TRST, petek 23. oktobra 1959 Le,° XV. . št. 232 (4406) Klil DNEVMIK Cena 30 Ur Tel.: Trst 94-638, 93-808. 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo [SlNlSTvo. it. r _t UL. MONTECCHl št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — M80V- ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 to od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE ' Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur-FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 60070/3-375 Velik odmev nenadne novice o obisku predsednika Gronchija v Sovjetski zvezi ^“ikrit spor med Kvirinalom in vlado, ki z obiskom ni preveč zadovoljna - Medtem k° napredno javno mnenje obisk pozdravlja, se mu reakcionarji in desničarji upirajo - Novica o obisku bo brez dvoma vplivala tudi na potek kongresa KD 22 našega dopisnika) 9i!0 šele danes se je moglo zvedeti, kakšno p^^-Prav ozadje sovjetskega vabila predsed-najprej, kar poroča tiskovna agencija ^Publike Gronchiju, naj obišče Sovjetsko zvezo. ii*| *kvi s ^°udaTja najprej, da se gleda na ta obisk v Jkvj vJ^bnimi razlogi zanimanja*. «čeprav se v v ' - v pr" vprasanje ^iih wadn° obllko ta?tarjev ntoln)ačenj ali % ic, o včerajšnjih W Vah Predstavni-■f Ma f.taga ministrstva, Prv^niti' da 3e bil ^ J? tremi ^a.miS že pred ! 3vewletl tedanji so-v Rimu r»oiov; dniK v boj kljuje agen-1 Komentar. .L V. “ V 0KV1' % Oied nt “oljsanja odno- _c_asjh pa je bilo v okvi- državama, ki sporazumom - Pogrešanirvojakov fchltoeEa1^V’ S skJlenit- s “5a sporazuma ka- . ?njem trg0‘ Ifi^lova X ln Sospodar-K •- .vanja. S sovjetske •JSJI1 X;°Wstske akcije in ...... E’ f/ ,-,Ve ,'bkutra vmetoda iz-itna°V prav po" %iJLza razy°-i nor' sam predsednik vlade Rruščev je imel priložnost poudariti njihovo važnost v svojem sobotnem razgovoru z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Dinom Del Bojem. Zadeva sondiranja uradnega vabila predsedniku Gronchiju je bila obravnavana na sestanku Del Boja- v soboto popoldne z namestnikom zunaniega ministra Valerijanom Zorinom ob navzočnosti veleposlanika Pie-tromarchija. Pogoji za razvoj italijansko-sovjetskih odnosov na politični ravni so bili vzpostavljeni z sporazumom o bolečem vprašanju ujetnikov in pogrešanih: in prav to je bil neobhodno nujni pogoj za kakršen koli nadaljnji napredek*, zaključuje ANSA svoj komentar. Iz tega komentarja sledi torej, da je sondiranje terena o Gronchijevem obisku v SZ imelo svoj začetek med obiskom italijanskega ministra za zunanjo trgovino v Moskvi. Zanimivo pa je dejstvo, da je prvi objavil vest moskovski dopisnik tiskovne agencije ADN (Zahodna Nemčija). Sr bolj zanimivo pa je, da nihče ne ve, kako je za novico zvedel. In ko je vest prišla v Italijo, so pri predsedstvu repu biike takoj poskrbeli, da jo je sinoči potrdilo tudi italijansko zunanje ministrstvo. Z go. tcvostjo se trdi, da je bil tudi Segnijev in Pellov obisk pr’ Gronchiju včeraj zvečer v zvezi s to nenadno novico. Trdi se, da predsednik vlade in zunanji minister takrat še nista vedela, da je vprašanje že v tako zreli fazi, ter sta Gron chiju izrazila svoje pomisleke glede takojšnje objave te nadvse važne novice. Toda poglavar države je odločno zahteval, naj se vest objavi in dodal, da bo s svoje strani poskrbel, da se običajni postopek čimbolj pospeši, tako da bi prišlo do njegovega obiska čimprej. Pri tem je baje poudaril, da je obisk izredne važnosti spričo funkcije, ki bi ga imel kot protiutež de Gaullovemu odporu prot' sestanku na najvišji ravni. Sicer pa ni težko uganiti, da je tudi sovjetska vlada takega mnenja. Vse napredno javno mnenje je novico o Gronchijevem o-bisku pozdravilo z velikim o-dobravanjem. Socialistični pr- "'^'iniiiiiiiniiHMuunintHuuiiHiiiMiiiiHiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiMIlilliuiuiiiiti ...................................... min lsenhower še ^ferenco pred vedno koncem želi leta S u uftah(^nfarenci izjavil, da je pripravljen iti na r ^1 i»- -J v> *7n V>/v4/\m Irtrv Krt/In 70. en je sestati se vsak trenutek z Mac Millanom, de Gauilom in Adenauerjem ^aradi obiska v Moskvi bi se spomladi težko udeležil konference Predsednik Eisenhower je na ti- jKa * Vzhodom in Zahodom, ko bodo t«»'.! koordinirali svoje stališče s ter zatem v in a [ ‘-IbOfv. , ‘wnoraiinira.il svoje sia-mooe s rem v to ll? korif ^e’ da bi pomanjkanje take koordinati je “erencd lahko povzročilo zmedo. Izjavil je Kr Prerit Privatnimi posvetovanji z zahodnimi Qlagal sestanek s Hruščevom v začetku de- /S*mn0da nima d°- \ kap se ■«> >hora Tnb?rence, na ,žlahod obvez- * taiav!iat-i združeno * ^vijen1 Je tudi, da tren.“J se želi tehutek z angle- in za- “Pi i i? voditelji. ‘tfj el« Pri, r?zgovo- orn sedezu kanit ri. ,* vt-rjet?nja ^eneva ;sien kraj. To-šel u at sem re-Stl?butek kamor koli in *» 2*«r n j,1: k« *e ne bi mo- istemK°,nference. h5‘3Hl. ti,j.*Vez0. obiskati Ted lin »n’ da j ki kongres. ,r> ft, * Vortu-.v sporočilih 9 mporo4i,ih ni’b izrekel fVK, it" troti"? preti njo # m oifc.nl koncu svoj spor s pogajanji, čeprav je on uporabil zakon Taft-Harltey. Izjavil je, da se mu ta zakon ne zdi zelo dober ali primeren. Vendar pa za sedaj ne misli zahtevati cd kongresa nove zakonodaje o delu. -—«»----- so danes uradno sporočili v zahodnoevropski zvezi v Londonu s pripombo, da je ta organizacija ukinila omejitve, ki so branile Nemčiji izdelovati vodljive izstrelke proti letalom. Uradno sporočilo pravi, da je ta sklep zahteval vrhovni poveljnik NATO general Nor-stad. Poročilo dodaja: »Na- men te spremembe je omogočiti udeležbo nemške zvezne republike pri izdelovanju te vrste orožja skupno z. drugimi državami članicami ZEZ». Za skupen program jedrskih raziskovanj leta. J^ilneg\POročd C* 5e Vertn Dredl»ga, (Mfti n° njegovo m ?&avJ?Ccplp?iaga! A %>ik ifaj ^.vprašal Ei- dV panika vi oraverv, ____: leta. tei1 K pi?' da Si noče itlh v in PolOŽaf , lastiti ie pr,® d° osta- rain enako-vedno taki % A ir Sovep? sam<> ?-a ' le. ria°S.^bnega j;, ‘NI’,vil LONDON, 22. — Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo John McCone je na tiskovni konferenci izjavil, da se mu zdi'mogoče sodelovanje ZDA, Velike Britanije in SZ v skupnem programu za jedrska raziskovanja, ko se bo točno določil smoter programa. McCone je izjavil, da je ta zamisel bila všeč Sovjetom, in da misli da jo je vredno skrbno proučiti. McCone Je bil deset dni na obisku v SZ in se je ustavil štiri dni v Veliki Britaniji. Poudaril je, da želijo ZDA razširiti atomsko sodelovanje. Kar se tiče načrta za skupen laboratorij za termonu-klearna raziskovanja med ZDA in Veliko Britanijo, je McCone izjavil, da je o tem govoril z britansko ustanovo za jedrsko energijo, da pa ni še točnih načrtov. Glede izmenjave informacij med ZDA in SZ je izjavil, da ni bil še dosežen sporazum tem in da je bil namen njegovega obiska v SZ videti, kako delajo Sovjeti in kako bi se lahko organizirala izmenjava. V A V* i«v< V"1 konfetm° od’°-ta ^ Zau ce med 'M .tevi.raSa0dom. Na j p Ji ^V>keUl,ne »riti- »Tl »m 2®|J , - — «UIU, - bl ^lrn“ H hodno konfe- S e drža *onferen- Zahodom, cai žen, % Sn,a’ Te Ki Ve' M ^ K f/ s < vanje s So- 'j K* t J': da nam en' nakaz iU6rava j^,nHpr'h°dnje-Utba ’ rta ni mn-. v ta nU.„a,,ne' iiki ^ lV>5vLrak»%edcel,n k? ieT' W bS d«rTv J« V iv s‘a k ve I- be strani do a tajnosti itva ** Uredili Jules Moch o razorožitvi NEW YORK, 22. — Med razpravo o razorožitvi v političnem odboru OZN je francoski delegat Jules Moch izjavil, da je treba pri vsakem progrumu o razorožitvi dati prednost odpravi vseh vozil jedrskim orožjem, kakor so sateliti, izstrelki, nadzvočna letala, podmornice za odprto morje, letalonosilke, raketna o-porišča itd. «Te prednosti, je pripomnil, ni niti v sovjetskem niti v britanskem načrtu«. Moch je dodal, da bi bil potreben kompromis kar se tl če nadzorstva in je predlagal, naj se pododboru desetih pošljejo sovjetski in britanski na črt kakor tudi njegovi predlogi. — «s ----- Davi je« prvi pod- HELSINKI, 22. prišel v Helsinki predsednik sovjetske vlade Mi-kojan, ki bo ostal na Finskem približno en teden. Navzoč bo pri podpisu dolgoročne trgovinske pogodbe med Finsko in Sovjetsko zvezo. Prav tako bo navzoč pri otvoritvi sovjetske industrijske razstave v Helsinkih in pri splavitvi ledolomilca ((Leningrad«, ki so ga zgradili finskih ladjedelnicah za račun SZ, Prihodnji teden bo Mikojan obiskal nekatere tovarne. Trgovinska pogodba med o-bema državama se tiče razdobja 1961 - 1965 za izmenjavo blaga v vrednosti 6 milijard rubljev. % vak Santi je poudaril, da predstavlja novica «element velike novosti v italijanski zunanji politiki« in da »neposredno vključuje Italijo v sedanji pomirjevalni proces«. Dodal je še, da sleherno zboljšanje odnosov med Italijo in SZ lahko samo prispeva k u-trditvi miru in da bodo «obisk predsednika republike pozdravili z živim zadovoljstvom vsi Italijani, zlasti pa delavci«. Tudi republikanski voditelj Reale je tzjavil, da je po sestanku Eisenhovverja in Hru-ščeva sestanek Gronchija s Hruščevom v skladu z italijansko zunanjo politiko. Pri tem je poudaril: «Očitno ie torej, da bi bil vsak pridržek dc tega dogodka neprimeren.