Št. 104; V Gorici, v torek dne 12 septembra .1911 Iskala trikrat na tedea, »n sicer t torek, Aetrtek in goboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana : ,, V. ,, . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakamah. »SOČA« ima naslednje..Uredoe priloge: Ob novem letu »Kažipot ao Goriškem in Gradiš tonskem" m dvakrat v tetu rVozni red že« >.»nie, paroikov in postnih s?es\ Ha naroČila kres doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Tečaj XU UredMiitvo : nahaja v Oosposki ulici št. 7 Gorici v l. hadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. nar fo?o v tiskarni. Naročnino' m'~OgSa's'e? je ribati loco Gorica,; ^p., ;;. ^i.;,.v ; Oglasi in poslanice se računijo po Pe#yrstah, M .tiskanj l«krat 16 Vin-; 2'krat: 14 ivihv^krat 12' vin. vsa1fav vrsta. Večkrat' jpo pd-godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Telefon ftt. E3. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgbv. J; Fabčic) tiska in m1. 11) m. Lahi so se že pred letom 1907. pripravljali na to, da si ustanovijo trgovsko šolo, Pripravljalni koraki so šti iz trgov'-sko-Obrtne zbornice, v .letu, 1906. pa so predložili že popolnoma izgotovljen ope-rat. Napravili so načrt, po katerem se ima ustanoviti v Gorici trgovska šola, katero bi vzdrževale: dežela, država, trgovsko-obrtna zbornica in pa goriško mesto; vodstvo bi prevzel poseben kuratorij. Določili so za tako šolo: pripravnico in dva tečaja. Za podučni jezik so določili laščino; torej bi bil zavod povsem laški ¦- dežela pa bi prispevala za ta laški zavod letno 6000 K. Pri naprednih Slovencev je zadel ta mičrt umevno ria-odpor in vsakdo je rekel: la je iepa! Lahi hočejo imeti svojo trgovsko šolo, Slovenci pa naj bi pri tem ustali i)!u/ni!i rok. Vsak zaveden Slovenec, ki želi resničnega napredka In, procvita naši trgovini, se je postavil na stališče: da je nujna potreba, ustanoviti v Gorici trnovsko Šolo, toda istotako za Slovence kakor za Lahe. Toda takega mnenja nt bil že takrat Ur. Anton Gregorčič. On je že takrat priporočal vsporedno prošnjo, naj deželni 7bor dovoli prispevek kakih 5 ali 6000 K društvu šolski Dom*, za prireditev ženskih trgovskih tečajev. Torej-dr. Gregorčič je /c s prvega početka vprašanja trgovske šole v. Gorici stopil na krivo pot. KJino pravilno bi bilo !e to. da je rekel: trgovska šela mora biti slovenska in laška, za vse jednako. Do deželuozhorskega zasedanja 1907. s) napravili Lahi načrt, kako pridejo na vsak načfn do svoje trgovske šole v Gorici. Doseči so hoteli le laško trgovsko šolo, ker hočejo uspevanja trgovini v me stu le v laških rokah. Lahi pač dobro vedo, kaj bi pomenila trgovska šola za Slovence, zalegadel so se potrudili kar le mogoče, preprečiti slovensko trgovsko šolo ter ustanoviti v najkrajšem času v Gorici laško trgovsko šelo. Pletli so in pletli in končno so jo spletli s pomočjo svojega zaveznika, dr. Antona Gregorčiča! V zasedanju leta 1907. je laška stranka obnovila vprašanje trgovske šole. Ta stvar Pa ni prišla več v šolski odsek, kamor je edino spadala, marveč utaknili so jo v finančni odsek, kjer so imeli laški poslanci večino. Lahi so tačas povdarjali ob vsaki priliki; da hoče sedaj vlada sama ustanoviti v Gorici trgovsko šolo. V Dalmaciji je napravila tako in šola se je obnesla. Zahtevali so zagotovitev letnega prispevka M00 K, da bi se dalo potem z vlado lažje Pogajati. Deželni zbor je potem zagotovil, kakor smo povedali zadnjič, letni dežetai prispevek 6000 K za trgovsko šolo v -rici hrez vsakega dostavka; deželni c. se i^ imel potem samostojno pogajati s tr-govsko-obrtno zbon .co, z vlado in even-tuelno tudi z goriškim mestom. Vsa ta pogajanja pa so se izvršila tako, da so ustanovili v Gori ;i laško trgovsko šolo in da je deželni odbor izplačal za "ia 6000 K, katere niti dovoljene niso bile. Velika slovenska junaka Gregorčič in "erbuč sta pokirnala, Gregorčič si je zagotovil par Judeževih grošev pa svoj "Šolski Dom.