Knjiga Slovenska XIX. Veku. Frauc Vcriti r. 16. dec. 1771 v trgu Tolmezzo (iz duhovnije Tercja) nadškofije Videmske (Udine), v latinske šole hodil v Vidmu, služil v štacuni trgovski v Po- žunu, štiri leta v mornarstvu na Laškem, potem bil nekaj časa gospodar doma, nato bogoslovec v Vidruu, posvečen mašnik 1. 1800, služil za kaplana v Horjulu, kjer bival takrat Lah župnik Cipriani — v Ljubljani Lah nadškof Brigido —, bil potem duhovni pomočnik 1. 1803 v Selčih, 1804 na Krki Dolenjski, 1. 1806 vikar v Rovtah, 1. 1812 fajmošter v Horjulu, 1. 1840 korar v Novomestu, kjer je u. 16. jul. 1849. — -Von Haus aus verstand Veriti kein Wort slawisch; durch beharrlichen Eifer und fleissiges Sprachstudium brachte er es dahin, dass er ein fruchtbarer krainischer Schriftsteller wurde (Šaf. 42. 43)." — Knjige njegove so: 1) Razlaganje Jesusovih naukov na gori, kakor jih popisuje sveti Matevž 5, 3—10. Perstavik Vere Upanja-Ljubezni. V Ljublani 1827. 12. 267. Natis. J. Sassenberg; na prodaj A. H. Hon. — Iz te prve njegove knjižice pokaže naj se vsaj iz Predgovora tole: »Preljubi bravci! Kranjskimu katolškimu ljudstvu, med kterim sim pet in dvajset let mašnik, sim že zdavnaj želel svoje resnične ljubezni pričevanje dati. Nate! iz dobriga serca majhine bukvice, v' ktirili je razlaganje Jezusovih naukov na gori ... — Ker jest nisim kranjc, sim permoran odkrito spoznati, de je tukaj lohka marsktera beseda neperpravna, ali nepopolnama: kar prosim mi spregledati. Preljubi bravic! lepo te prosim, beri, premišljuj kar bereš, in živi po naukih Jezusovih. če tako delaš, bodo moje želje dopolnjene. — Moli za-me. Franc Veriti. — Blagorstva L —VIII. do str. 224. Perstavik: Vera, upanje, ljubezen so nar potrebniši čednosti, in za tiga voljo zapopadejo veliko naukov, pa tukaj ne boš v vsih naukih podučen, temuč le v enih pominjan, de bo tvoja vera živa, tvoje upanje pravo, in tvoja ljubezen delavna, de se zveličaš (224 — 265)." 2)Popotnik široke invozke poti; ali Popisovanje, kako se človek spači, v grehih živi, kako se poboljša, in Bogu služi. Spisal FrancVeriti. V Ljubljani 1828. 8. 238. Natis. L. Eger, na prod. A. H. Hon. — Alegorična pripovedka. — Feliks gre od doma na široko pot, pride v mesto Golufije, Poklic ga reši iz mesta, Angel ga uči, spremi s Svetoželjo na goro v mesto Resnice, obiše sv. Samoto, Čistomisel, gre pred kralja Resnice, obiše Strahbožji, sv. Bogaslužnost, Modrost, Poterpežljivost, Pokoro, Molitev, Čistost, Ponižnost, Pokoršino; Feliks se posvetuje z' Angelam in Svetoželjo; gre sam v hišo sv. Pokore za vselej. — Na primer bodi Predgo vor: -Namen tih bukvic je popisovati, kako človek v' zaderge zleze, kako se iz njih spravi, in potlej bogaboječe živi. Pisal sim ko bi grešne slabosti in keršanske čednosti govorile, de bo branje perljudniši in de se bo moč resnice bolj v živo čutila. Široka pot ni druziga, ko po svojim hudim poželenji živeti. Mesto Golufije pomeni kraljestvo hudičovo, v' kterim so hudobni. Vozka pot ni druziga, ko življenje po zapovedih. Mesto Resnice pomeni kraljestvo Jezusovo, pod kteriga ljubeznivo oblastjo so radi vsi dobri. Beri te bukvice, in jemlji nauke, ko bi bil popotnik Feliks. Varuj se široke poti, in hodi po vozki, de prideš v nebeško kraljestvo." Franc Veriti, Fajmašter v Horjulu. 