« Zelo značilno pa je, da je voditelj desničarskega republikanskega krila Pacciardi imel za potrebno povedati samo naslednji kratki stavek: «7.a Gronchija mora biti ta dan najlepši v njegovem življenju.« Izjavo na splošno ocenjujejo v Rimu kot nespoštljivo. Tudi minister za birokratsko reformo v sedanji vladi, Bo, je dal ugodno izjavo. »Sporočilo o potovanju našega predsednika v Rusijo, je dejal Bo, je politični dogodek mednarodne važnosti, ker spada v okvir' novih odnosov med Vzhodom in Zahodom, kar dokazujejo — kar se nas neposredno tiče — sklepi, do katerih je prišlo pri pogajanjih v Moskvi med predstavnikom italijanske vlade Del Bojem in predstavniki sovjetske vlade. Dogodek morajo torej u-godno pozdraviti vsi ljudje dobre volje, ki mislijo, da se morajo vprašanja reševati v miru, v spoštovanju in v vzajemni obrambi političnih sistemov vseh držav. Združena Evropa je trdno zasidrana v demokratičnem režimu in bo lahko imela od pomiritve samo korist.. In Grun-chijevo potovanje v Moskvo, ki bo pred potovanjem Eisen-howerja v sovjetsko glavno mesto, bo brez dvoma predstavljalo nadaljnji prispevek h koncu hladne vojne spričo ugleda, ki ga naš predsednik uživa in spričo njegovih idej.« Nobenega dvoma ni. da bo imela novica tudi občutne po-sledice v notranji politiki. Predvsem se že sedaj lahko reče, da se nadaljevanje demo-kristjanske desničarske politike ne bo moglo nadaljevati in z njo vred tudi nasprotovanje in oviranje politike mednarodne pomiritve z izjavami, s kakršnimi sta prišla Segni in Pella z obiska v ZDA. Take izjave sta sicer morala kmalu opustiti, vendar pa je zunanje ministrstvo zapadlo v popolno jalovost, ki bo morala z Gronchijevim obiskom izginiti. Z njo pa bo moral oditi še njen nosilec Pella tudi zaradi tega, ker ni prav nič primeren. da bi Gronchija lahko spremljal kot zunanji minister v Moskvo. Velik vpliv bo imela novica o obisku že na demokri-stjanski kongres v Florenci, ki se začenja jutri. Zvedelo se je, da se tudi Segni zaveda, da se sedanji vladi ne pripravlja nič dobrega. Baje se je tudi on sestal s Fanfanijem in hotel doseči kompromis za se- ko da bi dodelili fanfanijev-cu Tambroniju funkcijo podpredsednika vlade in notranjega ministra, Pella pa bi bil drugi podpredsednik vlade in zunanji minister. Trdi se, da je Fanfani, ki se zaveda številčne moči svojih in zavezniških levičarskih delegatov, predlog odločno zavrnil. Povsem neugoden sprejem pa je novica o obisku naletela v reakcionarnih desničarskih in skrajno desničarskih krogih O tem priča današnje pisanje dnevnika »Tempo« in »Giornale dTtalia« ter izjave raznih Anfusov in podobnih monarhofašistov, ki skoraj neprikrito obtožujejo predsednika republike, da se meša v upravne posle vlade. Sicer pa so danes še zadnji derr.okristjanski prvaki odpotovali v Florenco. Med njimi je bil tudi Moro, ki pa svojega poročila ne bo prebral jutri, temveč šele pojutrišnjem. Kongres se bo namreč jutri začel najprej z mašo. A. P. «»------ Dolg razgovor Vinogradova z de Murvillom v zvezi s konferenco in obiskom Hruščeva SZ se strinja s predlogom Eisenhowerja, naj bi konferenca bila še letos - Angleški tisk obtožuje de Gaulla, da sabotira sklicanje konference PARIZ, 22. — Francoski zunanji minister de Mur-ville je sprejel davi sovjetskega poslanika Vinogradova. Razgovor je trajal skoraj eno uro. Po razgovoru ni hotel Vinogradov povedati, ali je bilo govora o obisku Hruščeva v Parizu. Izjavil je, da se je z de Murvillom kakor tudi z de Gauilom in Debrejem pogovarjal predvsem o konferenci najvišjih Na vprašanje, ali se je bolj na dolgo govorilo o konferenci kakor o obisku Hruščeva v Parizu, je Vinogradov odgovoril: «Mogoče.» Na vprašanje, kakšno je LONDON, 22. — Novi britanski minister za znastvene zadeve lord Hailsham je izjavil, da bo Velika Britanija do leta 1963 izstrelila dva umetna satelita ali tri. Pri tem bo uporabila ameriške rakete, znanstveni aparati pa bodo britan skl. sovjetsko stališče do konference najvišjih je Vinogradov odgovoril: «Predsednik Eisenhower je predlagal konferenco najvišjih pred koncem leta. Mi se strinjamo.* Dodal je, da morajo dokončni sklep sprejeti štiri velike države. V zvezi s to izjavo je predstavnik sovjetskega poslaništva v Parizu izjavil: «Strinja-mo se o vsaki konferenci najvišjih med Vzhodom in Zahodom in čakamo samo, da se zahodne države sporazumejo o datumu, o katerem bi se nato posvetovali s Sovjetsko zvezo. Kar se nas tiče, bi rajši videli, da bi konferenca najvišjih bila kolikor mogoče kmalu.« Obisk Hruščeva v Parizu je bil načelno dogovorjen. Zaradi tega se zdi, da so uradno objavo zakasnili, ker se niso še sporazumeli o datumu. Ta datum je treba namreč določiti istočasno s časom konference najvišjih, glede katerega pa je pravkar nastal spor med zahodnimi zavezniki. Po mnenju opazovalcev je sovjetski poslanik Vinogradov nudil danes zanimiv element, kar se tiče stališča sovjetske vlade, ko je po razgovoru z de Murvillom izjavil, da se sovjetska vlada strinja s predlogom Eisenhovverja, naj bi konferenca bila pred kcncem leta. Zelo verjetno so prav v zvezi s tem sedaj začeli mrzlična posvetovanja in še posebno glede sestanka de Gnulla, Ei-senhowerja, Mac Millana in Adenauerja v Parizu. Baje bo ta sestanek v času med 15. novembrom in 15. decembrom, t. j. pred sestankom sveta ministrov NATO. Ce bodo Američani, Angleži in Rusi vztrajali, naj bo konferenca najvišjih še letos, bo težko najti primeren datum za obisk Hruščeva v Parizu. Prav zaradi tega so v Elizejski palači zelo rezervirani in temu dejstvu je treba pripisati tudi številne obiske Vinogradova pri francoskih državnikih. Pripominja se tudi, da morebitni obisk Hruščeva v Parizu po konferenci najvišjih ne bi imel več tistega pomena, ki mu ga hočejo Francozi dati. Med Sovjetsko zvezo in Francijo ni takih sporov, ki bi opravičili nujnost sestanka iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiini Neuspel atentat Še 19 čas na Castra aretiranih Enourna stavka kubanskih delavcev v znak podpore Castrovi vladi vladi in n-jenemu stavo pokongresne vlade, ta- poveljniku Fidelu Castru«. HAVANA, 22. — Policija je javila, da je bil danes izvršen poizkus umora Fidela Castra, ki pa ni uspel. Fidel Castro je živ in zdrav. Poizkus umora je izvršil danes popoldne 83-letni Roberto Salas Her-nandes, ki je planil z nožem proti Castru, ko je ta govoril množici na ulici. Pripadnik Castrove telesne straže je a-tentatorja zgrabil za roko, ko se je ta zagnal proti Castru. Napadalec je bil vinjen. Množica je skušala atentatorja linčati in policija ga je komaj rešila. Se dolgo potem je množica 3000 ljudi oblegala poslopje policijskega komisariata, toda atentatorja so odpeljali po stranskih vratih. Zvedelo se je, da so skupno z majorjem Matosom aretirali še 19 častnikov, ki so pripadali Matosovemu glavnemu štabu in ki so bili udeleženi pri zaroti proti vladi. Javljajo tudi, da so voditelji »gibanja 25. julija« v pokrajini Ca-maguey odstopili. S tem so hoteli protestirati proti pospešenemu izvajanju agrarne reforme, kateri se v tej pokrajini upirajo zlasti številni živinorejci. Zveza sindikatov kubanskih delavcev je proglasila danes enourno stavko, da «poudari brezpogojno podporo delavskega razreda revolucionarni voditelju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Neverjetne obtožbe proti Mitterrandu da je simuliral nedavni atentat nanj Med letalskim spopadom, do katerega je prišlo sinoči nad Havano, sta bili ubiti dve osebi, 30 pa jih je bilo ranjenih. Kubanska letala so se namreč dvignila proti nekaterim neznanim letalom, ki so metala letake nad Havano. V vladnih krogih izjavljajo, da imajo dokaze, da so letala, ki so trosila letake, ameriškega izvora in da so prišla z letalskih oporišč v ZDA. Ni še slike o Luni Desničarski poslanci ustanovili «odbor za francosko Alžirijo» v Preiskave in aretacije med Alžirci v Parizu - Štirje Aliirci obsojeni na smrt - Atentat na skupino