*, da se ga toliko lažje stran- karsko izrablja — in Slovenci smo bili ob slovensko trgovsko šolo. Ce bi bilo Gregorčiču in njegovim pajdašem kaj mar za slovensko trgovsko šolo v Gorici, bi bili morali reči tako-le: Kakor Jutro se ustanovi v Gorici trgovska šola z deželno podporo od kogar- koli si bodi ali celo od c. kr. vlade same, mora biti tak zavod urejen le tako, da služi jed-nako obema narodnostnim v deželi. Vsako zapostavljenje ali celo onemogočen je slovenskega poduka more veljati za vse goriške Slovence za casus belli. — Z deželno in vladno pomočjo ustanovljena trgovska sala v Gorici mora biti za obe narodnosti enako pristopna in jezikovno praktično urejena, tako da doseže za obe narodnosti svoj namen in učni smoter. , Ustanovljena pa je bila s sodelovanjem >ljub'jenca slovenskega naroda« — faška trgovska šola! Iz učiteljskih krogov. (Zadnja beseda.) Na moja izvajanja v >Soei- glede uči-ieljst\a odgovorila je »Gorica < z dne 3. i. m. na tako surov in j obal način, da lahko v tem obziru tekmuje za prvenstvo. Vidi se, da posvečenim in neposvečenim gospodom okoli »Gorice« moj odgovor na njih neopravičene napade ni dobrodošel, ntarveč da jim- je možgane precej segrci, odtod tako divjanje. Upajmo, dagospodoin odleže, in da ne bo tako večje nesreče! Da »Sočini« čitatelji vidijo, kake lopovščine in zlobe so krščansko-katoliški možje pri »Gorici« zmožni, navajam samo dvoje. Jaz sem v svojih izvajanjih starišem svetoval, naj nikar ne dajajo hčerke na uč'teljišča,-ker jih lahko na ložji in cenejši način preskrbe. Zaradi tega me »veleučeni katoliški« možje pri »Gorici« imenujejo modrijana brez možganov in neumneža, češ, ker nisem povedal, kako naj se to zgodi. Res, pravi neumnež mora biti oni, ki po tem še povprašuje, zato z mirnim srcem prepuščam sodbo javnosti, kje je neumnost in mndrijanstvo brez možganov doma. A uprav peklenska zloba tiči v tem, da mi podtikajo, da sem najbrž mislil, naj jih pošljejo v tovarno ali v Aleksandrijo! Ali naj se na take lopovščine »krščanskih« mož odgovarja? Fej! edino primerni odgovor! Ravno tako glede neke druge točke v mojem dopisu. Trdil sem, da v vsakem stanu dajajo prednost otrokom starišev, ki službujejo v onem stanu. To mojo trditev razlaga veleučeni modrijan brez možganov in neumnež (po »Gorici«) tako: Otroci bi morali postati to, kar so njihovi stariši, to, da trdim jaz z onimi besedami. Pisal nisem ne za norce ne za hudobneže: pametni ljudje naj vzamejo v roko dotično* »Sočo« in »Gorico« in naj razsodijo. DOPISI. Iz krminskega okraj?. Vesti iz Krmi na. — Kakor je bilo že javljeno, so pred kratkim svedrovci obiskali knumsko poŠto, kjer so odnesli 8000 K. PoMcija pridno zaskluje storilce in je že aretirala 5 oseb. Občinstvo se zelo zanima za to stvar in pričakuje, da bi prišli uzmoviči v roko pravice.. .. Silna vročina tudi pri nas neče ponehali in kakor kaže, bodo radi tega letošnji pridelki zelo pičli. Tudi vinska letina bode slaba, ako ne bode skorajšnjega izdatnega dežja. V nekaterih krajih po Br-dih bode letošnja vinska letina še slabša kakor lani. Radi tega bode vina malo in tudi težko dobiti. Cena pridelkom še ni določena, a verjetno je, da bode vino drago in bode v ceni vedno rastlo. Opozarjamo radi tega vinske trgovce in'gostilničarje, naj takoj ob trgatvi pridejo v Krmjn, kjer jim bo mogoče ob zmernih cenah nabaviti si dobra vina. Znani gostilničar Ivan Kalčič, prej »Moiidionalc«, je odprl sedaj gostilno pri •¦¦Centrale« poleg pošte. Priporočamo to narodno gostilno slovenskemu občinstvu, kjer bode vsakdo dobro in solidno postre-žen. Za informacije radi vinske kupčije naj se obrne na: Ivan Kalčič, gostilničar v »Centrale«, Krmin. Iz goriške okolice. Iz Št. Andreža. — (Občinski vodnjak in župan.) Ni dayho temu, da srno že v ;;$oči« povedali, da Št. Andreski župan smatra na novo zgrajeni vodnjak za svojo last. In je tudi res tako. Od nedelje naprej se na novem vodnjaku zapira občinstvu voda. Mogoče na podlagi obč. reda? V nedeljo seje izdal oklic, da vodnjak bode za naprej odprt vsaki dan samo od 11. pred-poldne pa do 2. popoldne. V pondeljek pa se je vodnjak odprlo ob H'/-., uri predpoldne in zaprlo vže pred 1 uro popoldne. Torej je bil vodnjak odprt le toliko časa, dokler se niso župan in