3) Življenje Svetnikov in Prestavui Godovi. I. Bukve. V Ljubljani 1828. 8. XIV. 662. Natis. J. Sassenberg. — II. Bukv. 624. — III. B. 1829. 640. — IV. B. 671. — Kazalo (638) neprestavnih godov (644); naukov (Bog, Bogoslužnost, Beseda — Čas, Cerkev božja veža, Čistost nečistost — 657). Sosebni nauki (671). — Drugega natisa. J. Blaznik. Na prodaj J. Klemenz. I. Bukv. 1831. 8. VIII. 662. — II. B. 1844. 8. VII. 615. — III. B. VI. 634. — IV. 1844. 637. — BAn diesem, schon seines Umfanges wegen nicht unbedeutenden Werke hat zuerst gearbeitet der Canonicus Miha Hoffmann; nach seinem Tode vollendete es Franz Veriti; doch nahm an 13* der Herausgabe auch Andiej Albrecht als Corrector und Revisor der Sprache u. s.w. einen thatigen Antheil. Dio erste Auflage war 2200. Ex., die z\veite 1500 Ex. stark (Šaf. 130)." — Na razgled bodi po reči in obliki iz Predgovora, pa sv. Ciril in Metodi p.: Vsi pravoverniki radi poslušajo, in berejo djanje svetnikov. Slovenci niso v tim slabši od druzih: jest vem in pričujeru od njih gorečnosti. Dosihmal je zlo malo na svetlobo prišlo od življenja svetnikov v slovenskim jeziku: zato sim jim tele bukve spisal, in z božjo pomočjo jiin hočem še druge zaporedama za vse mesce celiga leta spisati, de bodo želje dobrih nasitene. Očitno spoznam, de so mi pomagali prečastitlivi Gospod Mihael Hofmann, nekdaj korar v Novomestu, ktiri so pervi dan Kiraovca 1826 v Bogu zaspali. Oni so z stanovitnim pridarn, in hvale vredno učenostjo spisali veliko od prestavnih praznikov, od življenja svetnikov, in vse to pomnožili z lepimi nauki. To mi je bilo dobrotljivo v roke dano, in njih pridnost je moje delo zlo polajšala. Kar sveto pismo pričuje od življenja hudih in dobrih, se raore verovati; kar drugi pišejo, in pričujejo, se more modro premisliti, in jim painetno verjeti; zlasti, kadar ni to zoper nobeno razodeto resnico, in je k podučenju. Kar v dobro napeljuje, je pomagIjivo, ako bi tudi bile prilike, ktitih je dosti tudi v svetim evangelji: ne smemo pa soditi od mogočnosti gnade božje nad svetniki po svoji slabosti. V popisovanji življenja svetnikov sim se skerbno varoval, kar bi zamoglo vest slabih raniti. Ljubi Slovenci! berite te in prihodne bukve od svetnikov z mislijo in voljo, svojc življenje poboljšati. Svetniki nas uče ljubiti Boga iz vsiga serca; stanovitno njemu služiti; v pokoršini radovoljno in zvesto živeti; pravično in usmiljeno gospodovati; svoje grešno telo pokoriti; nadloge in krivice voljno poterpeti; storjene krivice popraviti; resnično se spokoriti; sovražnikam zavolj Boga odpušati; po vsih zapovedih stanovitno živeti. Svetniki so bili človeki kot smo nii; vsih stanov so bili kakor mi; v sredi pohujšanja so bili ko mi, pa z gnado božjo so premagovali zapeljive skušnjave, moč hudiča, silo hudobnih in vse. Ne obupajmo, ker Bogu je vse mogoče, in z njegovo gnado zamoremo v nebesa priti. Berite in premišljujte skrivnosti našiga odrešenja, de boste