Alžircev v Kolnu Nemčija bo izdelovala raketno orožje LONDON, 22. — Zahodna Nemčija bo lahko izdelovala na svojem ozemlju izstrelke za protiletalskq obrambo. To PARIZ, 22. — Neverjetne trditve bivšega poujadističnega poslanca Roberta Pesqueta, da je Mitterand «montiral» nedavni atentat nanj, in zaplemba dveh levičarskih tednikov («L’Express» in «France Ob-servateur«) sta še povečali politično napetost, ki so jo povzročile številne govorile o zaroti proti generalu de Gaullu. Izjave o «simuliranem atentatu« objavlja omenjeni poslanec v desničarskem listu »Rivarol«. Robert Pesquet je pozneje na tiskovni konferenci te trditve potrdil in je odšel tudi k preiskovalnemu sodniku, ki ga je dolgo zasliševal in kateremu je ponovil svoje trditve. Pesquet trdi, da je on streljal z brzostrelko proti avt|> mobilu Mitteranda in da se je o tem dogovoril z Mitteran-dom samim, ki da je hotel s tem doseči akcijo vlade proti desničarskim organizacijam. Pesquet je izjavil, da ima dokaze o svojih trditvah. Trdi, da ima pismo, ki si ga je poslal po pošti pred atentatom in v katerem podrobno opisuje, kako se bo atentat izvršil. Poštni pečat naj bi bil dokaz resničnosti njegovih trditev. Na tiskovni konferenci podoben simuliran atentat tudi proti Mendes Franceu. Mitterand ni še reagiral na te trditve. Toda njegovi prijatelji izjavljajo, da si je Pe-squet vse izmislil. Dodajajo, da pismo, ki ga omenja, prav nič ne dokazuje, ker ga je Pesquet prav lahko poslal pred atentatom odprto in ga nato po atentatu zaprl, ko je na podlagi časopisov lahko podrobno opisal atentat. Zdi se, da Mitterand potrjuje, da se je nekaj dni pred a-tentatom v navzočnosti prič razgovarjal s Pesquetom, a seveda nista govorila o atentatu. Zadeva se torej vedno bolj zapleta. Vendar pa Mitteran-dovi prijatelji ugotavljajo, da se Mitterand prav gotovo ne bi obrnil na političnega nasprotnika, če bi hotel simulirati atentat. Kar se tiče zaplembe levičarskih tednikov, pa je vlada sporočila, da bo sodno nastopila proti njima, ker sta objavila članke, v katerih sta zatrjevala, da je vojska sodelovala pri »prevratni politični operaciji*. Desničarski poslanci, ki nasprotujejo de Gaullovi politiki v Alžiriji, pa so danes ustano- je izjavil, da je bil v načrtu vili »parlamentarni odbor za francosko Alžirijo*, ki naj bi bil opozicijsko gibanje v parlamentu. Bivši ministrski predsednik Bidault in drugi konservativni poslanci, ki so zapustili zvezo za novo republiko, so se u-deležili sestanka skupno z drugimi 60 poslanci, ki so ustanovili omenjeni odbor. Bidault je izjavil: »Ni potrebno delati zaroto za zrušitev režimov; ti izginejo sami. Ta bo izginil, ker ne brani celovitosti Francije*. Na pariškem področju je policija izvršila številne preiskave in kontrole. Aretirali so o-koli sto Alžircev, 10.000 pa so jih zaslišali. Zaplenili so številne dokumente in več orožja. V Lionu je vojaško sodišče obsodilo na smrt štiri Alžirce na procesu proti 14 Alžircem, ki so jih obtožili oboroženih napadov na policijske agente. Na razpravi so obtoženci poudarili, da so alžirski borci in da francosko sodišče ni pristojno. da bi jih sodilo. Odklonili so branilce. Iz Koelna javljajo, da sta dva neznanca streljala na skupino pet Alžircev in sta pri tem enega ubila, enega pa Oi-nila. MOSKVA, 22. — Kar se tiče fotografije nevidne strani Lune, ni do sedaj se nobenega obvestila. Predsednik sovjetske akademije znanosti Ne-smejanov je izjavil, da sovjetski astronomi začenjajo sedaj proučevali slike neznane strani Lune in da se bodo v krat kem ppjavile na zemljevidu Lune nova morja in nova žrela. i Nesmejanov je dalje izjavil, da znanstveniki sedaj razmišljajo o radijski povezavi z raketami, ki jih bodo poslali na Mars in Venero. Gre za zelo težavna vprašanja, ki se pa dajo v celoti uresničiti. Nesmejanov je tudi izjavil, da je v sedanjem stanju raziskovanj teoretično mogoče rešiti vprašanje neposredne spremembe termične energije v električno energijo. «Komsomolskaja Pravda« jav-še, da bodo prihodnje dni sovjetske kozmične rakete fotografirale žrelo, ki ga je na Luni napravil Lunik II., ko je priletel nanjo. »Komslomolskaja Pravda« javlja tudi, da gradijo v Leningradu najmočnejši teleskop na svetu. Premer njegovega zrcala bo 2,60 metra, z žariščni-co dolgo 10 metrov. Višina teleskopa bo enaka višini sedemnadstropne hiše. Teleskop bodo uporabljali predvsem pri proučevanju fizičnih pojavov nekaterih zvezd ne-stalnic. Poleg tega pa ga bodo uporabljali tudi pri proučevanju formacije Lune in planetov sončnega sistema. List dodaja, da bo ta teleskop v prihodnosti lahko v veliko pomoč sovjetskim astronomom pri proučevanju gibanja medplanetarnih vesoljskih postaj. V Bonnu so tudi mnenja, da je «ie Gaullova odločitev taktična poteza proti ZDA in Angliji, ker bi hotel, da bi Francija med konferenco najvišjih - Hruščevom že imela svojo atomsko bombo. Odnosi med FLRJ in med de Gauilom in Hruščevom. Toda de Gaulle vidi v obisku Hruščeva način, da poudari aktivni povratek Francije med velike države in si hoče s tem zagotoviti neposredno udeležbo pri obravnavanju vprašanj, ki ločijo Zahod od Vzhoda: nemška združitev, razorožitev, znanstveno sodelovanje itd. LONDON, 22. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da britanska vlada ni bila prej obveščena o francoski nameri, da javno objavi svoje stališče, da bi morala konferenca najvišjih biti spomladi. Dodal pa je, da so v Londonu še pred objavo francoske izjave vedeli za bistvo francoskega stališča. Dodal je, da se stiki z zahodnimi vladami o konferenci nadaljujejo. Na vprašanje o načrtih za zahodno konferenco najvišjih v zvezi s francosko izjavo je predstavnik odgovoril: »Vse to je povezano in ne morem komentirati*. Kar se tiče angleškega stališča do razgovora Hruščeva in de Gaulla, je v tem, da bi ta razgovor lahko koristil, če bi povzročil večje francosko navdušenje za dinamično politiko pomirjenja. S tem se strinja tudi britanski tisk, zlasti pa »Times*, ki pravi v svojem uvodniku, da bi sestanek «u-tegnil biti najbolj pomemben od vseh, ki bodo pred k .nle-renco najvišjih*. Jasno je že, da se de Gaulle | ne strinja z Mac Miltonovo tezo, da bi morala biti konferenca najvišjih samo prva od številnih sestankov najvišjih predstavnikov velikih držav, ki naj bi postopoma odpravile spore. Po angleškem mnenju bi ta postopek imel to korist, da bi v nekem trenutku omogočil tudi udeležbo Kitajske. Generalu de Gaullu pa pripisujejo v Londonu namen, da iz konference napravi ločen dogodek poglavitne važnosti, na kateri bi morali rešiti ali pa vsaj nakazati rešitev glavnih mednarodnih vprašanj. V britanskih časnikarskih krogih je povzročila veliko po. zornost izjava sovjetskega poslanika Vinogiadova v Parizu, da bi bil Hruščev naklonjen konferenci najvišjih pred koncem leta Mnogi tolmačijo to izjavo kot znak, da je Sovjetska zveza zavzeto stališče v podporo angleškoameriški lezi in proti francoski tezi. Politični dopisnik lista «Eve-ning Standard«, ki je v opoldanski izjavi sporočil, da je «Daily Tele- (konservativni graph«). Konservativni «Daily Tele-graph« piše med drugim: «Iz-iava predsednika de Gaulla se je čutila kot resen udarec britanski vladi. Nedvomno je povzročila zadrego in razdraženost. Stališče francoskega predsednika je bilo že nekaj časa znano v Londonu, toda upalo se je, da bo po redni diplomatski poti mogoč sporazum o bližnjem datumu. S tem da je javno objavil svoje stališče, se je de Gaulle postavil v položaj, iz katerega se praktično ne more rešiti. Imenoval se je sam za edinega razsodnika trenutka, kraja in pogojev za sestanek predsednikov vlad.« «Svet ne more čakati de Gaullove volje,« piše laburistični «Daily Herald«. »Cas je, da mu Eisenhower in Mac Milton to povesta. Ce je de Gaulle preveč zaposlen z alžirskim vprašanjem in z groi njami, ki nastajajo v Franciji sami, lahko prav dobro ostane doma za rešitev teh vprašanj. Toda v tem primeru naj pooblasti svoje zaveznike da se zanimajo za svetovni mir. Zavezniki bi mu morali dati to razumeti. Zavedajo se važnosti zavezništva. Želijo ga sprejeti medse. Toda nimajo pravice, da mu dovolijo vsiljevati datum, ki ga je on izbral.