fiTUSUSIM J vctuu J 15. avgust 1965 Leto XII. št. 8. CINKARNAH | B L A S I L 0 DELOVNEGA K 0 h j K T I V A CINKARNE CEL Je~| KAKO BOMO PBEMOSTILI TEŽAVE NAŠE NALOGE BOMO URESNIČILI LE OB PRIZADEVANJU VSAKE-* GA POSAMEZNEGA ČLANA KOLEKTIVA- " V Četrtek, 5. julija je centralni delavski svet obravnaval^ poni tanimo vprašanje — položaj našega podjetja po sprejemu novih gospodarskih ukrepov. s Glavni direktor tovariš Drago Ceh, dipl. ing.”je članom delavskega sveta detajlno obrazložil vpliv novih ukrepov na celotno podjetje in na posamezne obrate. Izračun finančnega učinka pred in po sprejemu gospodarske reforme nam daje naslednjo sliko: celoten dohodek (vrednost naših prizvodov) je porastel za 17,7 %, poslovni stroški pa so povečani za 24 % od teh so najbolj porasiji materialni stroški in obresti od kreditov. Zaradi povečanja poslovnih stroškov bo v, letošnjem letu čisti dohodek našega podjetja za 100 milijonov dinarjev manjši od predvidenega čistega dohodka. Analiza posameznih proizvodov nam pove, da so nekateri deficitni, bodisi zaradi slabega izkoristka, bodisi zaradi povečanja cen surovinam. Zaradi slabega izkoristka imamo pri surovem cinku 152 milijonov dinarjev izgube, pri finem cinku je izguba manjša, pri cin-kovein belilu znaša 154 milijonov dinarjev. Ekonomska enota Kdo je upravičen do mineralne vode in kdo do mleka Centralni delavski svet je na 4. redni seji na predlog upravnega odboru, odobril dodelitev mineralne vode, o/.iro-ma mleka delavcem na naslednjih delovnih mestih: .Mineralno vodo: v TOP1LNI- harijevrga sulfida: strežajem U (dnevno I liter) — topilcem,Vpri BaS peči, v obratu super- Luno on m .... 1 ... m —! TL .. .1» • • . kurjačem, strežajem pri Thede pečeh, čistilcem, pečarjem destilacijskih peči. voznikom o-gorkov. delavcem pri transportu in vstavljaleu retort. obratnim ključavničarjem, »kurjačem v obratu finega cinka'kurjačem o obratu finega cinka, kurjačem v einkoveni belilu, pakovalcem belila in pomočniku kurjuča v obrati! einkovega belila. V PRAZARNI: (dnevno I liter) — praž.ileem na NB pečeh, aglomererjem, voznikom surovin. mlinarjem, uglomererjem — mešalcem, kurjačem parnih kotlov pražilgf-m in ohrutnim ključavničarjem. V VALJARNI: (dnevno I liter) — strežajem pri elektro pečeh, kurjačem rafinacijskih peči. livarjem, valjačcnt prod-vuljčne proge, valjučem parne proge, valjačem Impol proge in rezuleem platin. V KEMIJI :I (dnevno 1 liter), — obrat Na-snlfid st režnju kon-eenlrucije in., st reža ju Na*S pe-' č»i, v starem in novem litoponu: Icolcintrjcm litopnna. v obratu*1 fosfat: pakovalcem superfosfat. v obratu modra galica: I. in II. topilcu bakra. (Nadaljevanje na 4. strani) Proizvodnja in produktivnost v juliju metalurgije ima torej 323 milijonov dinarjev izgube. Podoben pojav opažamo pri nekaterih proizvodih v anorganski kemiji: Na-hidrosulfidu, metelitu. litoponu, ultramari-nu. modri galici in modrem bakru. Vsi ti proizvodi zmanjšujejo dohodek obratov anorganske kemije za 670 milijonov dinarjev. Celotno podjetje ima torej približno 1 milijardo dinarjev izgube. Tako resen položaj nas postavlja pred alternativo: ali nerentabilne obrate ustavimo ali poiščemo zanje ustrezno rešitev. Naš naj večji obrat — topilnica je trenutno v rekonstrukciji, ki bo dokončana približno v osemnajstih mesecih. Ko bodo vse peči modernizirane in ko Inista zgrajeni nova pražar-na in rafinaeija po New Jersey postopku bo v tem obratu izkoristek večji za okoli 10°/^, pridobivali pa bomo fudi kadmij. Topilnica bo takrat imela okoli 900 milijonov dinarjev čistega dohodka. Zato motamo vsa razpoložljiva sredstva v podjetju vložiti v rekonstrukcijo topilnice. Proizvodnja einkovega belila je nerentabilna zaradi tega, ker je cena surovega cinka za okoli 60.000 din višja od cene belila. O tem smo že obvestili zvezn> zavod za cene pri ZIS in upamo, da bo to vprašanje ugodno rešeno. (Nadaljevanje na 2. strani) V juliju ugotavljamo manjši obseg poslovanja kot v prejšnjih mesecih. Vzrok temu je okvara na kotlih v obratu žveplene kisline, kar je imelo za posledico tudi slabše proizvodne rezultate v topilnici in valjarni. V juliju »so začeli remontna dela v obratu Na-liidro-sulfida, medtem-pa so preostali kemični obrati dosegli postavljene zadolžitve, prav tako pa je v tem mesecu zopet stekla proizvodnja modre galice. Letni plan je bil v juliju dosežen z 59,6 %, kar pomeni, da je bil tudi presežen, medtem ko je* vrednost proizvodnje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta za 14,6 % večja kot je bila v istem razdobju lanskega leta. Ker je število zaposlenih v tein razdobju, poraslo za '1,2 % v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. ugotavljamo tudi porast produktivnosti v tem obdoju, in sicer za 13.4 %. Zmanjšan obseg poslovanja zaradi navedenih vzrokov se odraža tudi v izvozu. V juliju je bil dosežen izvoz v znesku 402.508 $. kar je pod mesečnim planom izvoza, v prvih sedmih mesecih pa smo dosegli izvoz v vrednosti 3,237.638 $ kar je za >0 % več kot v istem razdobju preteklega leta. Sumarni rezultati kažejo, da smo v razdobju sedmih mesecev letošnjega leta dosegli izvozni plan že z 61 % in da je glavno področje izvoza še vedno konvertibilno, kamor je usmerjeno 83% prodaje v tujino, medtem ko odpade t? % izvoza na ostala področja. Še nadalje poseben dodatek za topilce Centralni delavski svel je na svoji seji v juliju, na predlog upravnega od bo ra. podaljša) izplačevanje posebnega dodatka. ki ga prejemajo delavci na najtežjih delovnih mestih v topilnici. Izplačevanje je podaljšano za nadaljnje tri mese-ee, tliclj«kib pečeh — brez Thede peči. kurjač destilacijskih peči, pečar destilacijskih peči. — N.agrada se obračunava in izplačuje vsake 3 mesece za nazaj. — Pravico do nagrade imajo ‘ samo tisti topilci, ki so v tem času redno delali. V kolikor delavec, ki mu ta nagi uda pripada, v tem trime- 1 sečjn enkrat neopravičeno izostane, se mu odtegne ena