Bogu hvaležni. Berite in premišljujte življenje čiste in mogočne matere božje Marije, kraljice vsih svetnikov (s podobo v I. bukv.), tudi življenje druzih svetnikov in svetnic, de se vnemate, in serčno rečete z svetim Avguštinam: Ce so oni zamogli, zakaj pa mi ne? Molite za dušo zvestiga Jezusoviga namestnika Gospoda Hofmana, za-me in za druge, ki so se trudili za vaše duše, de bomo z vami v veseli družbi vsih svetih hvalili kralja, in vojvoda svetnikov Jezusa Kristusa, ktiri gospoduje z Očetaiu, in svetim Duham od vekomaj do vekomaj Amen. Franc Veriti, Fajmašter v' Horjulu. Prestavni godovi. Nedelja. Nauk. Sploh od vsih nedelj, in praznikov skozi leto. Molitev. — Advent. Nauk. Kaj v Adventu premišljevati, in delati ... — Neprestavni godovi. I. dan prosenca. Obrezovauje Jezusovo. Novo leto. Nauk. Resničuo in berž svoje življenje po Jezusu poboljšati. Molitev. — II. dan svečana. Očiševauje Marije. — Darovanje Jezusovo, ali Svečnica. Nauk. Iz tiga praznika. — XIII. dan sušca. Ss. Ciril, in Metodi škofa. .Sveti Ciril (Kiril), in Metodi sta bila brata, pa močneji združena z gorečo, čisto ljubeznijo, ko z zavezo kervi. Že mlada sta se odpovedala posvetnim dobrotam, in skerbno služila Bogu. Ona bi bila lahko srečna in slovcča na svetu, pa sta si raji drage zaloge perpravljala za nebesa. Ta dva brata sta bila vsa goreča do Boga: zato sta bila tudi goreča za zveličanje bližniga. V sredi devetiga stoletja po Kristusovim rojstvu je bilo veliko Slovencov k pravi veri spreobernjenih, ali pravih učenikov jim je manjkalo, no- benih slovenskih bukev še ni bilo in nihče še ni znal slovenskih besedi pisati; zatorej so poslali Slovenci v Carigrad ali Konstantinopel do greškiga cesarja Mihaela III. in ga prosili, de bi jira umnih in dobrih učenikov poslal. Na to jim pošlje Cirila in Metodja. Iz pokoršine in prave ljubezni do Boga in bližnjiga sta zapustila svoj dom in svojiga očeta, po imenu Leona v Tesaloniki, in sta peršla, kakor dva angela, v naše slovenske dežele božje nauke oznanovat! Kmalo sta znajdla k greškim čerkam toliko novih čerk, kolikor jih je za slovenske besede, de se prav po govorjenji pisati zainorejo, potrebno, in sta poslovenila sveto pismo, mašne in druge molitevske bukve. Ker sta imela gorečnost aposteljnov, sta bila od rimskiga papeža postavljena namestnika aposteljnov. Kralji, oblastniki in podložni, tudi neverni, so jih radi poslušali, in se spreobračali, ker so vidili nad njima resnično brumnost in gorečo skerb vse zveličati. Ta dva sveta učenika sta mogla veliko nadlog in zopernost prestati, vender do smerti nista jenjala serčno učiti, in ljudi spreobračati" (str. 537—8.). Nauk. Od čiste, stanovitne in žive vere. Molitev. 4) Razlaganje svetiga Evangelja vsih nedelj in zapovedanih praznikov cerkveniga leta. Spisal Fr. V. V Ljubljani 1830. 8. VIII. 9—640. 5) Terpljenje Jezusa Kristusa Gospoda našiga, kakor so ga vsi štirje evangelisti popisali. V Ljubljani 1831. 8. X. 259. J. Blaznik. 6) Keršanski Katolški Nauk za odrašene ljudi. V Ljubljani 1834. 8. I. in II. Del str. 334. III. 344. IV. 320. V. 319. Nat. Rozalia Eger. Prodaj. J. Klemenz. 