« Mnenje Bonna o dc Gaullovi potezi BONN. 22. — Kancler Adenauer se je davi dolgo razgovarjal z nemškim poslanikom v Londonu, ki je prišel včeraj v Bonn. Gre za razgovor, ki je v zvezi s pripravo Ade-nauerjevega obiska v Londonu. V pooblaščenih krogih v Bonnu izjavljajo, da je bila bonn-ska vlada obveščena o namenu francoske vlade, da povabi Hruščeva v Pariz. Pripominja se. da bonnska vlada nima nobenih ugovorov proti temu obisku. Kar se tiče pogajanj o času konference najvišjih, prepušča bonnska vlada zadevo trem zahodnim državam, ki se bodo konference udeležile. Mac Milton »opustil sleherno 22. — Podpred- j upanje na konferenco naiviš-jih pred božičem«, pravi v naslednjih izdajah, da je »britanska vlada še vedno mnenja, da je bolj zaželena konferenca v kratkem, kakor pa konferenca na spomlad«. Politični dopisnik lista »Star« trdi, da »britanska vlada pričakuje. da se bo predsednik Eisenhoiver javno izrekel za konferenco najvišjih v kratkem času. Eisenlloiverjevo do-sredovanje bi premaknilo tehtnico v prid Mac Miltonovi želji.# Sporočilo francoske vlade, da bi morala konferenca naj-višiih biti spomladi, je povzročilo v Angliji veliko nezadovoljstvo in razdraženost. Ves angleški tisk izraža to razpoloženje v naslovih, pod katerimi objavlja novico: «De Gaulle; bela stavka« (konservativni «Daily Express«), «De Gaulle ustvarja ovire za vrh« (laburistični «Dailj’ Mirror«), «Zalitev de Gaulla nasproti Mac Miltonu« liberalni «News Ghronicle«), «Ne dopustite diktatorjem, da nastopajo« (laburistični «Daily Herald«), ((Francija zadaja udarec pri BEOGRAD sednik Zveznega Izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je priredil sinoči večerjo v čast podpredsednika vlade in zunanjega ministra Afganistana Ali Sardara Naim Kana. V zdravici med večerjo je Colakovič ugotovil, da Jugoslavijo in Afganistan najbolj veže politika aktivne koeksistence, ki je, kot je praksa pokazala, edina pot za ohranitev miru. Za razvoj te politike lahko mnogo store države, ki ne pripadajo blokom. Colakovič je poudaril uspešno borbo Afganistana za premagovanje zaostalosti in izrazil prepričanje, da bo sodelovanje med Jugoslavijo in Afganistanom v kratkem izpopolnjeno s povečanjem gospodarskega sodelovanja. Podpredsednik vlade Afganistana Naim Kan je odgovoril na zdravico in ugotovil, da vlada in narod Afganistana z zanimanjem spremljata velik napredek Jugoslavije in njene pridobitve in izrekel zahvalo jugoslovanski vladi za pomoč, ki jo daje Afganistanu pri njegovem gospodarskem razvoju. Uradno sporočilo o Nobelovi nagradi Salvatoru Ouasimodu STOCKHOLM, 22. — Švedska akademija znanosti je danes popoldne uradno sklenila podeliti Nobelovo nagrado za književnost za leto 1959 italijanskemu pesniku Quasimodu. Sklep je bil sprejet soglasno. Nagrada znaša letos 220.678 švedskih kron. V goVoru, ki ga je ob tej priložnosti imel stalni tajnik švedske akademije pesnik An-ders Oesterling, je med drugim izjavil: «Ceprav je Qua-simodo začel svoje pesniško delo leta 1930, se je šele v zadnjih letih okoli 1940 in 1950 pokazal kot eden prvih italijanskih liričnih pesnikov. Njegov sloves ni ostal samo v domačih mejah, pač pa se razteza izven meja njegove domovine. Salvatore Quasimodo pripada isti družini kakor Si-lone, Moravia in Vittorini, t. j. generaciji pisateljev, ki so usmerjeni na levo in so uspeli, da jih poslušajo, sele po padcu fašizma. Kakor ti ima tudi on zelo živ čut do usode moderne Italije«. Oesterling je omenil, da pesniško delo Quasimoda »ni količinsko važno«. Gre namreč za pet knjig poezij, ki odražajo njegovo originalnost: «Kmalu je večer« (1942), «Dan za dnem« (1947), ((Življenje ni sen« (1949), »Lažno in pravo zelenje« (1956) in ((Zemlja brez primere« (1958). V nadaljevanju svojega govora je Oesterling izjavil: «Potem ko je opeval Sicilijo svoje mladosti, zatem otoške pokrajine, po katerih brije veter, je Quasimo-do razširil motive, ki poživljajo njegovo delo. Grenke izkušnje vojne so ga pripeljale do te spremembe in napravile iz njega tolmača vsega moralnega življenja njegovega ljudstva v vsakodnevni borbi in v nenehnem primerjanju s smrtjo. V svojem zadnjem razdobju je ustvaril neko število tako monumentalnih poemov, da smo že sedaj lahko gotovi, hodnji konferenci najvišjih« i da bodo živeli«. IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHlllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlKIMnilllllllllllllllllllllllilIlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinillllllllllllHIMIini 15-letnica Italijanske unije za Istro in Reko . Vendar še ni povsem gotovo, da bo mogoče doseči predvideno število odhodov, ker ladjo «Stelvio» popravljajo v Tržiču, ker se je poškodovala, ko je prišlo do trčenja v Aleksandriji. Končno bo na progi družbe «Italia» proti New Yor-ku 18 odhodov. «Kirurški» poseg za preureditev ladje Pred sestankom mešanega odbora za Posebni statut Odbor bo ponovno razpravljal o šolstvu in dvojezičnosti Novi tajnik italijanske delegacije je dr. Talarigo, v delega-ciji FLRJ pa sta nova člana Boris Batelin in Petar Menac V ladjedelnici Sv. Roka v Miljah bodo razpolovili tovorno ladjo tipa «Liberty» in jo nato podaljšali za okoli 20 metrov. S tem bodo dobili nov prostor za tovor, znižali ladijski grez in povečali brzi-no. Ladja bo vozila proti pristaniščem Južne Amerike, ki so povečini plitva, tako da je bil ta »kirurški poseg* nujno potreben. Včeraj je naš urednik obiskal odv. Gerina z Urada za zvezo med zunanjim ministrstvom in vladnim generalnim komisariatom, ki je tudi član italijanske delegacije na bližnjem zasedanju mešanega odbora v Rimu. Tako smo zvedeli, da bo italijansko delegacijo tudi tokrat vodil načelnik omenjenega tirada veleposlanik Confalonieri, sestavljali pa jo bodo odvetnik Gerin, dr. Capon, dr. Mo-linari, prof. Angioletti tajnik delegacije pa bo dr. Talarigo. Medtem ko v sestavi italijanske delegacije ni nobenih sprememb, razen če izvzamemo novega tajnika, pa sta v jugoslovanski delegaciji dva nova člana, in sicer svetnik državnega tajništva za notranje zadeve Boris Batelin ter svetnik tajništva za notranje zadeve LR Hrvaške Petar Menac. Delegacijo pa bo vodil njen dosedanji predsednik dr. Žulj, sestavljali pa jo bodo še funkcionarji Murko, Flego in Kolenc. Tajnik jugoslovanske delegacije bo dr. Markič. Mešani odbor bo zasedal v novi palači zunanjega ministrstva v Rimu. V ponedeljek, 26. t.m. se bosta dopoldne sestala predsednika obeh delegacij, potem pa bo prvi plenarni sestanek, na katerem bodo najprej razpravljali o dnevnem redu. Italijanska delegacija je predložila za to zasedanje tri točke in prav toliko tudi jugoslovanska delegacija. Na dnevnem redu je torej šest vprašanj, ki pa se — če gremo v podrobnosti — lahko razdelijo dejansko na mnogo več točk, kajti že samo vprašanji dvojezičnosti, in šol, ki sta na dnevnem redu, obsegata vrsto ločenih poglavij. Vsekakor pa je odv. Gerin mnenja, da bo dnevni red zasedanja sprejet že na prvi plenarni seji. Italijanska delegacija bo v Rim odpotovala v nedeljo zjutraj. Predvideva se, da bo zasedanje trajalo od 10 do največ 14 dni. Zvedeli smo tudi, da bo jugoslovanska delegacija prispe- la v Trst v soboto popoldne in da bo nadaljevala pot v Rim z večernim brzovlakom. Primer, ki zahteva večje razumevanje iimmmi—iimum—mitmim-----—- ...................................... Izpred kazenskega sodišča Prilastil si je 10 milijonov lir v podjetju, kjer je bil uradnik Imel je «prijatejico> - Zaradi amnestije mu ni treba odsedeti dve leti - Podjetnik Capitanio oproščen obtožbe stečaja s prevaro zaradi pomanjkanja dokazov Včeraj sta se morala zagovarjati na kazenskem sodišču 41-letni Pio Hirsch iz Mira-marskega drevoreda 55 in 26-letna Ada Smocovich, ki je prej stanovala v Trstu in zdaj živi v Bologni. Hirsch je bil obtožen, da je Ada Smocovich pa je oproščena, ker dejanje ni kaznivo. * * # Na kazenskem sodišču je moral včeraj sedeti tudi 62-letni Ferruccio Capitanio iz Drevoreda XX. septembra št. 1, ki je bil obtožen stečaja s raznih presledkih podjetju prevaro, češ da je kot edini IMHMUHHMHMHIIMMIIIIHMIMMMIHIHHHMMHI HIIIIHIHIIIIIIlIltHIHIllllimillllUimil« |||»mMI»«imilllII«»Hil!ll»IUI»llIIIUIIII»IIH,*,,,mwll,,m Še nekaj o občinskem proračunu Tudi letos nosijo glavno breme davščin potrošniKi Še vedno prevelika razlika med posrednimi in neposredni-davki - Povprečna obremenitev4 na osebo znaša 15.507 lir mi proračun tržaške občine la leto 1960 smo v splošnih obrisih že nakazali. Danes se bomo nekoliko pomudili pri dohodkih, ki jih občinska uprava predvideva od davkov. Skupno bo imela občina od davkov, trošarin in drugih taks 4.383,609.000 lir dohodkov, od katerih pa je treba odšteti stroške za njihovo izterjevanje. Od tega pripada se vedno glavni delež trošarini, to je 2.472,014.000 lir, to je 72 milijonov več kot lam. Na družinski davek odpade 610 milijonov lir, kar pomeni samo četrtino