patriotizmu, ljubezni do domovine in molitvi za zmago avstrijskega orožja. Prireja procesije in molitve v ta namen. Za »Rdeči križ«, za zapuščene družine in za druge vojnopomožne namene nabira denarne prispevke in sama znatno daruje. Pri raznih dobrodelnih in podpornih odborih radovoljno in navdušeno sodeluje. Kakor smo informirani, so bili v prav malih slučajih nekaterniki v drugih škofijah internirani, in to, kot dr. Ude sam trdi, pač vsled zlobne ovadbe radi nacijonalizma, -a bili baje že izpuščeni brez obsodbe. Slovensko ljudstvo je nad nezaslišanim napadom ogorčeno in užaljeno, da se na tako sramotilen način grdi njegova duhovščina, katero ljubi in spoštuje in jo dobro pozna, da je v vsakem slučaju patriotična, zvesta cesarju in avstrijski domovini. Zdaj pa naš sobrat, profesor vseučilišča, pride in vpraša: Kaj ste storili? To vprašanje moramo vrniti g. doktorju. Vprašamo, Vas H bratovska ljubezen sili, nam pavšalno očitati, česar mam niste dokazali in česar nam nihče ne more opravičeno očitati? Slovesno protestiramo proti vsemu Vašemu očitanju. Na Vašem visokem stališču bi Vi pač morali bolje poznati razmere in delovanje naše slovenske duhovščine kot jo kažete v Vašem članku. Poživljamo Vas torej vljudno, pa resno, da svoje neopravičene in nam žaljive napade prekličete in daste zadoščenje užaljeni slov. duhovščini. Šempas, 25. IX. 1914. Za »Duhovsko Zvezo«: Fr. F r a n k e, BI. G r č a, tajnik. predsednik. Zadnje vesti. Rusi pregnani s Karpat. Budimpešta 30. sept. Ogrski kor. urad poroča, da je prišel dne 29. sept. iz Užoka v Ungvar neki višji štabni častnik uradno naznanit, da so boji naših čet proti Rusom bili vspešni in da so se Rusi morali umakniti. V komitatu Ungvar ni nobenega Rusa več. S lužnim srcem naznanjamo, vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša preljuba mama Katarina Gabrijelčič roj. Zimic danes dne 29. septembra ob 7V2 zvečer po mučni bolezni, v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše nepozabljene, se bode vršil dne 1. oktobra t. 1. ob 9.uri predpo-ludne na domače pokopališče v Prilesje. Maše zadušnice se bero na dan pogreba. PLAVE, dne 30. septembra 1914. ŽALUJOČI OSTALI General Auffenberg obolel. Dunaj 30. Korešp. urad poroča, da je general Auffenberg obolel. Ta vest bo vzbudila gotovo splošno obžalovanje. Ofenziva v Srbiji. Budimpešta 30. »Budapester Ko!r-respondenz« poroča: Naša ofenziva v Srbiji napreduje vspešno. Poizkusi Srbov, da bi motili našo ofenzivo z vpadom preko Save, so končali popolnoma brezuspešno, ker so naše čete Srbe takoj pregnale iz dežele. Odlikovana pekarna in sladčičarna K. Draščik v GORICI na KORNU (v lastni hiši). Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Gorno štev. 4 izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke. Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M, Zimic.) Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6, GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Sante Busolini trgovec z jedilnim blogom o Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13 v uiico Sv. Antona štev. 2 tik trgovine g. Ig. Saunig. V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in debro postrežbo. — Istotako tudi v svoji podružnici v Solkanu št. 311. Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno. I I J O (D (D Voda „Viehy' umetno napravljena, najboljša hladilna pijača v poletnem času, se uživa naj-prikladneje kot pridatek vinu ali sirupom. Umetna voda *Vichy« se pripravlja iz praškov, ki odgovarjajo natančno analizi pristne vode .Vichy«. 1 škat-Ijica z 10 praški, zadostujoči za 10 1 vode, stane 70 vin. Praški se izdelujejo le v lekarni CRISTOFOLETTI. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami. Pot na nogah, rokah tar sploh na celem telesu, opraske in neprijetni duh pota odstrani brez škodljivih posledic Jntisudsl Douglas" zdravniško izkušen in najboljše priznan preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje sele lekarni 6RIST0F0LETTI, Gorica, Travnik. in vsa naročila tja nasloviti. (D (D (D 0 0 0 0 0 Viktor Toffoli-Oorica prva zaloga oljkovega olja Tis Teatru 16. - Tla Samari« 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Vaione, Bari, Lucca, Nizza, Onegija. --= Cene so sledeče : Jedino olje fino . liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ 1.12 Istrsko-oljkino olje . „ v 1.36 Valona ...... „ 1.44 Bari „ n 1.44 Oneglia ...... „ » 1.60 Lucca n 2.— Nizza 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; po^ebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske in letne čase. Rasnovrste semena, trave in detelj e.\ Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Denarja ni, SSii majhen- Ako hočete z malim trudom, — doma v svojem kraju gotovo io kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Josip Batič, Ihrska Bistrica 27 (Kranjsko). ^ Lekarna ^ & I Erlilolotelli i Siriti | M — V W Prave in edine žel. kapljice m z znamko sv. Antona Pado- '(g y vanskega. W ----^ Zdravilna moč ^ W teh kapljic je ne- ^ prekosljiva. Te w kapljice uredijo redno prebav- (Sj Ijanje, če se jih dvakrat na dan ——- po jedno žličico V (Varstvena znamka) popije. Okrepi hgj! želodec, store, da izgine v krat- ^ ^ kema času omotica in životna ^ ^ linost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ ^ store, da človek raje je. |$j Cena steklenica 60 vin. ^ Edino moderno delosnico z električno gonilno silo toplo priporoča Josip Lipicer, Stolna u . 7, (v župnijski hiši) preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare posode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. Vse lastnega izdelka. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«. Perje sa blazine po zelo nizkih cenah. 1 kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljše vrste 2 K 40 v; poiubelo najboljše K 2 80 v; čisto belo 4 K; belo, puh 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto. Izgotovljena posteljna oprava iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3 50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K l3, K 14'70, K 17‘80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm široki K 12‘50 in 14'80. Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenits št. QQ2, Češko Najboljše in naj modernejše sukno sa moške in volneno sa ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslov. raspoši-Ijalna R. STERMECKI v Celju št. 30j. Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. Prva slovenska trgovina 1 jedilnim lagom Anton Kuštrin, v Gorici Gosposka ulica št. 25- Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolomjalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. Tvrdka 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Goriške liudske posojilnice4' (prej krojaška zadruga.) Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne, A v d. B E R I N I Gorica, Šolska ulica št. 2. yzlika zalogo olikinega olja prte vrste najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Moifette, Bari in Nce s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron — 1 04, 112 1 20,1 28,1 36 1 44, 1 60 180, 2 —, 2 40 z« luči po 72 vin. Na debelo ee»« ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posod« m pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.. Pravi vinski kis in navaden. Za oga. mila in sveč. — Cene zmerne. - Naj več j a zaloga -usnja ter čevljarske - - - potrebščine.---- I. Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 3 nasproti »Montu «. Najtečja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne. M mSkmi