tretjina nagrade, za dva neopravičena izostanka se mu odtegne dve tretjini nagrade, za tri ali več neopravičenih izostankov se mu odtegne celotna nagrada. Delavec, ki je med trimesečnim rokom zapustil topilnico izgubi pravico do nagrade. Tisti delavci, ki gredo v tem trimesečju v pokoj ali če so bili iz zdravstvenih razlogov premeščeni iz topilnice, imajo izjemoma pravico do dodatka, samo za tiste dni, ko.so delaji v topilnici na navedenih delovnih mestih. ■“ KAKO BOMO PREMOSTILI TEŽAVE (Nadaljevanje s 1. strani) Pri proizvodnji litopona je nasial podoben pojav. Cena surovin je povečana za 42%, litopona pa le 4 “/o. Ker doslej nismo imeli visoke akumulacije, s 4% povečanjem cene ne moremo pokriti proizvodnih stroškov. Na-hidrosulfid in ultramarin sta že pred reformo dosegla današnje cene na inozemskem tržišču. Pri modri galici in modrem bakru normativi in tehnološki postopek ustrezata, toda cena odpadnega bakra je za 20.000 dinarjev višja od cene galice. Tako občutno zmanjšanje čistega dohodka nas je močno prizadelo. Pojavlja se vprašanje. kako se bomo znašli v tej situaciji. Vsem nam je znan namen njive gospodarske reforme: uskladitev cen, stabilizacija gospodarstva in vključitev v svetovno tržišče. To nas vodi k intenzivnejšemu gospodarjenju, racionalizaciji in modernizaciji našega gospodarstva. Poglavitni smisel reforme je v tem, da ustvarimo pogoje za hitrejše naraščanje standarda. Prav posebno pa je bilo poudarjeno da osebni dohodki v daljšem obdobju ne smejo hitreje naraščati od produktivnosti dela. Tista .podjetja, ki so že dosegla visoko produktivnost dela, bodo torej lahko opravičevala povečanje osebnih dohodkov. V našem podjetju pa je stvar nekoliko drugačna. Čeprav spadamo v celjskem merilu med tista podjetja z naj-višjim povprečnim osebnim dohodkom, je produktivnost pri naš relativno nizka. V prvem polletju so znašali Besi povprečni osebni dohodki 62.700 dinarjev. Naloga samoupravnih organov in vsakega posameznega člana kolektiva je da si prizadeva doseči take povprečne osebne dohodke s katerimi bomo lahko parirali povečanje življenjskih stroškov; to pomeni, da bi morali povečati osebni dohodek za 50% kar bi znašalo v povprečju 93.700 dinarjev. Če hočemo to u res nii-ti. moramo čim p rej izvesti niz ukrepov, s katerimi bomo povečali dohodke in zmanjšan izgubo. Ti nujni ukrepi so: • Maksimalno moramo povečati proizvodnjo vseh onih artiklov, ki so za podjetje naj-rentabilnejši, to se pravi tistih Doftisuile V NAŠ LIST artiklov, ki nimajo i,zgube: av-totipijske in offset plošče, žlebovi, cevi, kromov galun, or-gauska barvila, mineralne barve. 0 Pri nerentabilnih artiklih je treba spremeniti tehnološki proces tako, da bistveno zmanjšamo proizvodne stroške. Pri modrem bakru in hidrosulfidu moramo činiprej preanaliziiati tehnologijo in ugotoviti ali se da povečati proizvodnja. V tem smislu sino začeli razmišljati, o ponovni razporeditvi delovne sile. Številne inženirje in tehnike bo treba razporediti v obrate kjer je potrebna strokovna pomoč. V metalurgijo smo inontalno dali štiri inženir-je-kemike, ki bodo skupno z metalurgi skušali zmanjšati proizvodne stroške. 0 V celotnem podjetju moramo uvesti temeljito štednjo ter pri sedanji potrošnji materiala obvezno prihraniti 2%, kar bi v novih pogojih zneslo 280 miljoiiov dinarjev. S Vse vzporedne stroške poslovanja (službena potovanja, stroške PTT uslug, stroške reklam in propagandne, reprezentančne stroške itd.) moramo zmanjšati za polovico, kar bi zneslo okrog 50 milijonov dinarjev. 0 Z ozirom na dejstvo, da je izgradnja dveh novih investicijskih objektov, to je obratu umetnih gnojil in obrata titanovega dioksida odložena .za dve leti, bosta investicijski sektor in sektor za napredek proizvodnje zmanjšana na najnuj- nejši obseg. Tehnični kader iz obeh sektorjev bo razpnrejbn na najprimernejša niešta 'v proizvodnji. 0 Izvršiti moramo reorganizacijo poslovanja celotnega podjetja tako. da najdemo najugodnejše oblike obratovanja ter da analiziramo delovna mesta in da vsa nepotrebna delovna mesta v podjetju ukinemo — zlasti v administrativnih in vzporednih službah. Prvi korak pri reorganizaciji podjetja je združitev pražarue,. aglomeracije in topilnice v en obrat. Seni bo spadala tudi plinarna. Tesnejša povezava med temi obrati in ojačan strokovni kader bosta vsekakor pozitivno vplivala na proizvodni uspeh metalurškega obrata. (Nadaljevanje na 3. strani) Kaj vemo o gospodarski reformi REZULTAT NEDAVNE ANKETE Ob koncu preteklega meseca je Republiški svet sindikatov izvedel anketo, med delavci raznih gospodarskih organizacij v Sloveniji o nedavno uzakonjeni gospodarski reformi. Anketiranci so bili izbrani iz vrst nekvalici-ranili in polkvalificiranih delavcev, nadalje med kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi delavci ter med elani samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Vsaka skupina je štela od 15 do 1? članov kolektiva. Anketa je bila anonimna. Republiški svet sindikatov je pred dnevi seznanil izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne z rezultati te ankete. Večina anketirancev (96%) je odgovorila. da je seznanjena-i. ukrepi, ki jih določa gospodarska reforma; 68% jih ve, da je glavni cilj reforme ustvaritev pogojev za zvišanje produktivnosti, za pravičnejši odnos med podjetji in s tem za dvig standarda zaposlenih. O položaju našega podjetja v novih pogojih jih 48 % meni, da več izgubimo, kakor pa pridobimo, 23% jih meni. da enako pridobimo, kakor izgubimo, 21 % misli, da več pridobimo, kakor izgubimo. Sestanka, na katerem so bile obravnavane posledice gos|Midurske reforme za naše podjetje, se je udeležilo 81% članov našega kolektiva, 13% pravi, da takih razgovorov ni bilo. Na vprašanja, na kakšen način je treba priti do sredstev za potrebno zviša- ranci so razpravljali o novih cenah živil in sploh blaga za široko potrošnjo (52 11 o), o položaju podjetja v novih pogojih (32%) in o posledicah reforme za gospodarstvo naše države na sploh (32 %). O posledicah reforme za naše gospodarstva na sploh v državnem merilu, prevladujejo naslednja mnenja: 51 % pričakuje srednje, 25 % dobre in 13% zelo dobre Druga skupina anketirancev iz poljnjujc vprašalnik nje osebnih dohodkov po reformi, jih 72% pravi, da jih je treba dohiti s povečanjem produktivnosti in bolj skrbnim gospodarjenjem. Skoraj vsi anketi- rezultate. Glede posledic reforme za naše podjetje jih 36",, meni, d n bodo slabe. 