213. Stevfllm. f HiMJirt, i ftnfc, II septtabpa lim. t. IHo. .Slovenski Narod" vftlfa po po*tl: ra Avitro-Ogrsko: M Nemajo: ćelo/eto skupaj naprej . K 30- I ćelo leto naprej .... K 34-Cetrt leta „ » • . , 760 I za A™^1^ in vse druge dežele: na mesec . .... 2-50 | cclo leto naprej .... K 40.— VpraSanjem glede »nseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali mnika. fprsTntttro (spodaj, dvoriSče levo). Inatio*« allca *t 5, telefon 41 ti. Imhmla vaak dan x?d£ar izvtaaU atiđlj« ia praiatkt. Inserati se računa i o po porabijanetn prostoru in sicer: 1 mm vlsolc, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vm., dvakrat do 7 via., trikrat p3 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vili., parte in zalivals (e.iak prostor) 10 vio. Pri večith inserdjah po dogovoru. Na pismena naroćiU r>re: isMjbis /ri^sUt/* iiv>Čnlne se ne ozira. „NaroiiM ti*fc»tM*" t«Ufon *t. 9S. Upravnlitvu na| se pošiljajo naročaiue, rekla'ii.ict je, inserati !. t. d.t to je adrnin(strativne stv.iri. .Slovenski Narod* velja t Liublfaal dostavljen na dom al! če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 28*— I četrt leta „ ..... 7#— po! let? .......14*— | na mesec ,......2*30 Posam sina Stevilka velja 12 vinarjev. Dopis! naj se frankirajo. RokopisI se ae vračajo. 0r9dnlit?(B: KmOava altem ŠL S (v pritllčju levo\ toltfdn it 94. Mioifnaloi in BahMii proarsm. Pred nekaj dnevi smo objavili praski dopis, ki naznania. da se je većina češke delegacije odloeila za maksimalni češki program, to je. da se je postavila proti temu. da bi se češko vprašanje resilo v odvisnosti od Dunaja in dunajske vlade. To politiko odobrava nesporno velika veči-na češkega naroda, ki smatra da je češki problem zadeva, ki se tiče iz-ključno le češkega naroda ozir. njega historične države in njenega kralja. Cehi smatrajo, da dunajski centralizem ne bo nikdar pripustiL. da bi se češki kralj in češki narod nemoteno sporazumela, zato priča-kujejo razrešitve le na mirovnem kongresu; oni se načelno postavljajo na stališče, da je češko vprašanje mednarodno vprašanje in v smislu tega nazora se vedno bolj ogrevajo za program popolnoma neodvisne Češke države. Jugoslovanska taktika je zaen-krat ostala še prvotna, Ko so jugo-slovanski poslanci sestavljali svojo dunajsko deklaracijo, so računali z realnostjo dejanskih razmer in z ver-jetnostjo bodočega razvoja. Jugoslo vanska deklaracija z dne 30. maja računa z možnostjo, da se bo dalo naše vprašanje resiti v sporazumu z drzavniki avstro - ogrske monarhije, z mirno in sporazumno sprernembo ustavnega sistema. Zato se omejuje 2lede obsega našega združenja na one dele jugoslovanskega naroda, ki prebivajo v monarhiji. Dunajska deklaracija ima značaj minimalne-g a programa rudi še z drugega vidika. Ona je izraz želje, da naj monarhija resi jugoslovansko vprašanje sama in tako prepreci, da bi se uveljavilo kot mednarodni problem, ki seveda spada na mirovno konferenco. Pribiti pa je treba, da dunajska deklaracija v tem oziru ne ustvarja nikakega precedenta in da nikakor ne stoji na stališču, da naš problem ni mednarodna zadeva. Ona le pripuŠča, da je s pravočasno in sporazumno ustanovitvijo samo-stojne jugoslovanske države, katero bi tvorili vsi v monarhiji živeči Slovenci, Srbi in Krvati, mogoče reducirati naše vprašanje na zgolj no-t r a n i i problem avstro - ogrske monarhije. Po proglašenju dunajske deklaracije so se tu in tam pojavili tuđi pri nas razni etapni p o 1 i t i k i, ki so hvalili vrabea v roki nad goloba na strehi. Glavna pogreška teh etapnih politikov, ki so danes že skoraj po-vsem obmolknfli, je bila ta, da nišo pravilno ocenili časa, v katerem živimo; pozabili so, da se svetovna vojna ne vrši vsako generacijo en-krat in da je sedanja doba e d i n a in po človeški razsodnosti najbrž zadnja za definitivno razrešitev našega narodnega problema. Kdor se to-rej danes zadovolji z narodno avto-nomijo po kronovinah, z združeno Slovenijo, z antikvirano Ilirijo, ta akceptira tako rešitev kot rezultat svetovne vojne in vara sebe in drugo, ako misli, da bo po-zneje mogoče storiti še nadaljne korake k popolnemu zdruŽenju. >Etap-na politika« je seveda v popolnem nasprotstvu z minimalnim programom dunajske deklaracije. 2.^-----c----" m; ; PBino sredstvo za bol Pnlrft najnsvarRsjšemu sovralmkttr (Glej »Slov. Narod« št. 220.) Pisatelj zanimive brošure Blago-rod Vusio Makaranin nam je mpnda prvi tako ia^-no in tako drastično opisal našega največjega sovražnika, državni dols. Pisatelj s tem eksotiškim imenom, je vzvišen nad vsak dvom, da ga ne vodijo pri tem delu najčistejši na-meni, saj je predsednik drusna Die monarehisehe Liga««. \rsekakor se moramo predvsem zahvaliti njegovi brošuri, da smo prvič čitali nekako pravo sliko našega finanč-nega položaja. Doslej je bilo vse to skrbno zapečaćena knjiga, ki se je ni smel nihče dotak^iti. A\^tor sam zvrača krivdo za to prikrivanje resnice na — časopisje, ki je v službi velikih bank. Ali ne smemo si dalje zatikati oči pred resnico, pravi v najponižnejsem pismu na cesarj?^.. »denn die dringende Ge-fahr ist nlinmehr zu offenkundig und die Erkenntnis sero medicina paratur konnte fur die Monarchie Isicht die tra^i^ehesten Folgen haben.« Če je vse res, kar nam pravi brošura, potem bi bil zločin, skrivati to resnico, da je ne spozna tišti, ki edini more pomagati, t. j. celotna masa av-strijskih narodov. Zato je o teh vpraša-njih danes postala možna javna diskn-zija. Avtor izjavlja: »Tu imamo ćelo vrsto najvažnejših življenjskih vpra-šanj. ki jih ie resiti še pred koncem vojne, da se izosmemo nevarnosti hipno potapljajoče se ladie. katere kapitan mora s svojega povelicvalnesa mosti-šča zaklicati edino in zadnje rešilno sredstvo: >Reši se, kdor moreš! - In resitev je mogoča, trdi gospod Blagorod Vu^io Makararin. Kakor smo dokazali doslci vsemu sT'etJ moč svojega orožja, tako smo doknzrli že z fsa!o 2.4O6.1i$ oseb znecke do ?OO mark. nri nas okroglo 150.000 zneske do 200 kron. Tn venđar. prav! nfsate^f. je t>rT nas 14V. miltiona dDvVopIačevDic^v. knterih velika večin? se tnrei pri vojnih or«;o-filih ni udeTe^ila. V Nemčij! je podrivala vsaka 12. oseba, pri nas Sele vsaVa 54.. a še ta le *?.d usum Delnhini*. Zato pa so po^p^n^'nle t»H nas b^tiVe. podpi-sovafo fe 74^ bofr,Tfr,šev, H ima vsrk nad 200.000 K letnih dohodkov; podpi- ^alo je 70QS oseb z dohodkom nad 40.000 K; podnisali so mnogi novopečeni milijonarii. ToJ.■ Osilio je tuđi 4.3C.OOO državljane l...- no vsoto 80,937.ui>3 kron ali bera-ikih lep kron na glavo. Peto po-sojilo je 4 •** še tlabŠi uspeh. Zneski S0—100 kron so dali skupno vsoto le 8,917.000 K, z:teški 300—f-00 kron pa 15,465.000 K, tločini so dali podpisi čez 500.000 K celi-i 541 milijonov posojila. Nasproti takim dejstvom, pravi av-f tor brošure, te sovražnik južno od Podie-šča trfkrat fcrezuspešno prodrl v na-prd. Na severGzapaćnera pobočju zc:~z Sv. Gc-jrifvJa so pripefjali hon-vcdskl ođdc^i pii sunitu v sovražne jarfie vjete in strojne puške nazaj. Sef generalnoga štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. CercHn, 17. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJlSCE. i A r m a d n a fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. Dober razgled Je podpiral razvoj živahnesa streJ'anja. Na Flandrskeni se ^s sfc^nfeval artlijcriisk; bo| eh obali \n v posameznih odsekSli med gozdem Houtfioulst in Lvom do nad yse sifnega bobnaječega ognja. An-sleških infanteriiskih napadov ni bi-Ic. Priš!o Je sr.mo do kraievnih bojev v predpolju. v katerih so ostali vjeti v naših rokah. Severovzhodno od Arrasa so Izvršili po noči močn! an* gleški izvidni oddelki sunek, dospeli na nekaterin toč;:ah tuđi v naše crte, od t2ni pa je hjter protisunek sovraž-nika zoret pre^nal. Tuđi pri St. Oucntinu so pripravljali nasprotnikl z napadi šunke svojih izvidnikov, ki so bili povsod vrženi nazaj. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Ob Aisni, zlastl severovzhodno od Soissonsa, nadalje v Champagni in pred Verđ»»nom ie narcslo bojno delovanje artilfcri] do močnega učin-kovanja. V več iz vidnih bojtih so utr-peii Francozi vjete. !z sovražnih letalskih flotilj, kl so včeraj Colmar dvakrat napadle, je ena naša lovska leialska skupina zbila 2 Malu Poieg tega so izgubili nasprotniki 16 tetaJ. Nadporočnik Berthold je zhH 15. t. m. dva sovraž-na letalca. nadporočnik Schleich zadnja dva dneva 3 nasprotnike. VZnOONO DO.JISCE. Nobenih posebnih dogodkov, MAKEGOrJSKO BO.HŠCE. Položaj [e neSzpremenien. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berol»n, 17. septembra. (Kor. u.) VVolffov u rad pore ča. Veliki glavni stan, dne 17. septembra zvečer: Močno streljanje samo na Flandrskem. Cesar na tirolski fronti. Ccsar je šel iz Tridenta v dolino Cei, potem v £orovje proti Loppiju. Ustavil se je na robu predgorja Biaena in se vrnil v Trident Drugi dan je bil na Folgariji na utrdbi Serrada in od tam je šcl na Panarotto. Ob jezeru Caldonazzo si je 03'edal čete. Dne 15. je bil v Ver-zanu. Pri Sarche si je ogledal čete Iz ob-moćia trdnjave Riva. V Tionc ga je pozdravilo več županov in duhovnikov iz Judikarije. Cesar je bil potejn v dolini Rondena. v Pinzolu se je mudil dalje časa, na to je odšel v krasno pokrajino Madonne eli Campiglio v dolini Note, I od tam je od noto val v Bolcaiu 1 0 b Soči grme topovi večkrat čez dan prav živahno. Italijani streljajo sc-daj tam, mestoma iako ljuto. Infanterija njihova pa se giblje po banjski planoti in okoli Sv. Gabrijela. Pri Podleščem so italijanski oddelki trikrat jurišali, v mraku so storili to, da bi bil napad mogoče uspešnejši, ali uspeli jim nišo napadi, popolnoma brez uspeha so ostali. Na poboČju Sv. Gabrijela na severorapad-ni strani pa so naše čete sunite v so-vražne jarke in sunek ie bil uspešen. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča 0 tem bojevanju 17. septembra: Na soški fronti ie stopnjeval sovražnik popoldnc svoj artiljerijski ogenj na banjsko pla-noto in hrib Sv. Gabrijela. Ko je nastopil mrak, je italijanska infanterija na-padla naše pozicije Južno PodleŠča. Trikrat je naskočila, pa je bila vsakokrat vržena. Na severozapadnem pobočju Sv. Gabrijela se je izvršilo podjetie naših napadalnih čet z uspehom. MoČneJ-ša patrulja nekega honvedskega infante-rijskega polka je vdrla tam v sovražne pozicije, je razkropila posadko, vplenila dve strojni puški in se vrnila r nekaj vjetniki. — Italijani so se bili zagnali na banjsko planoto in pred vsem na hrJb Sv. Gabrijela s tako silo, da so hoteli kar na mah zagospodovati na vsem pogon u in zavladati nad Vipavsko dolino objednem. sedai pa doživliajo ćelo napade s strani naših čet, ki so uspeSni. in obramba naša na banjski planoti jih odbija, pa če jurišajo še tako silno in po-gostoma. Kaj takega pač nišo pričako-vali Italijani po enajsti ofenzivi. V voj-nem razmotrivanju pa čitamo: Bojno delovanje na banjski visoki planoti je postalo intenzivnejSe. Sovražnik pošilja v boj mestoma sveže čete 12 zalednih rezerv ali z drugih front sem pripeljane. Napadi so najbrž samo poskusi, ki ho-čejo motiti izdelovanje nasprotnikovih pozicij in varovati sebe pred presene-čenji. Italijani prelagajo sedaj del svoje težke artiljerije z grebena Kolovrata na vzhodni breg in gradijo svoje zveze Čez reko v velikem stilu. Preko Lugana po-ročajo istočasno 0 transportih čet v velikem obsegu. Zapora italijansko-švicar-ske meje traja dalje s skrajno ost-rostjo. Vse kaže, da se pripravljajo Italijani na novo ogromno bitko. Umevno. da se na naši strani računa v polni meri z italijanskimi namerami. ITALIJANSKO UKADNO POROCILO. 17. septembra. Na trentinski fronti so poskusili v Judikariji mnogi sovražni od-delki približatl se na5im iepostavljenim po-stojankam. ozenj naših puSk pa jih je raz-prSil. Na Koroškem je večje delovanje so-vražne artiljerije izzvalo živahneJSo akcijo z na§e strani v visokem Bulu in v Beli. Na banjski visoki planoti je poskusil sovražnfle v noči 15. na 16. septembra z zaporednimi napadi osvojiti zopet prelšnjl dan izgubljeno ozemlje, bil pa je zavrnjen po na§lh hrabrih braniteljih, ki so mu vzeli 73 vjetnikov. med temi 2 oficirja. 1 6. avgusta. Včeraj je pridobila na banjski visoki planoti hrabra brigada Sas-sari s krasno rezkostjo ozemlja na Jugo-vzhodnem robu visoke planote, vjela 17 ofi-cirjev in 400 mož in vplenila več strojnih pušk. Na zbiranje sovražnih čet pri Ravnici vzhodno Sv. Gabrijela sta vrgli dve nali letalski skupini 2V% tone bomb. Na vzhodu so Rusi na fronti pri Rigi večkrat zaman poskusili, potisnlti nemške varstvene Čete nazaj. Na ostali vzhodni fronti kakor v Makedoniji nobenih posebnih dogodkov. Kola, 17. septembra. Glasom pofo-čil »Novega Vremena«, je RiSki zaliv popolnoma v posesti nemškega brodov-ja. Nemškim vojnhn ladjam se je po-srečilo, razdejati vsa ruska minska polja, nakar so se ruske vojne lađje umak-nile. Ker so se zadnji čas nemsid pod« morski čolni opetovano pokazali v finskih vodah, je bilo pristanišče ▼ Hel-singforsu za plovbo zaprto. ĐeroUn, 17. septembra. Senator v LObecku dr. Neumann je bil postavljen na čelo meščanskega zastopa ▼ Rigri. Opravljal bo posle župana ter bo ob enem posvetovalec »"Hfl^ltgtill J*Mfi* Stran 2 .SLOVENSKI NAROD*/ one 18. septembra 1917. 213 stev. FVtrograd, 16. septembra. (Kor. urmdjf Agentura. Vrhovni poveljnik zapadne fronte, general Valujev, Je izdal dnevno povelje podreieni mu armadi. v katerem pravi, da sovrainik ne spi, marveč nasprotno pripravlja prebitj© ruske fronte pri Dvinsku tn Pinsku. Vrhovni poveljnik opominja vojake, da bi bila, če se sovražnikotn to posreći, izgubljena domovini od revolucije pnđob-ljena svoboda Ur jih pozivi ja, da naj prepuste vladi reiitev notranjlh vprafcanj ter mislijo samo na vzdržanje dbUpline in sile armade. __________ li poročila Wolfiovega urada: Dne 16. septembra je vladal pri ugodnem vremenu na ćeli zapadni fronti razrae-roma mir. V loku pri Ypresu se je stop-njeval ogenj večkrat do bobnajočega ognja. Enako moćan je bil ogenj ob obali. Dne 17. septembra zjutraj se je ob pol 6. vzhodno od Ypresa zopet pri-čel bobnajoči ogenj. Obrambno učinko-vanje nemških topov je provzročilo veliko škodo v angleških pozicijah. Opaziti je bilo več močnih eksplozij. Nemci to izvršili večkrat uspešne šunke s pa-truljami. V Artoisu so prodrle dne 16. septembra ob 10. zvečer in 17. septembra ob 1. zjutraj močne angleške patru-Ije proti nemškim pozicijam pri Gavrel-hi in Aceulu. Vrgli smo jih s protisun-kom nazaj. Francozi nišo imeli s svoji-mi patruljskimi šunki nobenega večjega uspeha, kakor Angleži. Pred Verdunom je na obeh straneh Mose strelianje zo-pct oživelo. Nemške baterije so dosegle v boju s sovražno artiljerijo velike uspehe. Ameriške čete na Francoskem. Bern, 15. septembra. (Kor. ur.) »Eve-ne'ment« opominja prebivalstvo Francoske, da naj čim bolj prijazno sprejme na Fran-cosko dohajajoče ameriške čete. Gotovo bo prihajanje ameriških čet še bolj podražilo Ilvila, ker ni mogoče dobiti žlvil za armado iz Amerike. Da pa se naraščajoča nevolja omeji, naj se nagi asa. da se podražitev Živil poplaća z oprostitvijo starih lernikov in da bodo prihaiaH Amerikanci v ncpreglednem Jteviiu ter prinesli končno zmago. TURSKO LRADNO POROCILO. 