od skupnega dohodka trošarine. Davek na industrijo, trgovino in poklice bo prinesel 350 milijonov, davek na klavirje in biljarde 3.535.000 lir, davek na pse 21.250.000 lir, davek na obrtne dovolilnice javnih lokalov 32,756.000. lir, davek na ekspresne stroje za kavo 15,425.000 lir davek za zasedbo javnega prostora 35 milijonov, prispevek za kanalizacijo 25 milijonov, taksa za odnašanje smeti 195 milijonov, taksa na napise 39,418.000, delež od e-raričnih pravic na javnih prireditvah 270 milijonov, taksa za zakol 6 milijonov, poslovni davek (1GE) od živine in vina 245 milijonov, delež e-raričnih pravic od raznih i-ger 35 milijonov. To so glavne postavke občinskih dohodkov od davkov, trošarin in taks. V primerjavi z lani je ostal skoraj nespremenjen dohodek od družinskega davka, predvideni dohodek od davka na industrijo, trgovino in poklice se je znižal v primerjavi z lani kar za 74 milijonov, ohodek od davka na pse za štiri milijone in pol, dohodek od obrtnih dovolilnic se je znižal za 6 milijonov, dohodek od davka na zasedbo javnih prostorov za 33 milijone, torej skoraj na polovico, dohodek od prispevka za kanalizacijo se je zvišal za 155 milijonov, to je za 150 odstotkov, dohodek od napisnih tabel se je znižal za 6 milijonov, delež od eraričnih taks na prireditve se je zvišal za 40 milijonov. Ostali predvideni dohodki od drugih davščin s0 ostali skoraj nespremenjeni. Iz tega vidimo, da nosijo tudi letos glavno breme davščin potrošniki, saj znašata že sama trošarina in IGE od vina in živine 2717 milijonov, to je nad 62 odstotkov. Pri tem pa moramo upoštevati, da plačajo konec koncev potrošnik' tudi davek na industrijo in trgovino, napisne table, obrtne dovolilnice, zakol, delež od e-raričnih davkov na vstopnice za prireditve, to je kino, gledališče, stadione itd. Glavni dejanski neposredni davek pa je pravzaprav le družinski davek, ki prinaša 610 milijonov, to je komaj 14 in pol odstotka vseh dohodkov. Od tega davka pa se predvideva nespremenjena postavka v primeri z lani. medtem ko se dohodek od trošarin, kot smo že omenili, zviša za 72 milijonov, To pomeni, da »mo še vedno pri stari davčni politiki obremenjevanja občanov s posrednimi davki, kar je seveda krivično, kajti trošarino od kupljenega blaga plačujejo enako bogataši in reveži, kar pa pomeni, da je pravzaprav ne plačajo enako. Kar se tiče obremenitve po-sameznega občana, se bo v letu po predvidevanjih proračuna celo nekoliko znižala, in sicer od 15.519 lir na 15.507 lir. Pri približno tej vsoti je obremenitev obtičala od leta 1957, medtem ko je še leta 1951 znašala samo 7076 lir. No, pri tem moramo tudi nekoliko upoštevati zmanjšano vrednost denarja. Ce vse to upoštevamo, potem res še ne moremo govoriti o nekakšnem »socialnem« programu, ki so nam ga svoj čas obljubljali. Skupščina pekov Danes bo ob 18. uri v Ul. Pondares 8 enotna skupščina pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o bližnji vsedržavni stavki, ki bo 28. in 29. t m. prihodnji teden. • Fonderie officine meccaniche triestine* v Ulici Tesa. kjer je bil zaposlen kot uradnik, odnesel približno 10 milijonov lir. Hirsch se je polastil denarja, ki so ga razna podjetja izročila kot plačilo omenjenemu podjetju za razna naročila in usluge. Na zasliševanju je izjavil, da ni nikdar vzel večje vsote, ki bi presegale milijon lir, pač pa je mašil luknje in je z denarjem, ki ga je dobil od enega podjetja, kril primanjkljaj, ki ga je zakrivil na račun drugega podjetja. Ada Smocovich pa je bila obtožena, da je od Hirscha sprejemala razna darila, ki jih je Hirsch kupil z ukradenim denarjem: dejala pa je, da ni tega vedela. Hirschov brat, ki so ga včeraj zaslišali kot pričo, je izjavil, da je lastniku podjetja svetoval, naj bratu da drugo delo, da ne bi imel več oprav ka s plačili in računi. Ko pa je zvedel, da brat hodi z omenjeno žensko jo je poiskal in jo opozoril, da je brat poročen in ima otroka, zaradi, česar naj ga pusti, tembolj ker ima «borno» plačo 100 tisoč lir na mesec. Smocovicheva je baje najprej izjavila, da ima Pia rada in da bi živela z njim tudi če ne bi imel dosti denarja, nato pa da je baje rekla, da ne bi mogla živeti z moškim, ki ji ne bi mogel nuditi vseh udobnosti. Sodišče je zaslišalo tudi Hir-schovo ženo, ki je izjavila, da zdaj v miru živi z možem. Lastnik podjetja je na zadevno vprašanje odgovoril, da podjetje ni občutilo velike škode, ko je Hirsch po obrokih jemal denar. Odvetnik Annoscia je v o-brambo obtoženca dejal, da je ta umsko nekoliko omejen in da je bil pod vplivom Smoco-vicheve. Odvetnik Kezich, ki je branil Smocovichevo, je dejal, da je Hirsch dobra duša in poštenjak, Ada pa preprosto dekle kot mnogo drugih, a brez re-fleksov. Poudaril je, da ni ona | upravnik podjetja »Radionau-tica», ki je propadlo leta 1954, odpisal 2.150.000 lir kot odškodnino in plačilo za svojo fun-cijo upravnika; za to pa ni priložil nobenih računov o stroških in ni imel do tega pravice na podlagi družbenih pravil. Obtožen je bil tudi, da je odpisal 480.000 lir za plačilo najemnine lokalov kavarne Garibaldi, katere je bil lastnik, ne da bi priložil utemeljitev. Poleg tega je bil obtožen, da ni imel v redu knjigovodskih knjig. Na razpravi je dejal, da je imel dosti dela in da ni zapazil deficita podjetja, ker je imel dosti upnikov in je tudi pričakoval izplačilo vojne škode. Sodišče ga je oprostilo obtožbe stečaja s prevaro zaradi pomanjkanja dokazov, obtožbe glede knjigovodskih knjig pa zaradi amnestije valjarja in si zlomil desno ključnico. Pri delu v industrijskem pristanišču se je dopoldne ponesrečil 20-letni Priamo Danieli iz Ulice S. Lorenzo in Selva 4. Prekladal je deske, pa mu jih je nekaj padlo na desno nogo in mu jo poškodovalo, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni Na nevrološkem oddelku se bo moral zdraviti 5 dni 25-letni Ennio Tedeschi od Gornjega Sv. Ivana 1062, ki se je precej pobil po jjlavi. V lesnem pristanišču pod Skednjem se je namreč nanj zrušilo nekaj praznih posod in ga pobilo. Na delu v podjetju «Loochy Schoe« pa je včeraj 20-letni Luciano De Agosti z Elizejskih poljan 32 nerodno vtaknil levo roko v stroj, ki mu je poškodoval nekaj prstov. Zdraviti se bo moral 20 dni Sinoči se je v našem uredništvu javil Anton Kozlovič, da bi nam potožil svoj težek primer. Zaradi sodnega izgona bi moral 30. t.m. zapustiti svoje skromno stanovanje v Ul. Fla-via 36, kjer živi od leta 1940 kot najemnik. Kozlovič že dolgo let dela v ILVA, vzredil je tri sinove, preživel veliko družinskih nesreč v času zadnje vojne veliko žrtvoval, kajti veliko je delal. In danes, ko je ostal sam z ženo, ker je moral en sin za kruhom v Avstralijo, drugi pa iz istega razloga v Nemčijo, ker ni doma našel zaposlitve, si mora že v letih iskati novo stanovanje. Čeprav se je v našem mestu veliko gradilo tudi iz javnih sredstev, je problem stanovanja težka zadeva. In tako on, kot njegova žena sta potrkala na številna vrata in obredla vse urade, kjer sta upala na kaj. Vse zaman. In reči moramo, da v marsikaterem uradu za take zadeve nimajo razumevanja. Nekje so mu namreč rekli, da bi si s svojo plačo — 55.000 lir — že lahko našel stanovanje. Drugje pa so mu rekli, da mu bodo pomagali plačevati stanarino. Če bi poznali vse njegove družinske nesreče, ki ga še danes vsestransko tarejo, bi verjetno razumeli, da s svojimi dohodki in pri vseh svojih izdatkih, ne more kar tako prihraniti 250-300 tisoč lir, kar lastniki stanovanj zahtevajo za tako imenovano «libero uscito». Anton Kozlovič je pripravljen svoje sedanje stanovanje zapustiti, saj gre zares za zelo skromno sobo in kuhinjo. Toda kam? Pripravljen je plačevati najemnino tudi brez pomoči, ki mu je bila obljublje- na, toda odgovorne oblasti naj mu dodelijo stanovanje v eni tolikih stanovanjskih hiš, ki so bile po vojni zgrajene. Pri svojih šestdesetih letih in več ne more na trotoar, ne more pod most, pravi Anton Kozlovič. V zadnjih letih smo imeli že veliko žalostnih primerov, ko so se siromašne družine čez noč znašle brez strehe. l«v Marconi 16.00 «v S^ttl 1 skopa«, James mond 0’Bnen _ Massimo 16.00 ‘Ej . p:# Techmicolor. MladlIM M N(fvo °cine 16.00 «R»Pari' , lazu«, D. BJfJL-nJer VS Odeon 16.00 fr# E? Richard Bui4®n' k March, C. Radio. Danes zaprto. Ml LJE Europa _»Pošted**jh m s* ^ Verdi «Gledajte dorika'jte«. 7.00 Jutranja g>a^ obvezno, drobiž^ 12.10 Za’ vsako«« 5n svetu kulture; kii'h orkestrov; - eljah; 17.ju ‘‘r--rvatfi Lovski spomini *v ... 