55% pričakuje srednje, 9% dobre in 2% zelo dobre. murur REKTIFIMOJA CINKA TUDI PRI NAS Vsi pirometalurški postopki pridobivanja cinka dajo več ali manj nečist cink, ki je uporaben za manj zahtevne namene. Za ostale potrebe predvsem za legnre pa je potreben cink visoke kvalitete z najmanj 99.995 % cinka in največ 0,003% svinca. Povpraševanje po tej kvaliteti cinka je vedno večje, posebno z ozirom na cinkove in aluminijeve zlitine, ki v veliki meri zamenjujejiO medenino — to omogoča prihranek, kajti uporaba bakra je draga (deficitua). Odlike te zlitine so — zelo dobre livne lastnosti tako, da odpade naknadna obdelava. Ravno tako se pri proizvodnji cinkovega belila za farmacevtske namene uporablja rektifici-ran cink, ker vsebuje le malenkostne množine zdravju škodljivih nečistoč. Posebno pomembne pa so »nečistoče v cinku, dobljenem po pirometalurejcih postopkih, pridobimo jih s pomočjo procesa rektifikacije cinka. Ti dragoceni spremljevalci (kadmij, svinec, srebro, indij) delno o-ziroma popolno krijejo proizvodne stroške( to je odvisno od količine teh kovin v šarži). Struktura potrošnje cinka v industrijsko razvitih državah kaže, da. potrošnja kvalitetnega cinka, (99,995% Zu) stalno narašča. Ravno tako. se tudi pri nas pojavlja vedno večje povpraševanje po taki kvaliteti cinka. Torej, za naše podjetje je bil skrajni čas, da se’lotimo izgradnje obrata za rafinacijo cinka — po raktifikacijskem postopku Nev Yersey. Obrat rektifikacije cinka bo predvidoma pričel obratovati v prvi polovici prihodnjega leta. Celotne naprave za pridobivanje rcktificirancga cinka, sintetičnega cinkovega prahu in pridobivanje kadmija, gradimo po poljskem projektu. Po pogodbi med firmo CEN-T ROZ AR in Cinkarno je predvideno strokovno izpopolnjevanje osebja, ki bo predvidoma zaposleno v tem obratu. Skupina elanov našega kolektiva (?). ki bodo zaposleni na ključnih delovnih mestih, je z uspehom zaključila strokovno izpopolnjevanje v enem mesecu in pol na objektu cinkarne Welno-wiec v Katovicah, ki že vrsto let zelo dobro obratuje. Program strokovnega izpopolnjevanju je obsegal: — spoznavanje rektififikacije cinka po postopku Nev Jersey — pridobivanje sintetičnega citikovega prahu in — pridobivanje kadmija. Celotni program je bil že v naprej vestno in natančno pripravljen za vsako delovno me-»sto posebej in je obsegal delno teorijo v največji meri pa prakso na- obstoječih napravah. S teorijo so nas seznanili zelo ugledni strokovnjaki — od glavnega' projektanta našega objekta do obratovodje obrata Nev Yersey. Praktični del izobraževanja je potekal na napravah za proizvodnjo rektificiranega cinka. Med izpopolnjevanjem v cinkarni Welnoviec je bil eden od sistemov rektifikacije v generalnem remontu, drugi pa je normalno obratoval; zaradi tega je bila dana možnost, da smo hkrati-spoznali tehnologijo, naprave-same in kontrolo gradnje novih kolon. (Nadaljevanje na 6. strani) KAKO BOMO PREMOSTILI TEŽAVE (Nadaljevanje z 2. strani) 0 V sedanjem položaju je treba najhitreje ukrepati, da dosežemo polno izkoriščanje delovnega časa. V vseh oddelkih podjetja moramo začeti neusmiljen boj proti nedisciplini, izostajanju z dela in neopravičenemu izkoriščanju bolniškega staleža. V prvem polletju letošnjega leta imamo v povprečju 7,8% ljudi v bolniškem stale-žu to pomeni dnevno približno 179 ljudi. Zaradi neupravičenih izostankov je dnevno odstotnih okrog 41 ljudi, skupaj torej 22o ljudi, kar pomeni, da imamo v podjetju 200 ljudi preveč, zato tudi moramo'’število zaposlenih zmanjšati za 200. V času poljskih del je bolniški stalež katastrofalno porastel. 0 Z ozirom na velike zaloge surovin, posebno pa raznega drobnega materiala in zaradi težav z obratnimi sredstvi je potrebno zalogo zmanjšati za 50 milijonov dinarjev. 0 Ker predstavljajo stroški za prevoz ljudi na delo ia z dela velik znesek, je potrebno za vsak posamezen primer pre-analizirati upravičenost nadomestila stroškov prevoza in te stroške reducirati na najmanjši možni znesek. Prevoz delavcev na delo in z dela nas stane letno okrog 54 milijonov dinarjev, Z novimi cenami bodo ti stroški narasli na 80 milijonov dinarjev, situacija pa narekuje, da je treba povečati samoprispevek koristnikov. SLOVESNOST OB DNEVU VSTAJE Trenutno bomo osebne dohodke povečali le za 7%, to je le za toliko, kolikor znašajo sproščena sredstva zaradi zmanjšanja prispevka. Pri doslednem izvajanju naštetih ukrepov, to pa je v precejšnji meri odvisno od vsakega posamnez-nega člana kolektiva, bi porastel dohodek ža preko 700 milijonov dinarjev, naš povprečni osebni dohodek pa bi porastel še za 28° o — znašal bi torej približno 84.500 din. Vsi se moramo torej zavedati, da je treba maksimalno povečati izkoristek časovnega fonda, okrepiti delovno disciplino in - zmanjšati število bolezenskih izostankov. Naš položaj v novi situaciji nam je torej popolnoma jasen. Ni dovolj le to, da smo soglano sprejeli navedene ukrepe. Spomnimo se. tla nismo samo proizvajalci, temveč tudi upravljalci. Naša naloga torej je, da sprejete sklepe dosledno izvajamo, kajti pri uresničevanju teh sklepov, ki temeljijo na gospodarski reformi mora delavsko samoupravljanje odigrati odločilno vlogo. CIKKiRMR 3 Okoli 90 km Severno od Titograda leži v dolini slikovite reke Tare ob vznožju Bjelašice majhno mesto Mojkovae. S Titogradom in s centrom naše države ga veže lepa nova asfaltirana cesta, kmalu pa bo stekla tod tudi