16. septembra. Vzhodno od Re-vanduza so naše čete razširile svoj uspeh ter pregnale sovražnika iz dveh pozicij severo-vzhodno od Baka-Krva-Rajata v gorovju. Vjeli smo 28 mož ter vplenili 2 strojni puški in vojni materi-iaL Južno od jezera Van je poskusila sovražna stotnija napasti naše posto-Janke; po enournem boju smo jo pre-jqiali. Na đmgern mestu se je sovraž-niku od početka posrećilo, potisniti naše postojanke najprej nazaj, nato smo *a v protinapadu vrgli nazaj. Kornilov se ni udal? Rotterdam, 17. septembra. Reu-ter javlja iz Petrograda. Vest, da se je Kornilov podvrgel, je neresnična. Kornilov za-hteva, naj bo sprejet v tri-nmvirat. Amsterdam, 15. septembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Petrograda: Kornilov še ni odložil vrhovnega po-veljništva. BeroHn, 17. septembra. Kerenjskij Je ukazal revolucionarnim Četam v Smolensku- Vitebsku in Orsi, da naj od-idejo v Mohilev ter izvrše aretacijo generalov Kornilova, Lubuvskega in dru-gih na zaroti udeleženih oseb. General Korotkov je dobil naročilo, da naj pri aretaciji nastopa dogovorno s preisko-valnim odsekom. Ruski kabinet. Petrogradd, 16. septembra. (Kor. nrad.) Agentura- Doktor medicine Sa-laskin je bil imenovan za voditelja mi-nistrstva za javni poduk. Vojna ali mir? Žeoeva, 17. septembra. »Matin« poroča iz Petrograda: Zakonodajni zbor v Rusiji se sestane glasom sklepa pro-vizorične vlade prvi teden novembra, da se izjavi glede vojne, oziroma mirovne politike provizorične vlade*. Smrtna kazen za Kornilova in Kaledlna. Rotterdam* 17. septembra. »Dailv News« poročajo iz Petrograda, da se priča-kuje, da bosta Kornilov in Kaledin zaradi upora ustreljena. Pripcminja se. da je Kornilov sam zahteval uvedbo smrtne kazni za iiDor pri vojakih. Aretacije. Stockholm, 17. septembra. Kerenjskii }e ukazal aretirati kakih 1000 oseb zaradi udeležbe pri protirevoluciji v Kijevu, v Ro-stovu In Minsku in v drugih mestih. Ube« gererala Gurka. Stockholm, 17. septenbra. General Gurko, iđ ga je bila dala začasna vlada are-tfrati, !e pobesnll. Ustavodajni zbor za Ukrajino. Stockholm, 17. septembra. »Rječ« nuznanja sklicanje posebnega ustavo-dajnega zbora za Ukrajino, ki naj od-loča o bodoči državni obliki za Ukrajino v razmerju z Rusijo. Stockholm, 17. septembra. Toro-Ščenko, generalni gubernator v vzhodni Galiciji in Bukovini za časa zadnjega zasedenja je bil imenovan za ukrajin-skega ministrskega predsednika. Nove pravic effnskega senata. Petrosrrad, 15. septembra. (Kor. urad.) Provizorična vlada je izdala manifest, s ka-teri mse daje fitiskemu senatu pravica konč-ne ureditve celevrste vprašanj, katerih re-šitev je bila prej v rokah velikc^a kneza finskoga in se ie izvršila brez odobritve s strani ćeželnega zbora. Od tcTi vpraSaiij Je IzklfTtčeno vpra^anje skTtcarja In razpusta deželnesra zbora, razpr^va o prnra?*-".a, po- milo?čer!je cbsn'enfh. imenovanje general-nes:a gubernatori a Itd. Proces Subomflnov. Petrograd. 14. septembra. (Kor. urad.) Proces Suhomlinov, kl Je bil prcložen vsleđ Kornflovega komplota, se Je dan*« zopet prfčel. Kot priča Je bfl rasli San Tvers, kl Je hil nastavljen v uradu nekega vohuna sedaj sovražne države. Ivers je Upovedai, da &U zakonska dvojica Suhomlinov časih obiska-la tefa vohuna. Razne vojne vesti. Vojna dolžnost tujcev v Amerlkl. London, 17. septembra. Kakor poroča »Daily Telegraph«, bo reprezen-tantska zbornica brez dvoma sprejela brambno dolžnost za vse t u j c e. Senat je zadevo Že reŠil. 2 a-kon ne bo izvzel Nemcev in podanikov centralnih držav, pač pa se ti ne bodo poslali na fronto, rnarveč jih bodo porabili drugod. \merfka se pripravlja. Amsterdam, 17. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Lord Northcliffe popisuje v brzojavki iz New Yorka na --Daily Mail« vojne priprave Zedinjenih držav. Pod zastavami je ie skoro l't milijona voiakov. Regularna armada šteic s prostovoljci 400.000 mož, nacijonalna garda 500.000 mož. Po Žrebanju vojaški službi podvrženih možkih se je dobilo 600.000 do 700.00 mož. Za gradbo letal ie nakazanih \2s milijonov funtov sterlin-gov, za gradbo tr^ovskih ladij 221 milijonov funtov. Skupni dr.evni izdatki vojne zna^aio že nad 600.000 funtov sterlingov, posojila zaveznikom pa 2,4iJQJ0QO iuntov. Japonska In njene zahteve. PctroRrad, 14. septembra. (Kor. ur.) Iz Petrograđa: Glasom brzojavk iz V\'a-shlngtona. ne namerava staviti Japonska pri presojanju vpra^anja večje udeležbe na vojni kakih posebnih pogojev. Kar se tiče Kiav-čava. ie Taponska mnenja,, da to vpra^anje ne more biti predmet pn^aianj z Zedinje-nimi državami, marveč da spada to vpra-Janje pred mirovno konfcrenco. Sploh pa smatra Japonska, da vprašanje glede njenih namenov napram Kitajski ne gre prere^e-tavati, predno ne bo vojna končana. Isto velja tuđi glede usode nemških otokov v Tlhem oceanu, ki jih ima Japonska za-sedene. Angleško minlstrstvo. Rotterdam. 17. septembra. »Courant« javlja iz Londona, da se pripravlja premem-ba v ministrstvu: ministrski predsednik LIojrd George odstopi in priđe na njegovo mesto lord Balfour. Stockholmska konferenca. Stockholrn, 16. septembra. V pozivu internacijonali pravi organizacijski komite stockholmske konference, da se namen, sklicati konferenco, ne bo opu-stil. Ko bo reseno vprašanje potnih li-stov, se bo določil dan. Politične vesti. ~ Ljubljanska duhov ščina za deklaracijsko politiko. Ljubljanska duhovšcina je na konferenci 16. t m. sprejela resolucijo, ki pravi: Duhov-ščina dež. stolnega mesta Ljubljana iskreno pozdravlja »Izjavo« podano dne 15. septembra 1917 od vrhovnega zastopstva cerkve in slovenskih političnih strank na Kranjskem z ozi-rom na deklaracijo »Jugoslovanske-ga kluba« na Dunaju z dne 30. maja 1917. in na mirovno noto papeža Be-nedikta XV. — ter se ji odločno in v polnem obsegu pridružuje. = Hrvatski sabor, ki bi se imel sestati danes, prične zborovati še Ie 25. t m. = Napadi na Jugoslovansko deklaracijsko politiko postajajo v nemških in madžarskih listih vedno ostrejši. Z veliko vnemo se pridružuje vsenemskim aneksijonistom in madžarskim Šovinistom glasilo »stranke prava za vse hrvatske zemlje« po domaće »Frankovcev«. — »Hrvatska« — ki je nekaj časa po-skušala s stvarno polemiko proti deklaraciji, sedaj pa — ker se stvarna polemika naravno ni obnesla — napada politiko Jugoslovanskegra klubtt z na^ostuJnejšimi denuncijacijami in natoicevanji. S svojo deklaracijo so skočili jugoslovanski poslanci enten-ti v naročje, kriči neki dr. Kovače-vić v ^firv.« in v posebnem članku dokazuje »Hrvatska«, da snujejo Slovenci in Srbi nič manj in nič več, kakor infernalen komplot proti Hrvatom. Čim bi bila od njih toli zaželjena Jugoslavija ustanovljena, bi rekli: »Hodite, bedasti Hrovati rakom žvižgat!« Na ta način bi po zaslugi drja Kreka in Korošca priŠel za Hrvate dan — finiš Croatiae. Do-sti so nas že prevarili Nemci, Madžari in Slovenci pravi »Hrvatska« — toda ne bodo nas ugnali. 