18~io“ Cajkovski.S' h-moiu, opus pest« Obvestilo Ljudske knjižnice ^ poslušalkama; J9'-jo ba; 20.00 Šport; • rturo Mantovam, ■. jlf , „-i,»a.itve V ir in prireditve v ‘PjJj ‘‘S gretaški zbor Va tre*a ^ 21 Obveščamo da bo Ljudska knjižnica v Trstu v Ul. Roma 15-11. s 1. novembrom t. 1. menjala urnik, in sicer: odprta bo vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 17. do 20. ure. Obenem naprošamo čitate-lje, ki imajo izposojene knjige in je izposojevalni rok že potekel, da te čimprej vrnejo. V zadnjem času se je knjižnica obogatila z lepim številom novih knjig, zato vabimo vse Slovence, da se teh poslužujejo. .45 Petnajst mmutjjj Blackom; 22.00 Z jjpiOT r.ika: 22.15 Koncert P Ho, e Mallyjeve; 22.40 23.30 Glasba za la™1 trst -laSDfcj IRs 11.30 Komorna Tretja stran; 0tr#i bum; 16.15 OddajajK0iib Glas delavcev; K cdstvom Franca L bi* Jon. 10.00 Zeleni ai-»uroft* danska oddaja; D- jtrJt.j tretji; 16.00 .Tretja^ [ oledahSča") OOOOOOC OOOOOOGOOCOO« Slovensko narodno gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednješolcev, Taborniki in klub «Simon Gregorčič« iz Gorice priredijo v nedeljo 25. oktobra Na prizivnem sodišču Proces zaradi priziva 9 obtožencev Skupščina PSI Drevi ob 20. uri bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 skupščina sekcije PSI «Bruno Buozzi«. Skupščini bo predsedoval pokrajinski tajnik Ar-naldo Pittoni, Na prizivnem sodišču se je včeraj začel proces, ki bo verjetno trajal še nekaj dni in do katerega je prišlo zaradi priziva 9 obtožencev proti razsodbi, ki jo je izreklo dne 31. oktobra lani kazensko sodišče v Tolmezzu. Med največje obtožence spada 34-letni Luigi Bpsso, ki ga je omenjeno sodišče obsodilo na 8 let in 8 mesecev zapora ter 100.000 lir globe zaradi stečaja s prevaro, tatvine, nakupa ukradenega blaga, izdajanja nekritih čekov itd.; njegova žena Maria Quaranta por. Bas-so je bila obsojena na 6 mesecev zapora, Santina Pasceri in Maria Conte tudi vsaka na 6 mesecev, Benedetto Gianei-li na 9 mesecev, Giacinto FF scaris na 8 mesecev, Mario Sepe pa na 1 leto zapora. Basso je bil vojaški krojaški mojster, poleg tega pa je imel tudi svojo lastno pod-jetje. Pri telovadbi si je zlomil roko Ko je včeraj okrog poldne 14-letni dijak Romando Rinal-di iz Ulice Hermet 6 telovadil na dvorišču gimnazije »Ober-dan«, je nerodno padel >n si zlomil levo roko. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 40 do 60 dni. Citajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK I. MLADINSKI CIMO v NOVO GORICO in v TOVARNO ANHOVO Vpisovanje vsak dan v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Vpisnina 800 lir. Odhod iz Trsta in Gorice s posebnimi avtobusi. Ob 9. uri v hotelu ((Sabotin« zajtrk, nato ogled tovarne. Ob 12. uri kosilo in ob 16. uri kulturni program v novem domu v Anhovem. Sledi sprejem in zabava. DANES 23. t. m. ob 20.30 na Kontovelu PAOLO LEVI Po čem je resnica drama v dveh delih ooooooooooooooooooo« Obisk, radijska pianino; fe, nete, nato Ca«. ‘ , r i nostil; 21.00 Orfeo Prl > zabavna oddaja. i, • KOFEB f|li; l' 1-,, Porocha v “alli j Itaj] 7 15, 19.15. 22.30. fjH 8 Poročila v sl°v" ,j J 15.00 rl; JI 5.00-6.15 Prenos fi Prenos RL; 7.15 G ^ j jutro; 7.40 Glasba 12.^ ^ 8.00-12.00 Prenos . j, . pc željah; 12.50 jLetjjsKi JL 15 CII. del); 13-40 K^oizvog. J«, »Ob letošnjem PL, gM 1 delovanju«; l3,4?v!mače jS " t melodije; 14.30 D<^,jri# J L sti: ((Kako je l fV N goni živine«; J ,s20 J. I J'ti vokalni kvartet; sam.blom Milana .7.0O u 17.00 Prenos RL:,73o | h 1 tenina Valente; i'- stra %ii| janka; 18.00 Tre J KONCERTI Danes bo v Avditoriju peti simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Denes Marton. Na sporedu so skladbe Haydna, Bacha, Saint-Saensa in Beethovna. — Prodaja vstopnic v centralni blagajni. Excelsior 15.00, 17.00, 19.45, 22.10 «Nekomu ugaja toplo«, M. Mon. roe, T. Curtis. Fenice 15.00 ((Človek naprodaj«, Frank Sinatra, Eleonor Parker Cinemascope, techmicolor. Arcobaleno 16 00 ((Dnevnik Ane Frank«, Millie Perkins. Supercinema 16.00 «Mii dva sva ubežnika«, Vianmello - Tognazzi Magali Noel, Maurizio Arena. FHodrammatico 15.00 »Moja zemlja«, R. Hudson, J. Simmons, D Mc Guire. Cinemasc. Techn. Grattacielo 16.00 ((Sodni uradnik« M. Arena, C. Cardinale, F. Pe-rier, J. Sassard. Crlstallo 16.30 «Naga med tigri«, G. Riedmamn, M. Numke, W Birghel. Capltot 15.30 «1 magliari«, A. Sor. di, B. Lee. Mladini prepove dano. Astra Roiano 16.00 «N'i časa za umreti«, V. Mature. Cinemascope, techmicolor. Alabarda 16.00 ((Moralist«, Alber to Sordi. Atdebaran 16.00 «Ledeni pekel«, John Derek, James Stewart. Ariston 16.00 »Sinovi Džingis Ka- — ODHOD AVTOBUSOV — Trst ob 7 00 vogal Ul. Roma in Ul. Tor- rebianca Dolina ob 6.45 iz- pred sedeža prosvetnega društva Boljunec ob 6.45 z Goričice — trg Boršt ob 7.00 iz- pred dvorane Lonjer-Katinara ob 7.00 iz Ključa Bazovica ob 7.10 iz- pred cerkve Padriče-Gropada ob 7.15 izpred kala — cerkve na Padričah Trebče ob 7.20 z avtobusnega postajališča Opčine ob 7.25 iz- pred kinematografa Prosek-Kontovel ob 7.20 s Križade na Proseku Sv. Križ ob 7.40 pri gostilni De Lorenzi Nabrežina ob 7.45 pred bivšo kino dvorano Sesljan ob 7.50 z avtobusnega postajališča OD VČERAJ DO DANES KAKNA OBVKNTIU speljala njega, ampak on njo, včeraj štiri nesreče na delu ker je vedno silil vanjo. Ada se ga je hotela rešiti in je nekoč celo odšla v Bologno za 7 dni na esperantski tečaj. Sodišče je obsodilo Hirscha na 2 leti zapora in piačilo 60 tisoč lir globe ter sodnih stroškov, kazen pa mu bo črtana zaradi amnestije. Prizadetemu Včeraj so se zgodile kar štiri nesreče na delu. Ob 20.30 so z rešilnim avtomobilom pripeljali v glavno bolnišnico 31-letnega Luciana Musino iz Ulice Cologna 3, ki se bo moral zdraviti dober mesec na ortopedskem oddel- podjeUu pa bo moral vrniti ku. Ponesrečil se je na prose-ukradeni denar ter plačati ški železniški postaji pri raz-stroške za pravdo. 1 toyarjanju debelega kamnitega PROSVETNO DHUSTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* vabi člane na občni zbor, kt bo 28. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. # # # Sestanek Neodvisne socialistične zveze," ki bi se moral vršiti danes zvečer na Proseku, }e od- ložen. Prihodnji sestanek bo pra- vočasno najav Ji S' Ijen ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 22. oktobra 1959 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 11. POROČILI SO SE: uradnik Ar-manido ConM in uradnica Addolo-rata Lucangelo, elektromehanik Franco Martini in pletiilja Sabina F er lug a, uradniit Cesare Oliva in uradnica Rosa Capodivento, mesar Viadnmir Banko in gospodinja Antonia Graziella Cipracca, inže. nir Giovanmi Reiner in uradnica Aliče Viscovich, natakar Elio de Cometli in prodajalka Liana Mer-vich, kuhar Dario Spessot in uradnica Mirella Sulich, uradnik Fulvio Stringher in gospodinja Marta Devescovi, zdravnik Ni. col* Pavlidis in doktorica kemij Silvia Giamporcaro, prodajalec Silvano Gregori in pletilja Clara Gregorl, predstavnik Adriano Bob-bio in učiteljica Silvana Messe rotti. UMRLI SO: 78-letna Amalia Marcooehia de Marca in: vd, Fro-glla, 71-letna Amalia Maniago vd Slama, 79-letni Emilio Gallopin 68-letni Lorenzo Podfboy. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Srponza, Ul Montorsino 9; Vernari, Trg Val maura 10; Vielmetti, Borzni trg 12 C*------------------ Valute Zlati funt Marengo Dolar . Frank franc, Frank Svlc. Sterling Dinar Slllng Zlato .... Zah n. marka Trst Milan 5750,— —.— 4275,— 619.— G18.— 124,— 123,— 142.75 1738.— 1725,— 70.— 73 — 23.70 23.7C , 702,— 148,— 1 148.— KINO Aurora 16.30 «Osem celic smrti«, M. Rooney. Mladini strogo pre. povedano. Garibaldi 16.30 »Baskervillov na silnež«, Peter Cushing, Andre Moreil. Ideale 16.00 «La violetera«, Montiel in R. Vallone. Impero 16.30 ((Nurnberškt proces« Italija 16.00 ((Evropa ponoči« Technicolor. Mladimi prepovedano. Moderno 16.00 ((Ljudje divje dežele«, Alan Ladd, Ernest Bor-gmine, K Jurado, S. Marco 16:00 »Celica 2455, roka smrti«, Wi'14iam Campbell, Mariah Carr. SavOna 16.00 »Svet v mojem naročju«, G. Pečk, Ann Blyth Viaie 16.00 »Dolina zgubljenih ljudi«, D. Clark, M. Roth, Tech nicolor. Vlttorlo Veneto 16.30 «Kitty», Ro-my Schneider. Techmicolor. mul 1.......................... Hlinim Milimi IZLETI IZLETI SPDT meseca novembra Slovensko planinsko društvo Trsta priredi izlet na Javomi nad Ornim vrhom predvidoma dne 8. novembra Na Lig (Marijino Celje) nad Kanalom in preko Korade v go-riška Brda pa v drugi polovici meseca, po vremenskih prilikah. PETEK, 23, oktobrt TBSTn.^ RADIO 13.30 Gl**1) Bor tubvi -- - naiiKij 30 Plešde z Vi II. 