7) Keršanski Katolški Nauk za otroke, ki se perpravljajo k sv. obhajilu. V Ljubljani 1336. 12. 220. 8) Perpravljanje k' smerti ali premišljevanj e resnic v' srečno smert poinaglj i vih. V Ljubljani 1841. 8. 258. 9) Premišljevanje terpljenja in smertiGospoda inOdrešenika našigaJezusa Kristusa. Spisal Franc Veriti, Korar v' Novomestu. Nat. in zal. Maria Tandler. Prodaj. Andr. Čer, bukvevez. 1845. 8. 256. 10) Mnogi sveti Nauki in Zreki iz bukev Pripovist, Pridgarja, Modrosti in Siraha. Sp. Fr. Veriti, Korar. Nat. M. Tandler v Novomestu 1846.8.240. Spisal je Fr. Veriti še mnogo drugih stvari, ki so ostale v rokopisih na pr.: a) Dušni Abecednik. Spis šteje 100 celih pol ter ima v abecednem redu neizrečeno veliko krščanskih resnic, ki so obširno razložene in bi jako koristne bile vzlasti pridigarjem. — b) Zapopadik evangelja Jezusa Kristusa v osmerki knjiga I. po spisu sv. Matevža str. 350, sv. Marka str. 246. knj. II. sv. Lukeža 381, sv. Janeza 302. — Zapopadik djanja apostoljskiga, listov svetih aposteljnov, in skrivnorazodenje. I. Del 8. str. 504. II. D. 539. — c) Pridige vsih Nedelj, in zapovedanih Praznikov cerkveniga leta. Štiri knjige v četrtini od 1.1824 — 1827 str. a 560—568. — d) Skrivno razodenje. — e) Zakaj in kako je Jezusa ljubiti in mu služiti. — f) Zgodbe iz djanjaaposteljnov. — g) ŽivIjenje nekterih služabnikov božjik. — h) Pridige ob mnogoterih priložnostih. Ena debela knjiga itd. Na primer bodi še Predgovor iz rokopisa: Skrivno Razodenje svetiga Janeza aposteljna, in nekaj razlaganja. Spisal Franc Veriti korar v' Novomestu 1848. 4. str. 232: ,,Ljubi bravic! Sveti Janez apostelj, evangelist in prerok je spisal te bukve, ktere je skrivno razodenje imonoval, na majhnim in pustim otoku Patmos, kteri je permorskimu mestu Efezu nasproti, kamor ga je bil neusmiljeni cesar Domicijan poslal zavoljo njegove stanovitnosti v veri Jezusovi. Kader je bil cesar Domicijan umerl, mu je bilo perpušeno priti v mesto Efez, kjer je do smerti bil. Sveti Janez je spisal te bukve, kakor mu je bil Jezus razodel z visokimi besedami in skrivnimi prilikami. V tih bukvah hvali ali svari po zasluženji sedraere škofe v mali Azii. Popisuje preganjanje nevercov zoper cerkev, njeno vojskovanje, zmago in čast. Popiše tudi v skrivnih prilikah strašne nadloge, ktere bodo preganjavce cerkve zadevale. Ta sveti apostelj in prerok tudi popiše, kar je po božjim razodenji rejel, de se bo hudiga in strašniga poslednje čase godilo; sosebno, kader bo Antikrist prišel na sveti kteri bo cerkev neusmiljeno preganjal. Popiše čast, oblast in mogočnost Jezusovo, kteri bo sovražnike svoje cerkve končal. Popiše tudi nezapopadljivo lepoto nebeškiga kraljestva, kjer se bodo pravi služabniki božji veseljevali vekomaj. Cerkveni učeniki pravijo, de namen tih bukev je pravovernikam dajati upanje in serčnost, de bi zvesto služili Bogu, in serčno preterpeli preganjanje, ker bo Jezus njih krivične preganjavce končal, jih pa vzel v svoje kraljestvo. De so te bukve visoke in polne skrivnost, njih irae, in njih branje prepriča. Visoke in skrivne so sosebno zato, ker