2e pred desetimi leti so bili Slovenci srbofilski, pravi gadni denuncijant, ki dokazuje, da ie deklaracijska politika — velesrbski manever. — Mi se Ie enemu čudimo — da je na Hrvat-skem še mogoca stranka, ki tako očitno služi protinarodnim ciljem. = Kriza v Nationalverbandu. V nemških političnih krogih na Dunaju se zatrjuje, da je nastalo v National-verbandu kritično razpoloženje že tedaj. ko ni klub zaradi amnestije iz-rekel ministrstvu nezaupnice in se je to razpoloženje še pooštrilo, ker je bil Nationalverband edina stranka, ki je podpirala dr. Seidlerja pri pri-zadevanju, ustanoviti definitivno mi-nistrstvo. Posebno je narasla kriza, ker je bil poklican v novo ministrstvo dr. Žolger, kajti Nationalverband stoji na stališču, da Jugoslovan ne sme postati brez dovnljenja Nemcev minister!! V zvezi s tem so vesti, da odstopi Dobernig od rredsedstva Nationalverbanda. = Nencf na MoraTskev so imeli v Brnu zaupne shode, na katerih so se izrekli seveda proti usta-novitvi češke države in izjavili, da bodo sodelovali pri reformi ustave samo če se nič ne premeni In enot-nosti v državni upravi. = NemšM socijalni demokrati proti narodni emancipaciji. V nede-ljo so zborov U; v Brnu zastopniki nenških socijalnodemokratićnih or-ganizacij iz sudetskih dežel. Sprejeli so rezolucijo, ki za vrača zahtevo po češko - slovaški narodni državi kot nacijonalistiCnc hujskarijo in nasil-stvo! ~ Za dva stavka — dvanajst let težke Ječe. Vojaško sodišče je svoj čas obsodilo na 12 let težke ječe, pravkar 18 let starega gimnazijalca VladislavTa Navratila iz Gaje. Spoznan je bil krivim hudodelstva proti vojni sili države in hudodelstva mo-tenja javnega miru. L. 1914. je fant na kolodvoru v Gaji zaklical nekate-rim vojakom, ki so se peljali mimo njega: »Fantje, naredite si znake, da na ruski meji bratje ne bodo na vas streljali.« Tuđi če je fant to res zaklical, bo vsak razsoden človek pri-znal, da je storil otročjo neumnost. če bi vojaki hoteli, da naj Rusi nanje ne streljaio, bi morali tmeti znake, ki jih Rusi že pozna jo; take znake, če bi jih sploh bilo mogočedogovoriti,bi oficirji hitro zapazili in odstranili. Pri obravnavi je bila zaslišana Ie ena priča, neka deklica, a iz razsodbe ni spoznati, kako je za one besede izvedela, niti kako je stvar prišla pred sodišče. Da bi vojno sodišče moglo »prav oceniti obtoženčevo dejanje« je poskusilo »sliko o političnih razmerah v Gaji«, kakor da bi lSleten fant bil odgovoren za politično mišljenje celega kraja. Za pričo zaslišana deklica je pri sodišču izpo-vedala, da ne ve, če je obtoženčeve besede sama slišala ali če jih ji je kdo drugi povedal. Sodišče je niti za-priseglo ni, a vendar je bil fant ob-sojen na 12 let in še vedno ni pomilo-ščen. = Koliko zaleže beSeda, če je izrečena na pravem mestu, se vidi na Ogrskem. Ministrski predsednik Wekerle je pred nekaj dnevi v ogrskem državnem zboru govoril o zboljšanju naše valute. Zastopal je stališče, da je treba že med vojno iz-važati in prodajati v inozemstvo vse, kar more Ogrska pogrešati in sicer poglavitno les in vino. Na Ogrskem imajo letos pričakovati sijajnq letino in bodo lahko prodali velike množine vina. lesa pa imajo v izobilju, uprav neizčrpne zaklade in treba Ie dobre organizacije, da bo industriji mogoče ogrske gozdove dobro izkoristiti. Te besede so silno zalegle. Za izvoz vina je že pripravljena velika eksportna organizacija in pripravlja se enaka organizacija tuđi za izvoz lesa. Obenem pa se je vsa Ogrska lotila kupovanja gozdov in kupovanja delnic takih bank in podjetij, ki Imajo gozde. Par besedi ministrskega predsednika in ćela de-žela je pokonci. Ogrska bo lahko prodala do dva milijona hektolitrov vina v približni vrednosti 800 milijonov kron ter 80 do 100.000 vagonov lesa. Ogrska misli pa tuđi na izvoz cementa, papirja (!)f mineralnih voda, slame, oglja, mavca, orehov itd. sploh, pričakuje popolno rešitev iz gospodarskih težav od izvoza. = Jugoslovani In Italija. Srbski ministrski predsednik Pašić, ki se je v Rimu mudil več dni in se pogajal glede navskrižij med italijanskimi in jugoslovanskimi aspiracijami, je že odpotoval v Solun in kaže vse. da pokajanja nišo imela uspeha. Pri ti priliki je milanski »Secolo« izrečno priznal. da Pasića ni med onimi, ki so podpisali dogovor med Italijo in takratno trozvezo na predvečer ita-lijanskega vstopa v vojni. List pravi dalje, da slone italijanske zahteve glede Trsta in Tridenta na narod-nostnem načelu, glede Dalmacije pa na strategičnih razlogih z ozirom na narodno važnost. Dalje pravi »Seco-lo«. da si je Italija pred svojo intervencijo 1. 1915. zasigurala svoje zahteve glede vzhodne obali Jadranskoga morja in da se tega dogovora drže vsi, ki so ga podpisali. Italija je sigurna svoje stvari in nima potrebe, če se potrajati z Jugoslovani. Storila pa je to, ker bi pomenila ustanovitev jugoslovanske države za Avstrijo udarec, ki bi ga nikdar ne mogla preboleti in ima Italija interes na tem, da se avstrijski Jugoslovani zdmžijo zaradi oslabljenja Avstrije s Srbijo. = Nemškf odgovor na papeževo noto je bil v soboto izročen mona-kovski nuncijaturi ter s posebnim kurir jem od poslan v Rim. Objavljen bo prihodnjo soboto. = Afera nemške ga poslanika v Argentiniji. šifrirane brzojavke nem-škega grofa Luxburga, ki so bile te dni od ameriške vlade objavljene, se glase: Maj 1917. št. 32. Vlada je sedaj oprostila nemške in avstro - ogrske ladje, na katerih je stala do sedaj straža. Vsled poravnave slučaja »Monte Protegilo« je nastopila velika izprememba v . javnem mnenju. Vlada namerava v bodoče dovoliti vožnje samo do Las Palmasa za argentinske ladje. Prosim, da mali parni!: »Orankuasa % 31. januarja (odplul), 300 ton, ki se sedaj bliža Bordeauxut da izpremeni zastavo, ali pustite na miru, ali pa brez sledu uničite«. Luxburg. — 3. julija 1917. st. 25. Z gotovostjo izvem, da je re-kel sedanji zunanji minister, ki je znan osel in prijatelj Anglije, v tajni reji senata, da hoče zahtevati Argen-tinija v Berolinu obljubo, da Nemci ne bodo potopili nobene argentinske bdje več, sicer naj se pretrgajo stiki. — Svetujem, da odklonite, eventualno zaprosite za šnansko posredovanje. Lnxburg. — 9. julija 1917. št. M, Prosim, da zavlečete odgovor Ar^ gentiniji, a ne kazete pripravljenosti za popušCanje, da dobite nadalnja poročila. Izprememba v ministrstvu je verjetna. Glede argentinskih par-nikov priporočam, da jih prisilite, da se vrnejo ali pa da jih brez sledu potopite ali pa jim dovolite prosto pot; vsi parniki so majhni. Luxburg. = Kdo je gospod Erzberger? Vsenemški radikalni listi se silno hu-dujejo, da prihaja voditelj nemškesra centra posl. Erzberger s svojo mirovno propagando sedaj tuđi v monarhijo ter so ga pričeli v zadnjem času o s e b n o napadati kot človeka jako dvomljivega značaja. Kdo je gospod Erzberger, se vprašujejo nem-ški listi ter odgovarjajo z besedami berlinske »Deutsche Zeitung«: Gospod Erzberger je odpuščen ljudsko-šolski učitelj brez globokejšega znanja, ki se je pozneje posvetil žumali-stiki. Posrečilo se mu je priboriti si državnozborski mandat. Pridobil si je — kar je nepojmljivo — zaupanje državnega kanclerja Bethmann-Hollvega v tako odlični meri, da mu je ta dal na razpolago 28 milijonov mark za publicistično propagando v inozemstvu. Gospod Erzberger je raztrosil to ogromno svoto ne Ie brez vsakega haška, temveč naravnost v škodo države. Karakteristično za njegovo mišljenje je, da v zadevi ukradenih pišem nemškega mornari-Škega društva pri sodnlji ni hotel pod prisego izpovedati, češ, da bi moral sebe samega obdolžiti kaznl-vega dejanja ... — Razkritje o 28 milijonih g. Erzbergerja je vsekakor zanimivo._______________________ Vesti iz mrsi dežel. Odlikovanje. Gosp. Bruno F a n i n-g e r, štabni račun, narednik 27. peš-polka, doma iz Bovca, je odlikovan od 3. zbornega poveljstva z Železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. To je že drago odlikovanje imeno-vanega narednika. Padel je Avgtist Volk, roj. 1885., pristojen v Ajševico pri Gorici. Služil je pri 97. pešpolku. Padel je dne 9. av-gusta pri Tereszenvju ob Seretu v Bukovini. Pri posredovalnici se nahajajo 3 slike od njegove žene in ena dopisnica. Smrt med begunci. Umrla je v Kan-diji pri Novem mestu Marjeta P e r š i č, stara 36 let, hči podžupana Kozma iz Prvačine. Ena hči mu je umrla v