železnica. Na območju kjer je bilo rudarjenje razvito že v srednjem veku, so po drugi svetovni vojni začeli iskati svinčene 9prejel našo ponudbo o proizvodno tehničnem sodelovanju, kar je bilo izraženo tudi v poročilu in podkrepljeno v diskusiji na letni konferenci osnovne organizacije ZK rudnika. Kolektiv, ki je sedaj še majhen, skrbno dela na pripravah za predvideno odpiranje rudnika. Kolektiv, predvsem pa komunisti v podjetju si .prizadevajo, da bi z otvoritvenimi deli pričeli čimprej, po možnosti že ob koncu tega leta. Tako bi u-resničili plan, ki so si ga zadali to je, da bi dali industriji dragocene surovine že v letu 1968. y in cinkove rude. V ta namen je bilo v Mojkoveu ustanovlje- no podjetje »Rudarstvo«, in sicer leta 1950, k.o so začeli z raziskovanjem rudnih nahajališč na območju planine Bje- Iašieer Kmalu so našli znatne zaloge svinčeve, cinkove in bakrene rude ter piritov. Izdelan je bil investicijski program izgradnje rudnika in flotacije v Mojkoveu. Rude, ki se' nahajajo na tem območju, predstavljajo pomembno siiBovino za proizvodnjo cinka v našejn podjetju, zato je proizvodno tehnično sodelovanje med Cinkarno in rudnikom v Mojkoveu izredno interesantno za oba kolektiva ui je odločitev našega centralnega delavskega sveta o tem sodelovanju pozitivna za naše podjetje, zelo ugodno pa je bila sprejeta tudi v rudniku v Mojkoveu. do Kopra pa po vodni poti, ki je dosri cenejša od železniške. S sofinanciranjem otvoritve rudnika v Mojkoveu bomo o-mogočili začetek eksploatacije bogatega rutlnega ležšča na industrijsko nerazvitem področju. ki je brez industrijske tradicije in izkušenj in tudi v tem oziru pričakujejo člani kolektiva rudnika od nas vso podporo. Kolektiv rudnika v Mojkoveu je z izrednim zadovoljstvom Preko slikovitega kanjona reke Tare vodi nova asfaltirana cesta, ki povezuje Titograd s Kolašinom in od tod vodi proti Beogradu. Kmalu bo dograjena tudi železniška proga Beograd— Bar, ki bo šla mimo Mojkovca (na sliki — v ozadju izza mostu), odkoder bomo dobivali dragoceno surovino za našo topilnico. Spremembe pravilnika o nagrajevanju racionalizacji Centralni delavski svet je na predlog upravnega od-bora spremenil 8., 18. in 18. a člen pravilnika o postopku za prijavljanje in nagrajevanje predlogov za tehnične labolj- t\a vsem območju se raziska-ve^se nadaljujejo, predvidevajo namreč, da bodo zaloge rud. ki zadoščajo po dosedanjih ugotovitvah za 20 let. še znatno večje. Na osnovi detajlnih raziskav terena, kjer bodo odprli rudnik pa bo možno pričeti otvoritvena dela. Znano je. da rudnik Trepča, odkoder dobiva Cinkarna pretežni del cinkovih koncentratov, gradi lasten obrat za elektrolizo cinka s precejšnjo kapaciteto. Ko bo ta obrat začel delovati. kar predvidevajo v letu I96T, bo porabil pretežni del cinkovih koncentratov s tega območja. Cinkarna se bo morala oskrbovati pretežno s koncentrati iz Mežice, kjer so mnogo premajhne zaloge rude za sedanje potrebe Cinkarne. Iz novega rudarskega bazena v Mojkoveu pa si bo Cinkarna lahko zagotovila del ustrezne koligine cinkovih koncentratov za našo perspektivno proizvodnjo* Rudnik Mojkovec doslej ni bil' interesanten zaradi slabih komunikacijskih možnosti. Z dograditvijo jadranske magistrale in železnice, ki je v izgradnji, bo dobil ta predel ugodne prometne zveze s pristaniščem v Baru. Tako bo možno končen---trate transportirati iz Mojkovca* do Bara po železnici, od tod CINK1RN1P šnve v Cinkarni. 8. člen: Na seje strokovne ocenjevalne komisije je lahko pismeno vabljen tudi avtor predloga, ki sodeluje pri delu komisije toliko^ časa. da podrobneje seznani člane komisije s svojim (Nadaljevanje s 1. strani) Mleko: v KEMIJI I. (dnevno pol litra) — delavcem na vseh delovnih mestih v obratu svinčenih oksidov — strežajem SO* peči — v obratu modri baker: pri mletju in mešanju ter pakiranju modrega bakra v KEMIJI II. (dnevno pol litra) — izdelovalcem barvil in ni-termediatov — dodelovalcem barvil in ti- predlogom. Pri nadaljnjem delu komisije avtor ne sme biti navzoč, posebno pa ne pri glasovanju. / Pri tem členu‘odpade drugi odstavek, oziroma zadnji, stavek, ki glasi: Pri nadaljnjem pizerjem — varilcem svinca v vseh obratih — delavcem prj plinskih generatorjih (samo v I. izmeni): kurjačem generatorjev, voznikom ogorkov in voznikom katrana. Ob remontih, na vseh omenjenih delovnih mestih se mineralna voda, oziroma mleko dodeli tudi remontni ekipi in to za čas. ko ekipa dela na navedenih delovnih mestih. D. M. ■" delu komisije avtor ne sme hiti navzoč, posebno pa ne pri glasovanju. Pri 18. členu, ki govori rf racionalizaciji. pri kateri se prihranek ne da izračunati po kriterijih pravilnika, ampak se nagrada določi po točkah, je CDS sprejel naslednje spremembe: Vrednost točke se poveča od 200 na 400 din. Nadalje je povečano število točk: St. točk Kvalifikacija prej •y f (O ■ekvalifici ranemu delavcu 20 25 polk val ifici ranemu delavcu 15 20 kvalificiranemu delavcu 10 15 visokokvalificiranemu delavcu 5 10 srednjemu strokovnemu delavcu A 5 višjemu strokovnemu delavcu t 1 Pri členu 18 a pravilnika, ta govori o višini najmanjše odškodnine, oziroma nagrade, ki jo lahko dobi avtor predloga, je ta povečana od 4.000 na 8.000 din. KDO JE UPRAVIČEN DO MINERALNE VODE IN KDO DO MLEKA D. M. ___v_____________________________________________________________ NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V JUNIJU JE BILO: 34 poškodb pri delu s 481 izgubljenimi dnevi in 1 poškodba na poti s 112 izgubljenimi dn^vi skupaj 55 poškodb s 593 izgubljenimi dnevi Analiza vzrokov poškodb Število nesreč Odstotek poškodb Vzroki poškodb */ l 2.94 zaradi slabe organizaicije dela \ 1 2.94 ' zaradi pomanjkljive kontrole varnostnih ukrepov 1 2.94 zaradi neustreznih prostorov 19 55,87 zaradi neprevidnosti 4 11,77 zaratli neprevidnosti in neustreznega načina dela 1 2,94 zaradi neprevidnosti in opuščanja varnostnih ukrepov s strani nadzornega osebja , zaradi neprevidnosti in neustreznih osebnih zaščitnih sredstev 1 2,94 3 8,83 zaradi neprevidnosti in neustreznih prostorov 1 2,94 zaradi nediscipline 1 2.94 zaradi nediscipline in pomanjkljive kontrole varnostnih ukrepov 1 / 2.94 ni vzroka 34 100 Skupaj i. Primerjava števila poškodb na 100 zaposlenih, števila izgubljenih dni na 1 nesrečo in števila izgubljenih dni na 1 zaposlenega v juniju lani in letos, •V _ / Število poškodb število izgubljenih Število izgubljenih dni na 1#0 zaposlenih dni na 1 nesrečo na 1 zaposlenega Obrat junij junij junij 1964 1965 ' 1964 1965 1964 1965 Metalurgija 30,2 35,2 17,2 16,1 5,18 5,68 Predelovalni obrati 12,* 11.5 18,5 17,0 1,76 1.95 Kemija 1 in III 34,4 «,3 , 14,2 7,5 4,89 1,45 Kemija 11 16.9 — 2,0 — 0,35 — Vzdrževalni obrati 24.5 22,8 15,5 8,28 4.04 1,88 Uprava 4,25 7.80 32,0 21,3 1,36 1,66 Povprečno 20 j6 19.6 16,6 14,1 3,40 2,77 Število nesreč v prvem polletju v. primerjavi s prvim pollet-tjem preteklega leta je padlo za 8,3%, število izgubljenih dni pa za 12.2%. . Z ozirom na izgradnjo, fluktuacijo in rekonstrukcijo naših obratov lahko štejemo dosežene rezultate kot zadovoljive. Z ekonomskega vidika pa s temi podobnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, ker so zaskrbi j a joči. \ 2e primerjava rezultatov v kritičnih obratih v I. polletju letošnjega leta s povprečjem preteklega leta nain pokaže, da nekaj ni v redu. Sevilo nesreč Število nesreč na število izgubljenih I. polletje 100 zaposlenih dni na 1 zaposlenega Obrat 1. polletje 1. polletje tH4 m* 1944 m* m*> 1944 P ražarna 12 16 22.9 28,1 5.58” 4,74 PIK 5 10 16.9 32,8 1,39 2,52 Cinkovo belilo 2 4 21.1 42,1 2,84 3.89 * Topilnica 50 33 35.6 20.9 5.27 3.63 Keramika 4 10 14.3 32.8 1,55 2,39 * Predeloval, obrntr in valjarna 20 12 19.6 11.5 2.15 2.67 . * Kemija — soli 18 11 42.4 26,5 5,46 2,67 * Modri baker 4 72.7 — 8.00 — Kemija — pigmenti 10 1* 23.5 28,9 2,99 5,71 * Novi litopon 5 3 25,0 17,1 1.55 2,97 * Superfosfat 6 3 30,8 20,0 16,00 3,67 število nesreč Število nesreč na število izgubljenili I. polletje 100 zaposlenih dni na 1 zaposlenega °brat I. polletje I. polletje 1965 1964 1965 1964 1965 1964 Elektro ■ delavnica 1 6 4,9 24,0 2,93 2,16 * Mehanična delavnica 19 13 28,6 15,8 4,23 1,28 Mizarski in gradbeni obrat 6 t 8 13,0 16,4 1,37 5,29 * Transport 9 5 17,8 10,5 8,73 4,36 Skladišča 2 7 6,9 20,2 0,90 3,13 Obrati, ki niso navedeni v tabeli, imajo ustaljene rezultate z manjšim odstopanjem. Obrati označeni z zvezdico imajo kljub težavam zelo pozitivne rezultate. Iz tega je razvidno, da s prizadevanjem in s preventivnim preprečevanjem nešreč vedno lahko dosežemo pozitivne rezultate. Izvori poškodb Število nesreč Proizvodni proces 10 Vzdrževalna dela 10 Interni transport 11 Ostala dela 3 Skupaj 34 Med načine preventivnega preprečevanju' nesreč spadata tudi podučevanje delavcev o varnem delu in možnost discipliniranega uvel javi jahja varnostnih ukrepov. Ne zadostuje le to, da nekdo ve kako naj ravna, v praksi pa ravna drugače. Zato bo potrebno zainteresirati vse člane kolektiva za disciplinirano upo- DOBRO JE VEDETI! števanjt^ varnostnih predpisov In ukrepov. Naš program v okviru preprečevanja nesreč za prihodnje obdobje bi moral obsegati: # izpolnitev navodil za delo in varnost na delo5%iih mestih, ki so izpostavljena nevarnosti za zdravje ali življe- ■ nje; 0 poostritev kontrole nad izvajanjem varnostnih ukrepov. navedenih v navodilih za delo in varnost ali v pravilniku za varnost >pji delu; 0 izobraževati nadztjfno osebje o higiensko tehnični varnosti in preizkusiti njihov« znanje; • ttoločiti odgovornosti za var- nost pri delu na vsakem delovnem mestu. PRI RAVNANJI! Z JEKLENKAMI MORAMO BIH PREVIDNI > Hoteli bi opozoriti predvsem na delo z jeklenkami ▼ mehaničnih delavnicah in ostalih obratih, kjer uporabljaj« jeklenke, napolnjene s kisikom. Kisik se izredno rad veže z mnogimi drugimi snovmi. Pri takem spajanju nastaja večja ali manjša toplota. Prh zelo hlastnem spajanju se temperatura tako dvigne, da začne v določenih okoliščinah snov goreti. Čim več kisika dobiva plamen. tem bolj postaja vroč. -S pomočjo kisika in acetilena pri avtogenskem varjenju celo talimo in režemo kovine. Pri iztoku iz jeklenke povzroča kisik zaradi trenja pri ventilu nekaj toplote, če je ventil masten, se zaradi močnega toka kisika maščoba raz ^ prši v silno drobne delce, ki zlete deloma v zrak. To zaradi se-gretja kisika zadošča, da nastane hipen vžig in eksplozija. Po Iiueckeju zadošča za eksplozijo že dotik mastpih rok z ventili ali cevmi jeklehk. Opozarjamo vse. ki imajo o-praviti z jeklenkami, da upoštevajo predpise za ravnanjo z jeklenkami in da bo tudi skladiščenje jeklenk urejeno, lo tako se bomo izognili nezabeljeni nesreči. Opaža se tudi, da so jeklenke po delavnicah razmetane . in niso zaščitene, kakor to predvidevajo predpisi. V takih okoliščinah lahko pride do eksplozije oziroma do požara. S. Leskovšek CIIKimB Bolniški stalež v prvem polletju 1965 "S prvem polletju 1965 je bilo v bolniškem staležu izgubljenih dni. REKT1FIKACIJA CINKA (Nadaljevanje s 3. strani) Odgo ornijstrokovnjaki, s,ka- terimi je bila naša skupim^med 1.158 aktivnih cinkarniškili zavarovancev; njihovo zdravljenje je trajalo 24.834 delovnih dni. Številka 1.458 pomeni. specializacijo v stiku, so bili ze lo korektni in ljubeznivi. Na v a strokovna vprašanja j i . .j j .. w j TT; H 777 s« dajali jasne odgovore. Pri (ia Je l)llQ okoli "1 vseh aktivnih zavarovancev matičnega Ifjo daV^čimISjfšpoznaH P^Uetja vsaj enkrat v prvem polletju v staležu zaradi bo- teknologijo rektifikacije cinka lezni, nezgode, socialno medicinskih ali administrativnih in samo napravo. ------------------------------------------------------ Svojo naklonjenost so nam vzrokov, izkazovali tudi v/prostih dneh — ob nedeljah in praznikih, ko so nam ompgočili ogled Krakova, Osvieeima, Zakopanov. Navezava stikov s prebivalstvom jo zelo