veliko reči v njih popisaoih se bo le poslednje čase godilo. Cerkveni učeniki niso mogli vsih skrivnost tih bukev razdaniti, so vender nekaj svetlobe dali, zmed kterih so sveti Avguštin, sveti Bazili, Beda, Korneli a Lapide, Bosuet in drugi: njih prizadjanje bo moje pero vodilo. Keršanski bravicl sprejmi to moje pomanjkljivo delo: poraanjkljivo je, nič pa zoper katolške resnice, kterim sim po milosti božji iz serca vdan. Kar razumeti ne moreši naj ti služi v' poniževanje; kar ti je pa razumeti mogoče, obračaj v svoje boljišanje, in čast božjo. Očetu, Sinu in svetimu Duhu bodi hvala zdaj in vekomaj. Amen." -Franc Veriti, rojen Lah in verli slovenski pisatelj" — je sostavek, ki ga je priobčil L. Pintar v Sloveniji 1848 1. 52. — -Nekoliko iz življenja ranjciga korarja Franca Veriti-ta" je spisal L. Jeran v Zgodnji Danici 1849 št. 49. — BFranc Veriti bogaboječ duhovni Ljublanske škofije, Slovencov priden pisatel" — popisal Ignac Jugovic, kanonik v Novim mesti — v Drobtincah 1850 str. 116 —123. — Ondi ,je brati na pr.: -Posebna hvala Slovenšine je, de njo ptujci skoraj bolj obrajtajo ino povzdigajo kakor domači rojaki. Kakor hitro se slovenske besede prav lotijo, ino okusijo nje sladke glasove, njo tudi ljubijo; le on slovenski jezik gerdo ima, ki ga ne pozna. Takih neprijatlov je bilo na cente, ino, žali bože! de jih je še. Eni mislijo, de Slovenšine znati potreba — drugi de se nje navučiti mogoče ni. Vse tote in take zamečvavce jezika našiga naj rajni visoko častit gospod Franc Veriti na laž ino v sramoto denejo, oni duhovski oče pobožnih slovenskih bukuv, katerih so nam obilno popisali, de so ravno rojen Lah bili (Drobt. str. 116)." — .Kader so 1. 1800 došli v Horjul, sromak niso slovenske besede znali. Bil sim — so djali — mutast kaplan (str. 119). Kar pa človek ne zna, se z božjo pomočjo lehko nauči, ako le hoče ino skerbi, kakor naš nevtruden Veriti." — -Kadar so se jeli naročniki na pervo knjigo — Življenje Svetnikov IV. knj. a 1 gld. — zbirati, so se rau nektere muhe posmehovale rekoč: nNo, Lah bo nam pa že kaj lepiga spisai." Odtod je prišlo, da je perva knjiga le malo naročnikov imela. Pa še komaj je perva knjiga zlato solnce zagledala, so že mogli vsi zabavljivci jezik za zobmi deržati, ker jo je vse hvalilo. Torej se je tudi zgodilo, de se jih je na drugo še čez 1700 naročilo itd. (Slovenija str. 208)." — BNjih slovenska beseda je bila vglajena, lehko vsim zastopna, slovenšina je čedna, ne preolišpana, ampak modro osnovana. Duh pisanja scer ne leta visoko, pa globoko v serce gre. Posvetniga lišpa v njih pismih ne najdeš, pa dobro zerno pobožnosti te bo oživelo ino vnelo za pravo keršansko živlenje. Pisarija Veriti Franca je sadunosniku podobna, ki ima lepši sadje ko cvet. Hvalo jim vsak domorodic ve . . . Svoje slovenske bukve so spo- ročili svoji poprejni čedi v Horjuli, kar jc latinšine ino pa rokopisov ne natisnenih, so mladirn duhovnim novo posvečenim — laške bukve pa škofiji izročili (Drobt. 123)." — -Ptujega rodu, pa ves dobrega sloveuskega duha je bil, zato bo živel njegov spominj raed Slovenci od roda do roda (Metelko)!"