maju. Očetu Kozmu naše sožalje! Razpuščen občinski zastop. Občin-ski zastop v Sempasu je razpuščen. Za upravitelja je imenovan bivši podžupan Ciril Erjavec. Obletnica. Dne 13. septembra Je bila obletnica, odkar je prebivalstvo Komna na Krasu bežalo v begunstvo, kajti začele so padati v občino sovražne granate, katere so zahtevale mnogo žrtev. — Prebivalci so odšli večinoma na Kranjsko, najveČ na Gorenjsko in Dolenisko. Nahaiajo se v Kamniku, krog Kamnika, v Zatični, v Ribnici, Višnji gori, Novem mestu na Dolenjskem in drugod. — Minulo je tedaj leto pro-gnanstva. Šli so, zapustivši svoje domove. In danes, po letu dni, stoji še Ko-men pokonci, kakor Je stal pred letom. Le ena hiša gr. Jos. Svara (»Mejnikov«) je porušena in nekaj hlevov podrtih, inače stoji še vse v status quo. Seveda so njive, travniki, vinogradi večinoma od vojastva, konj in vozov poteptani in pohojeni. Po občini ni žive duše, iz-vzemši vojastva. Mi, begunci, pa životarimo na sorodni nam zemlji in čaka-mo odrešenja iz mukotvornega begun-st\*a. Da bi nam čim prej zasinila zarja — miru in sprave! Begunci na Ptujščinl. Več rodbin z Goriškes:a se je že naselilo v ptujskem okraju. kjer so vzeli v zakup zemljišča. Ti bes^inci iz solnčne Goriške obdelu-jejo zemliišča po goriško, t. j. veliko in-tenzivnejše, nego je navajeno domače ljudstvo. Znani gostilničar in vrtrtar Josip Mervic iz Št. Petra pri Gorici je najel od grašČaka v Domovi le 2 orala zemlje, pa je letos prodal že dva vagona pridelkov in bo še imel zase do-volj. — Po tem vzgledu delajo vsi Go-ričanje, da domačini debelo gledajo, pa pravi jo: A kdo pa se bo tako »matrov« (mucil). — Iz tega slučaja je razvidno, kako bi bilo na vse stran! jako ustre-ženo, pko bi se bilo naselilo na Spod-njem Stajerskem kolikor največ tonskih bejruncev. Ti bi naučili marsikoga na gnriško intenzivno obdelovanje in izkoriščanjp zemlfe. — Tz Bračka se hoče preseliti v občino Juršince 15 be-guncev. Našli so zavetje in delo. — Župan v Velovleku ob Pesnici, dobro.orp hoda od Ptuja, odđa dve posestvi be-gunccm. Pozor begunci! g. Naš Sokol na Nižje - Avstrilskem. Pišejo nam: Videl sem po petih letih zopet našo goriško deželo tako, kakr-šna se nam je nudila o poletnih nedelj-skih popoldnevih. Društvo, zdaj to, zdaj ono, je priredilo v goriški okolici veselico, pet je, vrstila so se tuđi sosed-na iz prijaznosti sodelujoča društva, igra, ki je vzbudila med navzočimi gosti mnogo smeha in ustvarila ugodno razpoloženje za šaljivo pošto in prosto zabavo. To so bili svoj čas edini užitki na karte - vstopnice. Po končanem spo-redu je prigriznil človek kako malenkost, vsaka vas je imela svojo posebnost: Standrež purana, Kromberg pi-ščance, Sovodnje polpete, Renče bržole, Ajševica rake itd. Moram nehati radi cenzorja, četudi se bi Še rad pomudil pri teh spominih. — V soboto, dne 8. septembra je priredilo begunsko bralno in pevsko društvo v Kammerhofu veselico. Kammerhof je mal kraj (po last-nem imenu tako velik kakor ena soba in dvorišče) na progi nižjeavstrijske deželne električne železnice, kakih 10 kilometrov od Steinklamma proti St. Poltnu. Naselbina šteje okrog 350 be-guncev, po večini iz Sovodenj, Bovca, Soče in Cezsoče. Stanujejo v dveh ba-rakah, ki sta najlepši od vseh, kar sem jih dosedaj videl. Razdeljeni sta v po-samezne sobe, snažne in čiste pa tako, da miče človeka, valiti se po podu v najlepši nedeljski obleki, katero si je še rešil v begunstvo. Iz dveh sob je bila pripravljena veselična dvorana. Vsa v zelenju, med vejami so visele belo - modro - rdeče papirnate verige in v pre-sledkih so bile nabite trobojnice. Pa tuđi baraka sama je kazala prazniško lice. Zunaj slavolok, velika trobojnica na vsaki strani. Prijeten utis! In zopet se je spomnil človek domovine ln posa-meznih krajev. Dvoranica je bila kma-lu polna. Okrog 150 oseb je napolnilo sedeže in stojišča. Veselo razpoloženje je vladalo med navzočim občinstvom. Smrečje in trobojnice so izbrisale za hip vse begunsko gorje, pozabljene so bile granate, pozabljen porušen dom, pozabljeno goriško solnce, v spomlnu je ostala samo še Kodermačeva dvorana v Sovodnjah. Spored je obsegal samo dve točki: deklamacijo in veselo-igro. Deklamovala je desetletna Hu-mar Marija iz Gorice Stritarjevo: »Tur-ki na Slevici«. Verzi, ki popisujeio so-vražnikovo nasilje v naših krajih in posebno verz: »Rohni, mori, požiga!« je predočil beguncem sliko, znano s soške fronte, spomnili so se za hip svojih gorečih hiš, zamislili se in na tihem obrisali solzo, kakor da jih je bilo sram solz v praznični dvorani. Deklica je ko-rajžno izvršila svojo nalogo. Prišla je na vrsto veseloigra, Žolnova enodejan-ka: »Brat Sokol«. Najbolj me je zanimalo, kako je resila režija težavno vprašanje moških vlog. Smo že v četr-tem letu svetovne vojne in nekdanji va-ški igralci so preložili svoje igrišče v Karpate, na soško fronto, v Romunijo. Režiser, g. Ivo Pahor iz Prvačine, je imel, umevno, obilo skrbi, no, rešil je nalogo v splošno zadovoljnost. Koruza in Poliček sta imela po 60 let, Sokol Janko in tatova Žlindra in Ričet pa po 16—17 let. Pri taki igri, kakršna ie »Brat Sokol ne morejo sodelovati invalidi. Vsi i^rilci in obe igralki (ga. Tu-reček in ga. Cotič) sta nastopili prvič. Bili so sami Sovodenjci. Ker so kot begunci sploh vedno po barakah, med de-skami, so se koj sprijaznili z deskami, ki pomenjajo s\^et, kretali se tako domače, neprisiljeno, kakor da iim ie tekla zibeljka na odru. Odnesel sem najboljše utise in hvaležen sem društvu v Kammerhofu, da me je peljalo v Sovodnje na narodno veselico. Naši oko-ličani ne morejo zatajiti svoje žile, mirovali so tri leta, dokler nišo izbruhnili lepega dne spomini z elementarno silo in spočeta je bila veselica. Tuđi pevski zbor bi bil ustanovljen, samo s tenoristi je križ. Ne, da bi se mogoče kuj ali tenoristi, kar je menda njihova predpra-vica, o ne, mi trpimo na popolnem pomanjkanju tenoristov. Razpisati borno morali mesto tenorista. Žalibog, da mu ne moremo nuditi drugega kakor prosto stanovanje, prosto hrano in pogreb na državne stroške, če bi se preveč na-penjal. Kdor pripelje s sabo harmonij in note, ima vsekakor prednost, najbolje bi bilo, da bi pripeljal kar dva harmonija: enega za Kammerhof ln drugega za Steinklamm, ker Steinklammovci ne bodo mirovali, tuđi oni poskusijo svojo srečo na odru. Več kot izžvižgani ne morejo biti in žvižganju so se že pri-vadili iz polpretekle granatne dobe ob soški fronti. Iz Kromeriža. Ko smo pred poldru-gim letom prišli v Kromeriž, zdelo se nam je, da smo v obljubljeni deželi. Bilo je še vsega v izobilju in cene ne preti-rane. A postajalo je vedno slabše in slabše. Iz bogate moravske dežele so rekvirirali, kar se je dalo — in sedaj že vlada pomanjkanje in neznosna dra-ginja. Jajca moramo plačevati po 50 v, krompirja ni, in če ga ima kak branje-vec, zahteva za kilogram 1 K 80 vin. do 2 K. Paradižniki, ki so bili svoj čas v Gorici po 10 vin., stanejo zdai tu na trgu 3 K kilogram. Mesovja je vedno manj in vedno dražje. Mila ni nikjer dobiti. Sočivja je malo in cene ogromne. Šadja je dosti, zlasti jabolk, kilogram po 1 K 20 vin. do 1 K 60 vin. Tu se govori, da pridejo sem uršulinke iz Gorice ter otvore italijansko učiteljsko pripravnico. Ako imajo res ta projekt, gotovo ne pade tako v vodo, kakor slovenska gimnazija v prošlem letu. — x. SuplentsKo mesto. Na komunalni realni gimnaziji v Voloskem - Opatiji je izpraznjeno suplentsko mesto za nem-ščino. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo zavoda« 213. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 18. septembra 1917. Stran 3. Dopisnice za btcunc*. Pri »Posr*. dovalnici za goriSke begunce« v Ljubljani se nahajajo sledeče dopisnice* f rančiika Scdevčič, Trnovo 36 pri Gorici; Kristina Vovk, pošta Trnovo pri Gorici; Alojzija Podgornik, Voglaril 42 Trnovo pri Gorici; Jožefa Kogoj, Dra-govica 90, p. Grgar; Joieia riumar. Banjšice, Bre* 3, p. Grgar; Katarina Renko, Lokve 8 pri Gorici; Marija Renko, Lokve 8; Ana Bremic, Lokve 8; Marija Gorjup, Lokve 8; . Stefan Renko, Lokve 8; Silvcster Mucič, Štandrež 114 pri uonci; Katarina Figi, Pevma 67; AmaJija Rijavec, Vitovski vrh, p. Ce-povan. Zglasi naj se pri Posredovalnici za fonške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta. Peter K o d e 1 j a, oziroma njegov oče Miha Kodelja, ki je bival pred enajsto ofenzivo v Lokovcu št. 119. Korour je znano, kje biva zdaj Ja-nez Krštan iz Brestovice 89 na Krasu, ki je zapustil s\-oj rojstni kraj že v maju 1915, naj biagovoli sporoćiti Josinu Kendi v St. Jurju ob južni železnici, da obvesti o tem hčer Antonijo. Svojega očeta Išče Ivan SuliČ, K. k. Landsturm - Sanitatsabteilung, Pola 6* Oče se imenuje Alojzij Sulič, doma z Gradišča v občini Renče. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoČL Kdo vć kaj? Valentin LepuSJek, ki Je pnsel sedaj na dopust od vojakov isče svojega očeta Valentina Lepušče-ka, doma v občini Vojsko pri Idriii Cek^vnik 1". t uKd° v£ kaj? AmaIiia Gruden iz Lokvi st. 36, sedaj v Novem mestu št. 5. tfee svojega očeta Petra Kolenca in negovega soseda Jakoba Kolenca ka-tera sta se na begu izgubila. Kdor kaj vć. kje se nahajata, naj s poroci na zgo-rai navedeni naslov. — Ivanka Pertot, I sedaj v Sabotinu št. 6, pošta Gorenja vas. Kranjsko, išče svojega očeta Ste-fana Pertota iz Sukavca st. 22, obc*. Ka! *Mni ov-aj Kara!, 56 f?T star. Kdnr bi kaj vede! o njem. naj blajrovoli sporosti na zerorai navedeni naslov.__ Išče- I? ,?e ]vaJ? MarcoH. vn Sebastifa^a, iz valle di Orta. okrai Tnlmezzo fn Anton Manzone, sin nokoj. Antona, iz Verze di Tolmezzo. Kđor bf ka? vedel o njih, na? Na»ovo!i sroročiti ^Posrećovalnici ?a sori*ke besunce« v Ljubljani, Dunajska ce^ta 38. „SHrasiifta Hatfca". Kolcem lulija tekoče^a leta je pri-cela »Slovenska Matica* spet deiovaii. Nasilje, kl je viselo nad njo skoro cela tri leta, ie ministrstvo ukinilo. in ko so pnnesll naši listi to veselo vest ie mar-SKatero srce veseleje utripnilo in mnogo oko se je zzsvetVo v radostnf slutnji nove dobe, ki fo čakamo že vse slovensko življenje in o kateri veino enako trdno vemo, da mora enkrat priti. Iz tistega potrpe*tjive?ra. tinela fn samoniklesa delovanja, iz katere^a je zrast'a vsa naša kultura, je nastala tuđi »Matica«. Naši oćaki so spoznali, kako potrebna je narodu književnost, in za-čeli so po svojih močeh graditi »Matico*. Zlajraii so svoje stare goldinarie, Sirili kros svojih sorrnšljenikov. deiovaii Po tedaj redkem časopisju z navdušeno besedo in sad njihovega vztrajnega delovanja ie raste!. Pozneie so se pojavili dobrotniki, ki so priskočili na pomoč z večjimi svotami, z večjimi deli svojega premoženja. Vse to materijalno delovanje je šio vzporedno z idealnim, pravim name-nom ^Matičnim«. Iz Letopisa, kf je iz-hajal prvotno sam, se je izločila literatura na eno plat, znanost je šla na drugo, letopis pa je ostal Je seznam udov in poročilo uprave. Znan.jtvo se je preselilo v zbornike, katerih je izšlo do zdaj ^tirinajst, literatura se je preselila v Zabavno in v Knezovo knjižico, prevodi so se uvrstili v zbirko »Prevodov iz sve-tovne književnosti«. In veje, ki so po-fcnale iz letopisa, so se razcepile se bolj. Posebna zbirka deK obsegajoča po eno n več knjig. je izhajala, pod zalaganjem »Slovenska zemlja«. V nje! srečamo važne naše avtorje kakor Vrhovca, Ru-tarja in Seidla. »Matica« se je poizkusrta 1 izdajo zgodovine slo venske.era Šolstva, Važno zbirko pa je zasnovala in do ma-legra že tuđi izdala s slovenskimi narod-nmipesmimi. katerih ie zbral in uredi! 14 snopičev rajni Štrekeli. s 15. pa je priče! njegovo zapusčin^ko de!o dr. Glo-nar. Tuđi prevodna literatura ie prišla na svoj račun in to se posebej zadnja leia. Pod naslovom 3»Prevodi iz svetov-ne književnost!« na^c'emo Sekspirjevega »Kralja Leara« in »Beneškega trgovca«, Puškinovega »Onjegina*. Dostojevskega »Zapiske iz mrtvega doma« v prevodu Vlađimirja Levstika, Zeyerjevega Ploj-^aria in nemara najpopuJarnejšo slovensko knjigo Sienkiewicza »Z ognjem in mečem«. Tuđi naši stareiši pisatelji nišo ostali pozablieni. Mencingerja. avtorja znamenitega literamega dela »Moja ho-.'a na Triglav«, sta izšla prva dva zvez-^a njegovih izoranih spisov. Za olajša-vo posla našim sedanjim in bodočim literarnim historikom je izšla »Slovenska bibliografija«, kot posebna knjiga so prišle na svitlo pesmi Radivoja Peterlina Petruške »Po cesti in stepi*, ki naj bi tvorile prehod k posebnim založninam, izhajajočim brez roka poleg rednih pu-blikacij, na katere je pricel knjižni od-^ek pred razpustom društva resno mi-siitL S »Slovanskimi spomini in jubileji«, katerih prvi zvezek je izšel leta 1911^ se )e razgledala »Matica« po ysom !*- rokem slovanskem svetu, z izdajanjem Hrvatske knjižnice pa je dokumentirala z lasti naS pripad k skupne mu slovensko-hrvatsko-srbskemu jugu. Mo^na stran »Matlćnega« delova-nja, nemara tista, ki fe> ic delala med naSo publiko najbolj priljubljeno, ie bilo gojenje lepe književnosti. Zbirki »Zabavna knjižnica« in »Knezova knjižnica« sta prinaSali leto za letom izkljtično i*-virna dela naših pesnikov, dramatikov in zlasti pripoveđnikov. V omenjenih dveh knjižicah srečamo avtorja za av-torjem. generacijo za generacijo. Vi-uimo propadati stare, vidimo, kako se pojavljajo novi, kako rastej > in kako se spet gube ter prihaja na r»uh mesto mtajši rod, ki je zmirom boli svež, bolj smel in bojevit. Da ne omenjamo v teh zbirkah drugega, naj zadostuje, da so iz>ln v njih naiboliša Cankarjeva de!a knkor »Tuici, »Na klancu«, »Križ na go-! . >-Martin KaČur^, »Potepnh Marko in t.ruii Matjai« ter satira »V ni i.-većini«. In »Matica« ie storila vc;, kakor je po svojih močeh mogla. TmVt *svh kulturnih potreb ni prezrla. Vi vi o spadale v obseg nienega zgol literamega delovanja. Tako je čutlla živo potrebo zem-Ijevida sloven ke»ra ozci* iK>, ^a izvršila in pred razm^tom je vrnila že drugo njegovo korekturo voja^k^mu geografskomu zavodu, ki ga na Punarj izdtluje. Vztrajno je sode!ova!a pri pripravah za ju>roslovansko encikk>pediio in se tuđi mnogo bavila s tem. da bi izdala album renrodukcij najbnlKih slik naših prizna-nih slikarjev. Zbirala je narodno blacro, krajepi^no gradivo in se pečata tuđi z izdajo tehniškega slovarja. Tri leta so skoro prešla, kar je bilo »Matično« de!ovanje ustavlieno. Pred dobrim mesecem se ie spet pričelo. Upajmo, da bo storil odbor, Ki vodi naše prvo literarno društvo, v polni meri svojo dolžnost. Stvar obeinstva pa naj bo, da ga materijalno pođpre. Ta poziv naj velja v prvi vrsti rmovite^im krrv c:om. ki darujejo lahko »Matici« večje svote. Vsak pa nai stori, kolikor more. Dnevne vesti. — Odlikovanja, Signum laudis je dobil drugu; polkovri zdravnik dr. M. G a j § e k. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak - farmacevt Jos. Žab-kar. Srebrni zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 87. pp. Ivan L e s -jak in narednik 17. pp. Avgust P a v 1 i č. Vojaski zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo ie dobil poročnik ces. strelcev 1. polka Jos. D r a š 1 a r. Novič je dobil signum laudis nadporočnik rez. topničarske baterije st. 1—94 dr. Franc Perja-t e 1 j. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meci je dobil veterinarski poročnik 16. havb. p. Franc J e r i n a. — Poročnik - leta-lec 2 a r e n France je bil odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. — Odlikovanje. Z viteškim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in meci odlikovan je podpol-kovnfk Milan vitez Bleiweis, poveljnik 7. težkega topničarskega polka. — Najlepse pozdrare vsem čitateljem »Slov. Naroda« pošiljajo z visokih s snegom pokritih koroskih pečin sledeči slovenski toprJčarji: Julij Župan. Kamnik; Volk Robert, Gornje Ležeče; Šinkovec Janko, Idrija; Alojz Peternelj, Skofja Loka; Etebeljak Toni, Buče; Zabukovec Anton, Krka; Gregorič Anton, Trst; Gregorfč Josip, Trst; Trebse Armin, Trst; Jare Franc, Medvode; Kupee Franc, Konjice; Petrič Alojz, Vipa-va; Kovačič Anton, Gorica; Knafelj Kori, Novo mesto; Ceklan Josip, Brezice. — Iz niske«a vjetništva in sicer iz Taškenta nam piše skladatelj Emil AdamiČ: Brat mi je pisal, da ste priobčili decembra 1916 telegram, ki sem ga Vam poslal. Srčna hvala! Ni-kakih točnih vesti nimamo iz domovine. Kar je, to je nezanesljivo in srca so vsem žalostna. No, tu je za-gorel kres, katerega plamen otaja led v srcih vsega človeštva. Vzcve« telo je drevo. ki morda prinese v jeseni zaželjeni plod — sveti mir. Do tedaj pa stisnemo zobe in molče po-trpimo. Težko nam je, da nimamo tu niti ene slovenske knjige. Za nas se nihče ne briga. Zapuščeni! Mnogo nas je prišlo tu sem, malo se jih vrne domov. Bodite srčno pozdravljeni. Udani Emil Adamič. — »Slovenska Matica«. Najhujši udarce za oaSo kulturo med vojsko je bil gotovo razpust »Slovenske Matice«. Zdaj, ko ministrstvo razpu-sta ni potrdilo ta Je pričela »Slovenska Matica« spet redso poslovati, ni gotovo nikogar med nami, ki bi ne bi! te^,a pravienetra dejstva od srca vesel. Vsak zaveden Slovence pa naj da svoji radosti duSka s tem, da stopi v krog Matičarjev. Matica ima trojno vrsto članov: Prvič čast ne, dru^ič letne in tretjič ustanovne do-smrtne. Ćastne si voli sama, letni si dobe svojo pravico s tenu da plačajo vsako leto 4 K članarine, ustanovniki izroce enkrat za vselej 100 K, ki jih morejo plaćati tuđi v obrokih in sicer največ v petih po 20 K. Vsi člani pićjema.io redne letne publikacije. Matica je vsled razpusta mnogo tr-pela. Tri leta so izostala njena izdanja, to je prilično osemnajst knjig, posebno prizadeto pa je njeno pre-moženje. Zato je tem večja kulturna potreba, da pristopi k Matici vsak, kdor količkaj more. Pred koncem tekoćega leta izidejo publikacije za 1914. leto. Knjižni dar bo vsled na-stalih razmer manjši kakor prejšnja leta. Izideta namreč 2 knjigi pripo-vedne vsebine in sicer: E. Kristana vPertinčarjevo pomlajenje« in Zofke Kvedrove »Njeno življenje«. Obe de-11 sta že dotiskani. Naročniki zemlje-vida bi bili zažeijeni zemljevid že prejeli, da bi ne bilo svetovne vojske. Pred razpustom »Slovenske Maticec je bila opravljena že druga korektura in vrnjena vojaškemu ge-ografskemu zavodu na Dunaju, kjer zemljevid izdeluiejo. Opraviti bi bilo treba Ie še eno korekturo in zemlje vid bi bil zagledal beli dan. Takoj iz-početka razpusta pa je kurator zem-ljevidno delo ustavil. Ko je počela skoro po treh letih Matica spet poslovati, se je obmila brž na vojaški geografski zavod s prošnjo, naj ji pojasni stanje zemljevida. Izvedela je. da je bilo zemljevidno delo ustavlieno, da so plošče shranjene in da pred koncem vojske ni mogoče na-daljevati dela. Nato je naročila. naj hranijo rlošče na njene stroške dalje. Ali izda Matica kaj za 1917. leto, ali prične z rednim izdaianjem sele leta 1918.. vse to je še negoovo. Osigurati moramo za enkrat pred vsem njeno denarno stanje. Zato pa je treba mnogo Članarine. Naj torej vsak, k! še ni član »Slovenske Matice«, posije letnino ali — če mu je mogo-če — ustanovnino. Naj se zaveda, da ne stori s tem ničesar drugeea kakor svojo slovensko kulturno dolžnost. V vseh zadevah, ki se tičejo Matice, naj se obrne vsak naravnost na »Slovensko Maticoc v Ljubljani. Kdor bi se rad osebno zglasil v Matični pišam i, mu naznanjamo, da posluje tajništvo začasno ob delavni-kih od 2.—4. popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7. — Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča je od srede, dne 19. t. m. naprej pristopna javnosti. Posebna otvoritev se ne vrši; za to se tuđi ne pošiljajo osebna vabila, ampak se tem potom vljudno vabi p. n. občinstvo k prav obilnemu obi-sku razstave. Razstava je odprta vsak dan od 9. zjutraj do pol 1. popoldne in od pol 3. do 6. zvečer. Vstopnina znaša 2 K, za dijake, vojake in delavce 60 vin. Trajne vstop-nice za čas razstave stanejo za osebo 8 K; za družino 14 K. — Za današnji pevskl večer v deželnem gledališču je ostalo še ne-kaj vstopnic na razpolago. Prodaja jih od četrte ure popoldne do začetka prireditve blagajna dež. gleda-Iišča. — Novo zvišanje železniških tarifov naznanjajo z Dunaja. Zvišanje se bo izvršilo na ta način, da bodo posamezni predmeti uvrščeni v višji tarifni razred in da se bodo povišale tuđi maniptilacijske pristojbine. — Uvažanje živll v Ljubljano. Kranjska deželna vlada je izdala drakonične odredbe, da prepreci do-važanje živil v Ljubljano. — Najnujnejša potreb^čfna ko-nopnJne za izdelavo vrvarskih izdel-kov v pofjedeiske svrhe. Ljubljanski poljedelci, ki reflektirajo na konop-nino za izdelavo vrvarskih izdelkov v kmetijske svrhe, imajo do 25. t m. pri§:ldsiti to svojo najnujnejso potreb-.^čino v mesrnem gospodarskem ura-dn ob običainih u radnih urah. — Prememba posestl. FrohH-ehovo hišo na Dunajski cesti je kupil veletržec gospod Avgust Toma-ž i č. Zadnje mesece je bilo sploh prodano v Ljubljani jako mnogo več-jih in lepših hiš. — Prfglasltev doma ostafRi 5o-loobveznih otrok. Šoloobvezne otro-ke — v starosti od 6. do 14. leta — kf ne hodijo vsled različnih telesnih hib, bolezni, duševne nezrelosti v solo morajo njih stariši tekom treh do! priglasiti ob navadnih uradnih urah vmestnem popisoval-nem uradu na magistratu, Galetova hiša. pritličje desno. — Trafikanti. Občinstvo, ki ima kake pritožbe glede postopanja trafi-kantov, prosimo, da nam naznani vedno Ie konkretne slučaje, ker s pavšalnimi dolžitvami deia Ie krivico mnogim trafikantom, ki postopajo povsem pravilno. Konkretne slučaje borno gotovo upoštevali ter poskr-beli ali sami, da se napravi red, alt pa izročili zadevo organizaciji trafi-kantov, da stori ona potrebne korake. — Čevljarska zadruga ▼ Ljubljani vabi g. elane na zadružno zbo-rovanje, katero se vrši v nedeljo 23. septembra 1917 ob pol 10. uri dopol-dne pri Novem svetu v vrtnem salonu s tem-le dnevnim redom: 1. Položaj čevljarskih mojstrov na Kranj-skem. Maksimalne eene usnja in obu-val. 2. Raznoterosti. — Izvanredni zadružni sfiod krotačev, krojačič itd. se je vršil ob veliki udeležbi članov in članic, dne 16. septembra 1917 v gostilniških prostorih pri g. Ložarju, ob navzoč-nosti g. predsednika obrtnega po-speševalnega urada Kregarja in za-dnižnega instruktorja g. Steske. Za načelnika je bil izvoljen g. Ivo Kresnič, za podnačelnika g. L o-žar Jernej; za odbornike gg.: Krajgher Fran, R o ž i č Fran, B i z i a k Davorin, O e s t r i n Ferdo, Može Fran inLombar Alojz; za namestnike gg.: Ivan K r e č , Slana Ivan in Š i m n o v e c Al. Za predsednico gospa P a 1 m 6 , za namestnico gdč. Sare. Naznanja se vsem članom in članicam, da se od sedai začasno posluje v zadružnih zadevah in zadevah bolniške blagajne pri g. G e s t r i n u Ferdinandu na Poljanskem nasipu 8. — Zahvala zadrugarjev. Clani in članice Zadruge krojačev, kroja-čic itd. izrekajo bivšemu načelniku zadruge g. Franu Jeločniku ob 18Iet-nem delovanju za zadrugo najtoplej-šo