enostavna. Že samo pojasnilo, da smo Jngoslo-'. vani je zadostovalo, da smo bili povsod 'ostoljnbno sprejeti. J. N. Številka 24.834 delovnih dni pa znaša 6.85 % vseh možnih delovnih dni podjetja in predstavlja povprečje bolniškega staleža v prvem polletju. Povprečna doba zdravljenja na en primer bolniškega staleža je bila 17 dni. Od celotnega števila bolniških dni odpade 15,82% na obolenja dihal (brez tuberkuloze). Drugo mesto po masi izgubljenih dni odpade s 15,68 % na priznane >A« poškodbe. Sledijo izgubljeni dnevi zaradi »Bpoškodb s 13,94% vseh Cinkarnarji na Jesenicah Že'.»zarji z Jesenic so povabili tudi člane naše sindikalne ppdr.už.tiecfc na proslavo 30. obletnice stavke delavcev jeseniške ž dezarne in na Javorniku, 20-letnice osvoboditve in 15-letni e delavskega samoupravljanja v železarni. V neiVljo, 25. julija zjutraj, ko se je ravno sonce prikazalo iznad hribov, se nas je zbrali) 50 cinkurnarjftv pred metalurško vra.aiaiieo. Takoj po udlio- škint gigantom, ki je kazalo sliko prazničnega razpoloženja. Vodič nam je že v avtobusu razdelil list Žolezar . spominske značke in program prireditev. Proslave 50. obletnice štrajka jeseniških železarjev, 20. obletnice osvoboditve 'n lš-tetnice samoupravljanja se je udeležilo 30 članov kolektiva. Oh tej priliki so si oledali tudi železarno Nato smo se napotili v mesto, na slavnostni prostor, kjer je točno ob 10. uri pričela proslava. Tovariš Franc Leskošek-Luka. glavni organizator stavke na Jesenicah in Javorniku leta 1955. je v svojčm govoru obudil spomine na tiste slavne dni borbe slovenskih delavcev za svoje pravice. Nadalje se je dotaknil novih ekonomskih u-krepov in njihovega vpliva na delovnega človeka in na standard na splošno ter na vpliv teh reform na samo železarno. Na koncu je dejal, da je treba izboljšati delo v kolektivu in ohraniti ugled. Posebej je opozoril na notranji transport in dejal, da se tu krijejo velike notranje rezerve, kajti tu je zaposlena ena desetina celotnega števila zaposlenih v kolektivu. Proslava je bila zaključena s kulturno umetniškim programom. Veselo razpoloženi smo se potem zbrali v restavraciji Kazino. nalo pa na bližnjem plesišču. nakar smo ob 15. uri zapustili Jesenice. Kot je navada pri vsakem izletu. smo se tudi sedaj nekajkrat ustavili v gostiščih, tako tla se jr veselje vedno bolj stopnjevalo. Po prihodu v Celje smo ugotavljali. da je bil tako prijeten dan prekratek in obenem obžalovali. da se te proslave, ki je bila zares lepo organizirana, ni udeležilo še več cinkarnarjev. M. Tasič Naslednja skupina so nerev-matična obolenja kosti in gibal z 12,23% od celotnih izgubljenih dni. Po številu izgubljenih dni spadajo v naslednjo skupino obolenja prebavil in jeter z 9,23 % od celotne mase izgubljenih dni. Po vrstnem redu si nato sledijo bolezni kože in podkožja, administrativni- stalež (nega, spremstvo, kontrolni zdravniški pregledi, rehabilitacija itd.), živčna obolenja in duševne motnje, tuberkuloza pljuč, ne-' revmatična obolenja srca in o-žilja, obolenje ledvic, revmatična obolenja sklepov in ostale, malo frekventne skupine-obolenj. Posebej je treba omeniti bolniški stalež zaradi poklicnih' obolenj ali akutnih zastrupitev na delovnem mestu: tu gre za štiri primere zastrupitve s svincem, dve zastrupitvi s H2S, 6 primerov livarske mrzlice in en primer pljučne silikoze. Kritična ocena bolniškega staleža kaže na to, da je procent izgubljenih dni v okviru lanskega polletja, oziroma nekaj višji od povprečja zadnjih let. Pri tem, ko je — primerjano s prejšnjimi leti —število sprejetih v stalež nižje, pa je opaziti povprečno daljšo dobo bo-lovanja. Zaporedje -bolezenskih skupin po številu izgubljenih dni je v primerjavi s prejšnjimi leti dokaj konstantno, glavni problem tvori je^kot vedno obolenja dihal, nezgode in' obolenja hrbtenice. dr. Slavko Sopar Lada j a Cinkarna, m etatu rš koketni čna industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila»Cinkamar«, Cinkarna, Celje, Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tilsk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje du je 1 ilo v avtobusu veselo, saj so \ i nestrpno pričakovali, da zagledajo dimnike železarne. Po kratkem počitku pri letališču Brirk. kjer smo so okrepčali iu opazovali polet nekega potniškega letala, smo nadaljevali pot. Okoli po! devete ure smo se znašli na ulicah Jesenic — v m -stu z velikim metahir- cntntffiii Dogovorili smo se, da si najprej ogledamo železarno. Nuši tovariši so pokazali izredno zanimanje za deh> tega giganta, za vpliv novih ekonomskih 11-krepov na njihovo nadaljnje delo, za celotni dohodek podjetju. zn osebne dohodke itd. Še posebno zanimanje pa stt naši obiskovalci pokazali pri ogledu novih ASKA peči. To so najmodernejše električne peči za pridobivanje jekla, njihova kapaciteta pa znaša okoli 60 ton na šaržo. OBVESTILO Od 15, avgusta 1965 uvaja .obratna ambulanta Cinkarne podaljšan delovni čas v splošni ordinaciji in sicer: vsak torek in petek od ?. do 16. ure. Urejevanje bolniškega staleža ho še nadalje le v dopoldanskem urah. Uprava obratne ambulante WADI - EL-NATROUN 64 (Nadaljevanje) 'V zadnjih dneh, ki so nas ločili od delovne akcije, smo si ogledali tovarno železniških osebnih ih tovornih vagonov, Sahara piramido in Por-Said. Tovarno železniških vagonov smo obiskali 29. julija dopoldne. Po polurni vožnji z avtobusi smo prispeli na velik kompleks, na katerem se razpro-ra industrijski center, katerega sestavni del je tudi omenjena tovarna. Celotni industrijski center leži 30 km od Kaira v neposredni bližini mesta Hle-wan — že v predelu puščav- skega peska — in se razpro-ra na površini, 84.800km. Ko smo se pripeljali do vhoda v industrijski center, nas je ustavil oborožen vojak (kasneje smo zvedeli, da je ves predel zastražen, da je fotografiranje strogo prepovedano, zaradi, tega smo morali pustiti foto aparate v avtomobilih. Po pregledu dovolilnic, ki jih je imel vodja, smo