'A Ciasbena vprašanja; 19°o rj*'/ J* strom Ijubljanskeg jj jgf J-lj, 22.15 Prenos RL; 22 ni solisti trobente SLOV ••A m k 327.1 m. 212. w . Poročila: 5.00, jfjH 15.00- 10.00, 13.0, 22 00. 22.55 5.00 Dobro (j, Prikril: Borba na * Orkester Andre *- osrjigc" Pet minut za noro t,.J^; tj],. 111 dede7an^'(^ S skladb"za razne »“"jiA be; l5'10 Tretje j,,.- jeve opere La |PV Melodije a 1a_ c Družina in dotm , jA ^ Mirk: Morska iz opere Lucia^.,^^1 ji Gaetana Donizettii3'a » ska kmečka un'^ ll Al"* . V Lipovec: Pogoji diščenja zimskega i()te 2* minut z Vaškim^ s{j(tt(i®/1'l Sedem pevcevgjildiJ 13 30 Blaž Arnič sti; 13.50 Ddet.' pesnifijo Ivan Brdar tol* jtjjgi k vatskega Primor#1 toarja zabavnega .j# , n Ljubljana; H-25 R jje^i; j nižjo stopnjo; U.jjirčf# Vi. <1 svetovne . ^Vil. ®ti>-Koncert ob „51 z volivci; 174V -q ^ s rodne pesmi; rrliO 10 Trio - dira Zaspanka (j^^vi Humoreska za j*-, r, 20.30 Skladatelj jUL \ včerajšnjega \ morju in P® gr V/ k, 'is 1 >1 Jazzovski Piarl, »eter jjtthi. »1.10 Orkester Le Lti ■' - Krek: Bet \ečc.])l U zbor in «^//1 RTV JuG rt# 1 Ifi" Od 20.50 dalj« "h 'L tuje TV 13.30 da j a za otro jingi; V 18.45 Ona *% 30 Vij in knjige; ^^ediJ*' Milijonarka, ko PODI IZ FCf^priV S. kv m - S« P J >t| kv. m Gambinl 3. 'tržaška N o V 0: je \k Ravnokar šel ponatis: ebi(i» Jevnikar: ^ slovenskih 1 ftfM slovnih del Vi* . II. del stan« E« Včeraj je po krajši bolezni izdihnil Dr. LEOPOLD BOBlC star 75 let že"!?, n Užaloščeni sporočajo žalostno vest- "jljk . sinova dr. Radivoj z ženo Mr. Sonjo ^aJ ’ j.jjetVfi ka Darinka z možem Ruggerom Bartol vnuki Marina, Živko in Nadja, sestra ^ ter vsi sorodniki. rj Pogreb bo danes ob 16. uri v Pe®1 ’ (Gorica). Družine: tfF BARTOLUCC ',9 Gorica, Trst, Ljubljana, 23. oktobra zahvala Ob žalostni izgubi našega dobrega moža In očeta IVANA KRALJA rn A A ah val j ujemo našim diS” ep» idff A - ■ i ~ • S za ph*nVv' ence, za .nt* ^ i® l" ZBJkt*? A se prisrčno zahvalj in rojakom iz Trsta in Trebč na sožalja, za poklonjene vence, dobrote med njegovo boleznijo ln njegovi zadnji poti. Žalujoči " Ljubljana, 22. oktobra 1959 s li {JMsn dnevnik — 3 — 23. oktobra 1951 I/ an iti narodov <^|.iverl^ajStih 'etlh od usta' Mivel ruzenih narodov je ' *emh SI6t marsikatei'° spre-H i °' Njegovo prebivalstvo ''»! tore;*>°Ve^a*° 5n narašča še k on* neP°imlj‘vo hitrostmi r ,Ujcna narodna zavest 4n V‘’ ki 80 blla nekoč i)d(. 3' ustvarila nove na-*»t' st*^Sk* in afriški konti-tjtgj a zavzela v svetovnih ji v..nj' Pomembnejšo vlo-kdajkoli v zgodovini; y kiatm' n_aPredek je še bolj ,.d oddat-ca&ovno in prostor-ton- Jenost med državami; ^ e. je.,uvrstila atom med Lf lt(j nner8iie *n radioaktivnost l^jg, ^a sredstva 7a rP7i«;kn- s* o L V a x a/, lsrsu- že namerja človek $ iv lot v neraziskani pro $ Is s°ljstva tooVr° lahko napovedo--fShuriL..ro 8e nevidenega na- in Emila ; 7 “snumesa na- ^ »'i ie' Vendar je k “Poste vati tudi dejstvo, i«,,, aekaterih plateh svet Hi an'i. To je še vedno katerem živi več lju-ji;Pomanjkanju kot v bla- 'u * aaterem nezaupanje ktojj v° ’ na katerem vsi J Kstj repenii° Po miru in i: ■ niso pa še popolno 1 kotiti'1’’ da Se 56 treba Za t1 k ti*)-’ ln nasproti skupne-toiu Je?5u ‘n delu, dostoj-k,.. obrih sosedov, stoji -a* aogu jedrske vojne, ki I kvejt,, uničiti celo samo >17 * - li tl !*. z Združenimi na-jt^tla j 5.,14 letih, ki so se olikšnimi upi, v pri- Saniu"',Vk5nimi upl’ v pn‘ i, v , ,sl°8e med velesila-L, katerii. ..... y i 6“ mea vcicsna-'(,NiIr.pa smo nato azd0r ITI c n ii n o rl o mo bi S0r in spopade po * S#iotr ‘lh syeta? i k101« 7 A - 1-! tojlin ^unuzenih narodov i Si V,rTav tisti, ki so za- v'fr* ustl’ K1 so za“ iiau Utaža- anovni Mstini in 1° potrebe I to. ~ ?V k m “9rodo iii likalo fj/ 7* #e hj i m organizacija V kar • mogla uveljavijo ' ’ svoi )e deiansko storila 'Iii Sik inm Vsakdanjem de-?•! .kitavr ne bi mogla postaji k»ja 1 mednarodnega °v». Le in in upe malo pa 5Žfc ‘e ker W > stt»V nica Prispeva k,' km* k toku izkušenj, A h O. kulture i, ______________’ S H, ^ vv k’ le* J* Pomembno dej fA. ^ljavam° zaradi številč d 71: ki i.ln, d°kaza o vred- v Združenih na-ker v* J1 Hi v .* k toku izkušenj, S^‘tUre’ i* katerega V kvoj ■ ■ ■ 'lf bi Uživajmoč- s sv°le il-1 ti,*50 nove v«° tiste'”, .nove članice, Ai to'1"1 doseoi So 'ele pred korist t ,svoi° držav-ki izvira iz ob- ^einarejlzvira iz ob-topta„ °dnega statusa nosti zaradi član- , v zaradi član- ^i-^O^ni n;rUŽ?nih narodih. ‘V, No 2l>loznost 1 S0 pokazali V C »a o ’ da hitro rea-!jb®- prib0ve dogodke in 'Ak ^L*kc»ia 1- take zmoino-odtiim Je zbrala pod Vi K9'*!« 30oo° 5iliem te 0r' tJs** 1 tjtžav i znanstvenikov »> • r^it^o v.:'0, omogočila, da MCV toi,*5 2 de*eini odkritij V Oj, v iedrske e- M v ap°rabo j, - 5e razi namene. medno r^zumeIa Po-^ar°dnem sode- in * pira"arodnem 8 $ Sij vesoli anju ‘ S iUhhe e§a prostora v .. ne piostora v ,.f.,Nu la!"fne in je v / j^ fc*krepi ‘”Ji ' ^ela tudi z ak- >ni važna Jfih t,alaina ni vloga * l!> H Se V preeejšnji Vi '»'»v „ V,edno Pa na- J 1,1 Ža h* zn, r.edalje manj-zrnotn- (I!veie u*«ni „ mnenje, if’ JV Vn» vlaar°di nekalcš-Vlada. ki lahko huže; , .. 'a .,aa. drf®vam L'es?°Ve vofje8 neodvis’ na krivda, L*°*t6ala 2!raSa »i “hladne vojne« °'!aega mira. Ti- *to 'iiio z dekretom c --jv n wJ Ti staH‘ čej H Ujem IZ Or-»>>atn0(la 50 to Mo dkuštvo» ne- K k: S Tvet' ne le da tove4 ^ovne ,tvar-.JhUfr,. 1 ne pozna w‘ ba> 't-icrip ,ne Pozna K^ov ki l0Re Zdru--16 in kile za po. ‘bo V. v. in ne ki , njihove 'VokvV tem' da A » -Sh: vir in JS ,8( 'to»* VfapUahko V* >no^.U5eio. ‘ha ln p°d- , 08aiania, v ^ lahk 5v,'>fbli __ r _ .»etoV lfi TRŽIČ, 22. — Pred dokaj številnimi gledalci je bila danes popoldne na stadionu v Ulici Cosulich odigrana prijateljska trening tekma med lokalnim moštvom C lige CRA CRDA in tržaško Ponziano, ki nastopa v B skupini diletantov. Konec decembra v Trstu Mednarodni ženski košarkarski turnir Košarkarsko društvo Haus-brandt v Trstu bo konec decembra v dneh 26. in 27. organiziralo mednarodni košarkarski turnir ženskih ekip za «Božični pokal«. Na tem turnirju bodo poleg ekipe organizatorja sodelovale še ekipa Olimpije iz Ljubljane, ter po ena ekipa italijanske A in B lige, ki pa še nista bili določeni. ' O MILAN, 22. — Košarkarsko društvo Simmenthal je pismeno obvestilo italijansko in svetovno košarkarsko zvezo, da ne bo sodelovalo v tekmovanju za evropski pokal 1960 in to zaradi neupravičenih sankcij, ki so bile sprejete proti njemu ob priliki polfinala evropskega pokala 1959. «»------ O RAVENSBRUCK, 22. — V hokeju na ledu je Zahodna Nemčija premagala Italijo s 7:1 (3:0, 3:1, 1:0). Včeraj je Italija izgubila proti Nemčiji v Muenchenu s 6:4. «»—— O BERGAMO, 22. — Coppi in Bobet se bosta v dvojici udeležila dirke za trofejo Ba-racchi. Sporazum med obema dirkačema je bil dosežen takoj po dirki po Lombardiji. _«»----------------- O PEKING, 22. — Nogometna reprezentanca Pekinga je premagala reprezentanco Alži-ra s 4:0 (2:0). Tekma je bila na velikem stadionu v Pekingu. V prvem polčasu je trener Tržičanov Železnik postavil na igrišče enajstorico, ki bi morala v nedeljo nastopiti v prvenstveni tekmi v Sanremu. S to formacijo so domači pokazali v prvem polčasu še precej dobro igro in tudi dosegli edina gola tekme, prvega v 31’ po Sobanu in drugega v 39’ po Rimbaldu. V drugem polčasu pa so domači pustili v slačilnicah štiri titularce, kar se je takoj poznalo na igri celotne enajsterice, ki je bila mlačna in predvsem nepovezana. Nasprotno pa so v drugem polčasu prišli do izraza Tržačani z dobro tehnično igro, s katero so pogosto spravljali v zadrego domačo obrambo. Trener CRDA po tekmi ni bil prav nič zadovoljen in ni hotel povedati s kaikšno formacijo namerava v Sanremo. Nasprotno pa je bil zelo zadovoljen z igro svojih trener Ponziane Covacich. Tržaško moštvo je pokazalo, da je v zelo dobri formi in le napadalcem bi bilo mogoče očitati premajhno preciznost v zaključnih fazah. Pri Ponziani so se odlikovali Ruzzier, Pescatori, Bova, Lu-poli in predvsem Corolli, pri Tržičanih pa zlasti Meggiola-ro, Callegari. Soban in Rim-baldo. Enajstorici sta nastopili v naslednjih formacijah: CRDA: Brazzoni (Peres); Rossetti (Meggiolaro), Trevi-san; Del Bene (Deffendi). Meggiolaro (Ostermann), Callegari; Soban. Rimbaldo. Stigliani, Cossar (Popazzi), Miceli. PONZIANA: Cernivani; Suard. Ruzzier (Brivitello); Pescatori, Bova, Gregori (Ruzzier), Tauceri, Lupoli, Corolli, Jenco (Gregori), Meden. MEDNARODNI NOGOMET Madžarski nogometaši za tekmo s Švico BUDIMPEŠTA, 22. — Za nedeljsko tekmo proti Švici v Budimpešti, je komisija za madžarsko nogometno reprezentanco določila naslednje igralce: vratarja: Grosics in liku; branilci (vključno s srednjim krilcem): Matrai, Sipos, Sarosi, Novak; Enajsterica končno sestavlje . . J pa je, da bo ista’ a)a ^ klo nedeljo premaga, gradu Jugoslavijo rH . — O PARIZ, 22. -jfd javljanja vedn.