zahvalo. — Čebelarstvo. »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani« odgo-varja tem potom na mnogoštevilna vprašanja glede sladkorja, da do danes še ni dobilo nikakega poročila, kdaj, koliko in po kakšni ceni dobi dovoljeni sladkor, ker pogajanja s ministrstvom in centralno čebelarsko zvezo še nišo končana. Zato je vsaka prošnja in vsako vprašanje brezuspešno. Najbrž bo sladkor za jesensko pitanje prepozno došel. Da društvo že vnaprej vse potrebno uredi za razpošiljanje, zato že sedaj sprejema naročila in sicer Ie skupna po 100 kg zadnji čas do 1. oktobra. Predvsem naj se naroča potom podruž-nic (izvzemši Štajerske in Koroške, ki imata svoje društvo). Denar pošljejo naročniki sele na pismemo obvestilo. Nečlani morajo naročiti sladkor Ie potom najbližnje podružnice, Ie kjer bi bila podružnica preveč oddaljena, mora biti posamezno naročilo nečlanov po-trjeno od župnega ali občinskega urada, da je dotičnik res čebelar in da ima navedeno število panjov. Naročila naj bodo kolikor mogoče omejena Navede naj se natančno ime naročnika, kraj, pošta in železniška postaja. Pripomniti je, da se na panj ne srne porabiti več kot 5 kg, če bi se sploh toliko dobilo in da se vsaka zloraba sladkorja v druge namene kaznuje z visoko denarno kaznijo in z zaporom. Ravno tako je tuđi strogo prepovedano naročati sladkor pri več kot enemu čebelarskemu društvu, Četudi je kdo član še pri drugih društvih. Brezuspešno je tuđi vlagati posebne prošnje na poljedelsko ministrstvo ali drugam, ker so za razdelitev sladkorja poverjena Ie osrednja čebelar-ska društva. — Umri je včeraj v Ljubljani dvor-nl svetnik in finančni prokurator v p., vitez Leopoldovega reda dr. Josip plem. R a č i č. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. — Nesreća v planinah. Pastor IjubUanske protestantske občine dr. Hegemann je brez dvoma pone-srečil v planinah. Iskali so ga na na kranjski strani, a ga nišo dobili; padel je torej na koroško stran in sicer, kakor je posneti iz pripovedo-vanja njegovih spremljevalcev, na kraju, kjer se je prav gotovo ubil, a kjer ga bo težko dobiti. Tistemu, kdor ga najde. je obljubljena primer-na nagrada ?oo K. Z dmge strani po-ročajo, da se je pastor dr. Hegemann ponesrečil, na takozvanem Gamzo-vem skretu v visini 1900 m na zelo nevarnem mestu. Umri je v K ran Ja dne 15. t. m. v starosti nad 93 let finančni svetnik v pok. Valentin Levičnik. Snoči je bil pokopan na tamošnjem pokopa'išču ob veliki udeležbi občinstva. P. v m.! V Crnomllu je umri Alojzij Fabjan, shi gosp. Fabjana, trgovca, tam, v starosti 22 let Naše sožalje! Kino IdeaL Danes: >Pravl}Ica o voUchc, senzacijonalen ogrski film. Igrokaz v 4 dejanjih, ufilmljen po repertoar-nem delu dvornega gledališča, avtorja Franca M o 1 n a r j a, Poleg tega je še na sporedu sijajni naravni posnetek: »Dolina ob gorenji Ini na Tirolske ni« in nainovejla vojna porcčtla. Ta spored se predvaja o4 danes torka do petk* Zl^ septembra. Predstave od 4. dalje. Zadnja ob pol 9. uri na vrtu s spremljeva^ njem orkestra. — Kino Ideal. ZgublienI so bili v soboto popoldne 3 zvezki *Zi\ ilrecht und Verwaltungs-lehre« in en zvezek »Volkswirtschafts-lelire«, najbrž v Kolodvorski ulici. Naj-ditelj je naprošen, da jih posije proti po-vrnitvi vseh stroškov na naslov: E. Fu-Kina, kulturni tehnik, Kranj (kolodvor). Zgubila se je manjša vsota de^arja z vojaško legitimacijo od deželne bolniš-nice po Kolodvorski ulici in Dalmatinovi ulici do kolodvora. Odda nai se pri hiš-niku deželne bolnišnice proti nagradi. Zgubil se je zlat ščipalnik na Dunajski cesti do artiljerijske voiašnice. Pošten najditeli naj ga odda proti nagradi na Zaloški cesti 7. Zgubijena ie bila v Udraatu iistnica z vojaškimi in železniškiml dokumenti. Vrne naj se v Novem Udmatu Št 30 v Društveni ulici proti nagradi. Našla se je večja svota denarja in račun Suttnerja. Dobi se na stojnici pri Minki na Vodnikovem trgu. Sprovizaciia. ------h Red pri razdeDtv! živfl v cer- kvi sv. Jožefa. Mestna aprovizacija opozarja, naj prihajajo stranke, ki Imajo izkaznice za ubožno akcijo, točno ob urah, ki so naznanjene za vsako razdelitev pravočasno v ljubljanskih časo-pisih. Stranke, ki bodo prihajale prej ali kasneje kakor je po Številkah in urah določeno, ne bodo prejele živil. To svarilo, da preprečirno nepotrebne navale. 4- Sadje ra Moste na rumene izkaznice C. Stranke, ki imalo rumene izkaznice C za Moste, prejmejo sadje v sredo 19. t. m. Določen je ta-le red: Od 9. do 10. ure dopoldne št 1 do 150, od 10. do 11. št. 150 do 300. popoldne od 2. do 3. št. 300 do konca. Sadje bodo de-lili v cerkvi sv. Jožefa. Vhod pri glavnih vratiti. -f Sadie za Moste na rumene iskaznice B. Stranke, ki imajo rumene izkaznice B za Moste, prejmejo sadje ▼ sredo 19. t. m. popoldne v cerkvi sv, Jožefa od 3. do pol 5. ure popoldne. + Sadje za Vič na rumene izkaznice B. Stranke, ki Imajo rumene izkaznice B za ViČ dobe sadje 19. t. m. v sredo popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 5. do pol 6. ure. Vhod pri glavnih vratih. -f Krompir, Pred kratkim 9O listi poročali, da ima minlstrski predsednik namen, posvetiti vprašanjem o prehrani posebno pozornost V vsaki drugi državi bi bil na tako vest odstopll mW nister za prehrano, kajti tak ostentattr-ni nastop mi nister ske ga predsednika po-meni vendar očitno nezaupnioo. General Hofer pa je ostal na svojem mestu in tako ima politika prehrane pravza-prav dve glavi. Najbolj bo občinstvo to menda občutilo pri krompirju. Naredba o prometu s krompirjem je še predmet prepira med trgovskimi in med agrarnl-mi interesi Občutijo pa to konsumenti. Enketa, ki se je vršila na Dunaiu, ni rodila nikakega sadu. Po naredbi ie za-plenjen ves krompir RnliievnosL — »Ljubljanski Zvon« ima v svoji 9. številki to - Ie vsebino: Anton Debeljak: Slovenska zemlja; Ivan Albreht: Švatba: Alojzij Kraigher: Mlada ljube-zen (Nadaljevanje); Oton Zupančič: Gosti so rnraki; Emil Leon: Cvetje v je-jeseni (Konec); Janko Samec: Misli moje; Rado Mumik: Na Bledu; Peter Popotnik: VčloveČenje; dr. Zober: Slovensko in tuje slovstvo (Konec); dr. Fran Derganc: Henri Bergson (Dalje); Ivan Albreht: Gazela: Listek: Dr. Ra-movš: R Stanislav Škrabec, Jezikoslovni spisi. — Drag. Lončar: Madjar-ska studija o Slovencih. — Cato Criti-censis: Jezik očistite peg. — Slovensko in tuje slovstvo._________________ Darila. Darilo. Dvorni svetnik vitez Laschan In soproga sta mesto venca na krsto umrle-mu dvornemu svetniku dr. Josipu pl. Račiću darovala Rdečemu križu 20 K. Za slepe roiake. V ta namen je poslalo deželnemu odboru c. kr. okrajno sodl-5če v Podssradu, Istra, zopet prispevek 80 K (50 in 30 K) iz dveh sodnih poravnav. Za stepe vojake, V ta namen so poslali darove deželnemu odboru: C. kr. okr. *o-diSče v Vel. Laščah 50 K iz neke kazensk« zadeve; notarski substitut Anton Zevnik v Pođ^radn, Istra, 20 K, iz neke sođne porav-nave; c kr. okrajno sodlšče v ViSnji gort 10 K, Iz neke sodne poravnave; mestno ža-panstvo v Postojnl 10 K. darilo nekega vojaka; po mestnem magistratu v Ljubljani, kot odškodnino za oddane kovine g. Ana Kren 3 K 20 vin. in g. M. BriSnik 5 K. — Bo? plačaj! ^ Izda jate! j In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. UftteteA ta tak »NtcodM tUffntf* Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, . 16—, Čtifco. aaVaBHaaaaaaaaHLBHHLB Kmetovalci! Ne zamndltel <ta>r Bih—Ik MBMRflUftS Mcnice, devize, rrednostne papirje itd. UMU A i Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. ■AJI FBDUilll: na blago, ležeče v javnih skladiščih. milBU: B#rzu naročita in jih izvršoje najkulantneje. 10 Telefon U. 257.