V
Casopis s podobami za slovensko mladino.
S ppilogo: ,,/Vngo]j©ek!'                          \
ŠteV. 4.                        V Ljubljani, 1. aprila 1899.                   LetO XXIX.
Mojemu tiču
Cez g6re visoke, široko morjd            A dobro poznam nagon ti srca,             
Nazaj si spet k meni priletel,               In tvoje poznam hrepenenje;                  
Da v mojem vrtičku mej veje gostd     Utešiti moglo ni tvojih želja                 
Si gnezdece nežno bi spletel.                Ni cvetje krasntf, ni zelenje.                  
Zakaj li priletel \z južnih si dalj,          Poletel si v kraj, kjer si bil se rodil,
Ostavil dežele cvetoče?                         Poiskal si oni grmiček,
Kaj v sreči nesrečnih se spomnil si tal,     Da v gnezdecu mehkem mladiče gojil
In moje se spomnil si koče?                Boš zopet, moj ljubljeni tiček.                
Ne veš, da ledeni zrak veje še tod ?     Le vali, le g6ji, jaz čuval ti bom,         Hudobneži bodo pazili,                           Da gnezdeca kdo ne razdere, Da nežnih mladičev ti vzamejo rod,     In pazil in stražil bom skrbno tvoj dom,
Da tebe cel6 bi vlovili.                          Da tičkov ti kdo ne pobere.                  

0 domu pa, tiček, prepeval mi boš                                    
V sprelepih večerih poletnih,                                                
Ljubezen do njega ogreval mi boš                                        
In zabil sam krajev boš cvetnih.                                          
Angelar Zdenčan           '