°n!h teB?! sti na nogometni nc0?lJ športna komisija ^ M gometne zveze naj disciplinske ukrep bodo zakrivili^ ki sti na i igriščih. »M velja tako igralcem,^ .. .. uoV 211 B VClJd ‘O- diteljem klubov i .«» - Prvenstvo re»r* . &)v; Verona - U**»1 h VERONA, 22. VMUun, — O* 7 i. prvenstvo rezerv J ejif Veroni Udinese Ji* % r i 2:0 k. Veroni Udinese Verono B z 2:0 ( • ftt fep videmsko moštvo v 20’ Trevisan m v ,r— Turnir kand'^ jj Gligorič boli proti Fisheri" BEOGRAD, 22. j,j ^ lu šahovskega tu i datov za svetov j >i K so bili danes do IT nU izidi: _____.mi. M i izidi: Olafsson - Tal) fe .J Gligorič - Fish« P,;1 Benkoe - Smisle ^ Petrosjan - Itere,j W|( STANJE P° 15,5, $3 ' Talj 18 (1), Keres* lijjJ 14, Petrosjan D'ol»" lit (2), Fisher 18 1 (1). Benkoe 7. j Petrosjan m iti sporazumela za r . tn0 5 potezi. To je veA* ft lo tudi na P°&e0,*t % lafssonom in Ta j ■„ r ,li( brez vsake brez vsake borb . t t la z remijem. * > 0tU va je bila Part!J m, 1CT Nst. ričem in Fish®r:Lmbii V f p, sicilijansko obr doScgjldf gorič je kmalu . jr j pozicijsko P«d"° n. i ja je bila prek M ^ žaju,_ki daje Gl« *aju, Ki uctjt - J fti) upanja na zmag • pf«gpt Jutri bodo ne partije iz Odgovorni (i,’ STANISLAV Tiska Tiskarski za k It fiate im Cnčv predvaja danes 23. t. m. z začetkom o6,1*' Paramount VistaVision barvni film' «t ANGEL RINGA Igrajo: PAUL DOUGLAS, JOHN JODY LAWRANCE J' A IVAN TA MRTVA SRCA vnuk! Saj sem vedel, da pride. Tisti široko razraščeni zimzelen je padel s strehe pri hlevu m vedel sem, kaj je pomenilo. In pomenilo je, da Gregorjev vnuk pride. In prišel je!a> «Danes sem truden in spal bi rad.» «Posteljo takoj pripravim.« In starec odide. Tisto noč je Bogomir Lesovej po dolgem času zopet spal pod streho očetne hiše. Kake podobe so mu v sanjah vstajale pred dušo, ne vemo. Ali gotovo ne prevesele ■ POVESI' i ČETRTO POGLAVJE «V varstvo mi je dano vse,» odgovori trudno. «že dolgo časa tu služim, prav dolgo časa, in sedaj varujem vse!» «Jaz bom danes tu prenočil in morda še kdaj!« «Tu prenočili, moj Bog!« In starec zmaje z glavo. «Pa čemu ne greste tja na Nižavo, tam imajo več prostora, gosposke postelje. In gosposko družbo tudi dobite!« «Cemu da ne? Takoj vam povem! Ker sem tu na svojem in mi rti treba iskati tuje postelje!« «Na svojem!« in staremu možu se odpro usta. *Na svojem. Saj sem vedel! Vidov sin! Vidov sin!« Živahno pristopi k Bogomiru. «Oči imam slabe! Vidov sin, pravim, ves kakor Vid! Te svetle oči! Ves kakor Vid!« »Hvaljen bodi Bog! pravi še. (Naj ne pride hudo z vami pod to streho! Hvaljen bodi Bog!« Prekoračita vežni prag. (Vidov sin!« govori starec sam s seboj. (Vidov sin! Saj sem vedel, da bo prišel, da bo prišel enkrat!« Pelje ga v prvo in edino nadstropje ter odpre vrata v sobano. Tu notri je temačno, ker zunaj je padal mrak na zemljo. Starec pripravi luč ter jo s tresočo se roko postavi na mizo Bogomir sede na stol. Starec pa stoji sklonjen pred njim. Zagleda se v črte nje govega obraza. Pri sebi pa mrmra: (Vidov sin! Gregorjev Glej, on je krivico učinil, zlo rodil in žalost samo, kopal je in skopal jamo, ali sam bo v njej poginil. Ječe sede na stol, ali podoba mu odpade, da se ji okvir v kosce razleti. Z roko si pokrije obraz. Dolgo časa je sedel tako in znova je bojeval boje, v katerih je že včeraj omagoval. Prešine ga misel, da mora na Nižavo. (Videti moram tega človeka! Opravičiti se mi mora!« Ta misel da mu novega življenja. Tedaj se odpro vrata, in starec, ki ga že poznamo, pomoli sivo svojo glavo v sobo ter vpraša Bogomira, če hoče kaj jesti. Odgovor, da mladi gospodar ničesar jesti neče, mu nikakor ni po volji. Govori nekaj o stari mesenim, ki je spravljena po shrambah na Višavi. Ali mlademu gospodu se srce ne omeči. (Kako vam je ime?« vpraša skoraj osorno. (Jernej, če se vam ne zamerim, Jernej sem.« (Dobro.« Medtem je hodil Bogomir po široki, s Pes.K(i‘oti 't, ki je vodila z Višave v kostanjev gozd. O id V v očetovem pismu. Obdajajo ga stari kostanj znali njegovega očeta in čuli ječanje trpečega 0. Hiti dalje. Pred njim je jezerce, z bjčjem obrasc e v se giblje čoln ob verigi; po vršini pa plavajo ‘ gjo 1 lrn rt rt Kn fl'n r? n ni inti DnrvAmi« n/\t 1/i 1 _./! I črnikaste ribe. Tu zapusti Bogomir pot, ki je J i gozd vodila, ter stopa po stezi, po kateri j^ J; dospeti na Nižavo. Prekorači mostiček, ki čez potok, izvirajoč iz omenjenega tolmuna. ^‘rzele,V S, W 17, ir'« 2id,V >■ drevje in pred njim leži — Nižava, poslopje „ oknicami, izpod katerih se je zelenje in cvetje P ^ t ^ . j Stopivši na plan, opazi, da se je ravno M. Valjavec Zgodaj se prebudi Bogomir Lesovčj drugo jutro. Vstane. A čuti se potrtega na duši in telesu. Boli ga glava, kakor da bi celo noč prečul. Odpre okno. Debela megla pokriva okolico in od dreves kapa kakor v dežju. Takoj, še danes hoče odri niti! Cernu tudi bivati v krajih, kjer mu poganjajo samo tožni spomini. Kaj početi? Pregledati vendar hoče, kaj skriva ta Višava v sebi. Preiskuje tedaj opravo po sobah, podobe po stenah. Odpira zaboje, predale, a nikjer ničesar! Vse je prazno in vse pričuje, da že dolgo časa ni prebivalo v teh prostorih človeško bitje. Nikjer reči, ki bi ga zanimala. Pri oknu opazi pajčevino. Pristopi, da bi jo odstranil. Ali tu na steni visi podobica v okviru, katerega zlato je že davno odpalo. Očisti jo od prahu in prikaže se v Olju slikana podoba drobne, mlade ženske. Bleda, koketno nagnjena glavica je razodevala nekaj bolestnega, poželjivega. Ta vtis so še poviševale oči, ki so Bogomiru zrle nasproti! Obide ga zavest, da je moral te oči že videti nekje. Ali kje? Odstopi od okna in premišljuje in premišljuje. Pa brez uspeha. Tedaj dvigne pogled. Nasproti visi mu zrcalo, in ostro se črta njegova podoba v njem. Mraz pretresa mu ude. Sedaj je poznal te oči! V rokah je imel podobo — svoje matere! Odpravi se iz sobe. Medtem se je bilo napravilo krasno jutro. Ko stopi na dvorišče, sije sonce, in samo tu in tam se kažejo še meglene proge. Pri mizi pred vežo sedi družina Bogomir jo pozdravi ter gre mimo, ko vidi, da nerodno snemajo hlapci klobuke z glav. Danes še ni imel veselja, seznaniti se z ljudstvom. «Naj kdo vpreže in pripelje moje reči z Grčave,« ukaže Jerneju. (Seve, sevč,« oveseli se starec, (in potem ostanete nekaj časa pri nas! Hvaljen bodi Bog!« (In opoldne?« vpraša, videč, aa se hoče gospodar brez besede odpraviti. (Opoldne pridem domov!« (Domov! Ej, hej, domov! In kaj naj se skuha? Ali kaj težkega ali kaj lahkega? Kaj bi vi rekli, če se skuhajo ajdovi žganci? In mastno mleko na nje!« (Meni je dobro vse!« (Ajdove žgance, Lenka, ali čuješ, ajdove žgance! Luka, odpeljal. Kdo je sedel v*njem, ni bilo mogoče ^ pdjj f’ issa oseba in gleda JjCjj jjjV oditi v vežo. Opazi^ 0t\ B-vek visoke postave, ka t? j ’A visokem portalu sloni moška vozom. Mož hoče ravno še na pragu. Bil je to človek visoke postave, ,-leta že močno upognila. Ta so mu bila ^ glave spravila, ki je kazala mogočno plešo. IZP ^ oči življenja trudno. _ tjli^’ | Bogomir pozdravi. Oni se prikloni in kakor teji) | L pogled po mladem človeku. Ali le za trenutek, a i N zopet življenje trudno kot poprej. (Ako ste Ernest Malec, rad bi govoril z v‘*" vaiP’7,.^! Vprašani pritrdi. Vstopita in po stopnicah v navzgor. Stopita v sobo. Ondi sede Ernest J!' V * sede Ernest Ma^ti. — , drugega pa ponudi tujcu. Ali Bogomir neče ’ r t)P j |^kj roko na naslonjalo ter reče, izgovarjaje poc& DL sem Bogomir LesovCj!» ^ it;’ «Lesovčj, Bogomir LesovCj!» in Ernestu obraza se tisto malo krvi, ki jo je imel v veled1 ^ vprezi!« Bogomir odide, starec pa še vpije za njim: (Ce greste kaj jxi gozdu, malo glejte! Kostanj kradejo, da je groza! Pri mite tatu in zaprli ga bomo, da bo groza!« Ko se je odhajajoči skril za grmovjem, še pristavi: (Dru- žina, na Višavi bomo nekaj doživeli! Zadnja p>loha je odtrgala zimzelen s strehe. To ima pomen, boste videli!« na mizi se imel moči. mu skrči v pest. Poskuša vstatL ^ (LesovCj, LesovCj!« memra med zobmi ter v okno v svetli dan. Na mizi stoji vaza in cvetje ^jij jo pograbi in prevrne, da nje. Ničesar ne opazi. Bogomir čuti vpliv svojih besed. pade cvetje in ‘tejfjj!» ^ i ' i«. mir pa sloni pred p (Nadalje** a* k K /j Vit