lahko nadaljevali pot v center. Med vožnjo nas je spremljal vojak. Opazili smo, da je industrijski center povsem nov in da ga še širijo. Ko smo prispeli pred poslop- ja, kjer izdelujejo vagone, smo se ustavili in takrat nas je vojak zapustil. Predstavnik kolektiva nas je pred ogledom obratov seznanil s proizvodnim programom in razvojem podjetja, nakar smo si ogledali konstrukcijski "biro, je število strokovnjakov, in obrate, v katerih izdelujejo tovorna in osebna železniška vozla. Obrate smo si ogledali po vrstnem redu tehnološkega postopka (od priprave materiala pa vse do finalizacije proizvodov). v katerem je zaposlenih več-----fiNadaljevaiije prihodnjič) TABOR PRIJATELJSTVA LETOS V CELJU Okoli 20- tabornikov iz Maribora, Splita in Celja si je uredilo na Gričku (v bližini nekdanje gostilne Petriček) Tabor prijateljstva, kjer je bivalo preko 200 tabornikov. Zmanjšan regres prevoznih stroškov Centralni delavski svet je na svoji 5. redni seji dne 5. avgusta 1963 obravnaval predlog o spremembi višine re- eresa. ki ga daje podjetje svojim delavcem kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. • Centralni delavski svet je predlog sprejel ter sklenitr da od 1. septembra 1965 velja naslednji regrSe, — pod jetje povrne stroške prevoza na delo in z dela po naslednji lestvici: Cena mesečne vozovnice samoprispevek din do 2.000 2.000 r.d 2.001 do 5.000 din 2.000 od 5.001 do 6.000 din 2.500 od 6.001 do 7.000 din 3.000 od 7.001 do S.000 din 3.500 od 8.001 do 9.000 ‘d’n 4.000 od 9.001 do 10.000 din 4.500 preko 10.000 din 5.000 Razliko med samoprispevkom koristnika in ceno prevo- za povrne podjetje. V Taboru prijateljstva je vedno živahno: prirejajo razne kulturne prireditve, tekmujejo v taborniških veščinah in obiskujejo številne kulturno zgodovinske spomenike. Doslej so-si ogledali mnoge znane kraje iz narodno osvobodilne borbe, obiskali pa - so tudi nekatere delovne kolektive. Vsi trije tabori so skrbno urejeni: vsak ima ^vojo kuhinjo in jedilnico ter postajo prve Z obiska pri taborniškem odredu Gorski bori iz Celja Tekmovanje opekarjev Ljubečna — naselje v neposredni bližini Celja ima zanimivo tradicijo, tu je namreč zibelka opekar-stva celjskega področja. Vaščani se že preko 200 let ukvarjajo z izdelovanjem opek. Poleg velike mehanizirane opekarne je do nedav- uti tu delovalo še preko 30 zasebnih poljskih opekarn — danes jih obratuje le še 17. Medlem ko so v sosednji opekarni skoraj vsa dela mehanizirana, v poljskih opekarnah izdelujejo opeko ročno. V nedeljo 3t. julija so Ijubeški »ciglarji« priredi- ^ li zanimivo tekmovanje. Tekmovalci so morali v odmerjenem času narediti 100 opek. Strokovna komisija. ki je odločala o razvrstitvi tekmovalcev, ui upoštevala le čas, v katerem je posameznik izgotovil opeke, ampak je ocenjevala predvsem kvaliteto iz-izdelkov. \ Mladi »Ciglarji« niso zaostajali za i/.kušenMiii veterani. V prihodnji številki reportaža o tem tekmovanju. popiočL Najbolje je opremljen tabor splitskega odreda Marjan, saj ima radijsko sprejemno in oddajno postajo ter telefonsko centralo, ki povezuje vse tri tabore. Taborniki iz 'Vseh treh taborov so že preti leti- navezali slike, ki so se vedno bolj krepili. I.elos so organizirali pčvo skupno taborjenje pod geslom Tabor prijateljstva. Odslej se bodo .srečavali vsako dritgo le (o, za organizacijo tabora pa Im vsakič skrbel drug odred. Pišeta Mh* Tovariš urednik! Po daljšem času se Vam. kakor tudi celotnemu kolektivu zopet oglašam. Najprej vse skupaj prav lepo pozdravljam in se Vam zahvaljujem, ker .mi pošiljate glasilo »Cinkarnar«. Moram pa \nm obenem sporočiti, da sem sedaj premeščen v Zemun in prosim, da bi mi časopis odslej pošiljali na novi naslov. še enkrat vse skupaj pozdravlja posebno pa tovariše iz mehanične delavnice ' Ivan Cvan, Škola civilne odbrane. Poslanski tab 64, Zemun ŠAHOVSKI TURNIR V ROGAŠKI SLATINI V nedeljo, 1. avgusta je šahovsko društvo »Edinstvo« v Rogaški Slatini organiziralo moštveni brzoturnir v počastitev 20-letniee osvoboditve. Tekmovanja se je udeležilo šest moštev, med njimi tudi naša šahovska sekcija. Z uspehom naše ekipe ne moremo hiti ^zadovoljni, za kar je treba iskati vzrok v tem, ker so hekateri igralci tik pred od hodom odpovedali udeležbo. Tako smo v prvih treh tekmah nastopili le s petimi igralci in smo ing. Brgleza, ki je neobvezno prišel v Rogaško Slatino, vključili v moštvo le v zadnjih dveh tekmah. Seveda z nepopolnim moštvom nismo mogli doseči posebnega uspeha. Končni vrstni red sodelujočih moštev jfe takle: 1. Hrastnik 21.5 točk, 2. Žalec 20 točk. 5. Rogaška Slatina 14,5 točk. 4. Cinkarna 15 točk, 5. Emajlirana 11,5 točk, 6. Konjice 9,5 točk. / Prireditelj je za prve štiri plasirane ekipe pripravil praktična darila, pri čerue-r je domače moštvo pokazalo lepo gesto, gaj je svojo nagrado odstopilo naslednje plasirani ekipi, to pa je bilo ravno naše moštvo. V naši ekipi so igrali: ing. -Brglez. Dečko. Šnajder, Jovanovič. ing. Ružič in Lazič. Največji uspeh je imel ing. Ružič, ki je dosegel 5,5 točke. Dopisujte v naš list! KADROVSKE VESTI Odšli iz podjetja: Leskovšfek Herman. Kozina Andri-ja. Trajkovski Ilija. Topolovec Ludvik. Djordjevi«' Živojin. Paunovič Vla-stimir. Klasič Stjepan. Vaupotič Franc, Bogič Jovan. Vidovič Dragomir. Tur-likič Jovan. Bogič Branko, Brečko Martin. Karnjc Kari, Cakš Ferdind, Carojevič Bogo j e, Karamhič Ibro, Dujič Ante. Milenkovič Danilo. Krajn-čec Ivan, Peci Herman. Mihevc Stanko. Pavič Vid, Simič Milovan, Vezen-šek Stane. Dular Janez. Disciplinsko odpuščeni: Belčič Ju- lije, Koželj Stjepan/ Mijašek Milan, Pratneker Herman,- Cepin Ivan, Po-kupec Vlado. Marinkovič Ljubomir, Petraškovič Borislav. Davidov Dejau, Cepin Ignac, Mohorko Viljem, Ma-tašin Mato, Stojanovič Vitomir, Grilce Marjan. Petek Stjepan. Rebič Stjepan, Topolovec Stanko. Polajžer Matevž. Popanicič Jovan, Djordjevič Ljuboslav. Brukič Milan. Mindič Mi-lutin. Kolač Anton, Koražija Anton, Polajžer Anton. Konstek Stjepan, Koželj Vincenc. Podgoršek Anton. Ne-gocič-Simič Vlajko, Štor Rozika, Žerak Alojz. Vidojevič Miloš. Trnovšek Pavel. Ferlič Andrej. Umrli so: Krivo v »c" Milutin, Tratnik Franc. V pokoj so odšli: Sotlar Anton, Homa! Ferdinand, Verdnik Jože. Tovarišem Jožetu, Ferdinandu in Tonetu * za njihovo sodelovanje in delo, iskreno zahvaljujemo. Želimo jim mnogo, zdravja in zadovoljnih let ter. da v sreči prebirate vrstice našega Cinkarnarja in zasledujete uspehe dela, ki ste ga' vi lafeli. Poročili so se: Stus Rudi iz obrata keramika. Tepeš Milan, iz obrata keramika, Papič Pero iz obrata kemije. Vrednost točke JULIJ 1965 I. EKONOMSKA ENOTA METALURIGIJA: 1. Prepražarna in žveplena kislina............... 2. Aglomeracija.................................. 3 Skupine službe (1. in 2.)...................... 4. Topilnica surovega in finega cinka............ 5. Cinkovo belilo................................ 6. Keramika . ................................ , 7. Skupne službe obratov topilnice............... 8. Povprečje ekonomske enote metalurgije • . . . 9. Kemični metalurški analitski laboratorij . . . . II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine.................... 2. Cinkografija........................ 3. Oblikovalnica cinkove pločevine............... 4. Cinkovi žlebovi.............................. 5. Valjarna žice............................. ••• 6. Skupne službe predelovalnih obratov............ III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun . ............................... 2. Na-hidrosulfit in metalit...................... 3. Na-sulfid.................................. » » 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat................. 5. Svinčeni oksidi............................... 6. Superfosfat.............................., , - ^ 7. Ultramarin........................i . , > , >8. Modra galica.................................. 9. Modri baker................................. 10. Skupne službe anorganske kemije................ 11. Obratovodstvo modri baker, modra galica . . . 12. Obratovodstvo svinčeni oksidi, ultramarin, kromov galun, Na- sulfid....................... 13. Kemični obrat III, Mozirje.................... IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: z vsemi službami................................. V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava deia............................... , 2. Strojni obrat................................. 3. Gradbeni obrat . v. . . ...................... 4. Merilni obrat . .............................. 5. Elektro obrat.................•............... 6. Obrat energetike................................ VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe . . . ....................... 2. Družbena prehrana ............................ VII. CELOTNO PODJETJE .............................- očke neto § - 1 §* §i h ll > > a« > 138,00 138,00 — 138,00 — 138,00 1.66 139,75 — 138,00 6,48 141,04 138,08 * — 144,54 — 138,5* 5,01 151,47 10,89 125,00 — 139 ,*l 4,25 139,61 147,26 — 165,00 142,00 — 167,00 — 160,00 — 165,00 — 150,00 4,63 142,00 • — 142.00 — 142,00 — 155,89 — 142,00 — 165,97 125,00 4,67 150,58 - 142,09 142,09 9,92 142,09 Ul ■ 42,09 3,53 142,09 4,05 142,09 2,37 142,09 3,20 142,09 — 142,30 2,72 Objavljamo spored filmov, ki jik bomo gledali v celjskih kinomatogra-fib od 15. avgusta do 15. septembra 1969: KINO UNION Od 13. do 16. avgasta »PEDRA« ameriški Vilm Od 17. do 18. aygusta »NABAB« francoski film Od 19. do 29. avgusta »BRIDKOSTI LJUBEZNI« francoski film Od 21. do 22. avgvsta •KROTILKA TIGROV« raški barvni Cn film ■' Od 23. do 24. avgusta »ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA« ameriški barvni C« film Od 25. do 27. avgusta »ZAPOSLITEV« italijanski film Od 28. do 31. avgusta »PREISKANO - MIN NI« jugoslovanski film Od 1. do 4. septembra , »MEC IN PRAVDA« ameriški Cs film Od 5. do 6. septembra »SVITANJE« jugoslovanski film Od 7. do 8. septembra »RIO BRAVO« ameriški barvni VV film Od 9. do It. septembra vCRNI PETER« češki film Od II. do 13. septembra »ANGELI UNIČENJA« mehiški VV film Od 14. do 17. septembra »SERENGETI« nemški barvni film KINO METROPOL Od 13 do 17. avgusta •MORILK NA DOPUSTU« jugoalovansko-nerošld barvni film Od 18. do 19. avgustu »AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI« Tranrottki barvni Cs film Od 29. do 21. avgust? JkllPli SEM OČKA. ninlil barvni tila 1)««' iS avgusta .KAZENSKI UDAREC« ruski film Od Sl. do 28. avgust. Mnemalograf zaprt zaradi obnavljanja Od 2. do 3. septembra / »CAR IVAJLO« bolgarski barvni film Od 4. do 3. septembra »POROČNA OBLEKA« poljski film Od A. do It. septembra ? Od 11. do 13. septembra »NA ŽENE BOM MISUL SAM« ameriški barvni lilm LETNI KINO Od 18. do sl* avgusta »NIHALO GROZE« ameriški barvni film Dne I?. avgusta »ŠEPET NA BLAZINI, ameriški barvni Cs film Od Ig. do 19. avgnnta »PONOČNA ČIPKA« ameriški barvni Wse film Od 29. do 21. avgusta »NE JOČI PETER« jugoslovanski film Od 22 do 28. avgusta še ni filmu Od 24. dp 28. avgusta »trije MUŠKETIRJI. I. del fraaeoskl barvni Cs film Od 2*. do ^7. avgust. »TRIJE MUŠKATIRJE« I. del franeoski barvni Cs film Od 28. do 29. avgust. MISTERIJ PARIZA, franeoski barvni Cs film Od 38. do 31. avgusta »UPOR NA LADJI BOUNTU ameriški barvni Cs film Od I. do 2. septembra »KRIK STRAHU« angleški film Od 3. d. 4. septembra »ŠERIFOV SIN« ameriški barvni Ca lilm Od 5. do ?. septembra »KAPETAN FRAKAS« francoski barvni Cs film .Od 8. do 9. septembra »VIHAR NAD MEHIKO« , mehiški barvni film Od 19. do II. septembra »APRILSKA LJUBEZEN« ameriški barvni Cs film Od 12. do 13. septembra »MORGANOVI GUSARJI« ameriški barval Ca lilm Od 14 do tl. septembra »AUSTERI.ITZ« franeoski barvni Cs film Predstave so vsak dan ob It. 18., In 28. tiri v letnem kinu pn ob 20. url. Program objavljamo po podatkih Ki-nopodjetja Celje in za spremembe ae odgovarjamo.