njegovi pristaši preskrbeli z vodo. Potem je županov sin Micek zaprl vodnjak. Ta dan se je tudi županov Micek izrazil proti neki osebi, da tisti vodnjak je napravljen za njih in ne za vse. Seveda zato, ker je oče župan! V torek se je tudi odprl vodnjak ob navadni uri. Nabralo se je mnogo žensk s škafi, med temi tudi županova hči, katera je hotela biti prva postrežena, ali navzoče ženske ji niso pustile naloviti vode. Dekle je šlo takoj domov, vse razsrjeno in povedalo doma očetu, kaj se je zgodilo, da ie Šembrane babe nimajo več nobenega re-špekta niti do župana in njegove hčerke. Ali župan ne bodi len, se je strastno razburil, vzel ključ in osebno zaprl vodnjak. Uboge ženske so morale iti brez vode domov. Okoli ene ure popoldne pa ste prišli dve ženski, vsaka s svojim škafom, ena vdova, eno dekle, h kateri županov Micek najrajši hodi. Takoj se jim je dalo ključ, da so zajele vodo. Popoldne pa srno spet videli neki slučaj. Prišel je namreč neki vojak, pijonir po vrč vode ter se oglasil pri županu zaradi ključa. Županova hči mu gre odpret vodnjak in med tetu časom tudi ona zaj-me škaf vode. Vprašamo zdaj: ali je to pravično, da ima župan vso oblast nad vodnjakom, ko smo vendar vsi jednaki gospodarji. Če pa je mislil župan, graditi vodnjak samo zase in svoje pristaše, moral ga je graditi na lastne- stroške, pa bi bilo vse dobro. Občinarji smo! Torej imamo mi tudi pravico zajemati- vodo na dotičnem vodnjaku, katerega moramo tudi mi plačevati, ravno tako kakor župan sam. Županu pa in njegovemu sinu Micku repemo pa sa/no to, da bi bolje storila, ako bi bila pred ča-loui zaklepala vrata lastne hiše!! Iz sežanskega okraja. S Krasa. — Pri seji pomnoženega kal4ie.z#16vk; itinogo, zahteva pa * toliko. ;%.'mu; pxJnfa%ate, da to delo na- * dalittjfc / Hkzdsiri ' Naročajte poriudite, - - - -" - -zahtevajte in pijte samo - ~ " " Tolstovrško slatino, ki "je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača., podjetje v narodne namene L0. vin., kamor naročnik določi. - Naslov: TolstovrSka slatina. poŠta GiiStanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svvjim! Svoji k svojim! HesiHio v Ljubljani. V fr&šču na Gorenjskem se je vrnila v nedeljo XXVL redna skupščina naše pre-Ijubtae družbe sv. C. in M. Ko s'« >e udeležniki vozili proti Tržiču, iih >L pozdravljala množica zavednega 'jitiMva na vseh postajah, posebno pa v Krasil;. Plapolale so jim v pozdrav naše irob jrice, v Tržiču so jih pozdravili streli, piT o>;li so družbi tudi pozdrav ot-ročički ia yroškega vrtca v Tržiču s tro-bojnicami V=okol in Čitalnica sta sprejela došle^e na kolodvoru. Pevski zbor iz Kranja je. zapel Ciril-Metodovo himno, govoril je tržiški notar M. Marinšek, odgovarjal je prvomestnik vladni svetnik Sene-kovič. Govoril je še gojenec vrtca Slavko Jelenec. Udeležniki, kakih 300 došlih. so se pomikali v mesto. Trije slavoloki so bili postavljeni ob cesti, zastave so vihrale, pot je peljala na pokopališče na grob mecena pokojnega Viljema Polaka, L/b Polakovem grobu. Ko je dospela množica do pokopališča, kjer leži eden ončh, ki je najbolje pojmoval, kaj je treba našemu narodu, je zapel že omenjeni pevski zbor žalostinko »Usliši nas, gospod!« Ob grobu pokojnega je iz-pregovoril nato g. prof. dr. Hešič približno sledeče misli: »Tužno veseli zbor, ki smo ga slišali, nam "vzbuja razna čustva. Vprašamo se, aH je res danes naš prvi korak namenjen med grobove, ali se posvečamo morda smrti? Ne, — z grobovi je kakor z ljudmi. Enim pomenijo grobovi smrt, drugim pomenijo življenje in grob, ki pomeni sto in sto slovenskim otrokom življenje, je grob našega Viljema Polaka. So grobovi. ob katerih zidajo svetišča, tako svetišče je sezidano nad Polakovim grobom, obokano je s sinjim nebom, oltar tega svetišča je narodna delavnost in kadilo je hvaležnost maJiih, katerim je dal rajni priliko, da jim že v rani mladosti ne zatro materinega jezika, hvaležnost onih, ki stopajo krepki v življenje, zavedajoč se svojo dolžnosti, da podpirajo na domaČih tleh dela za pro-bujo svojega naroda, hvaležnost vseh revnih in zapostavljenih. Nič manj hvaležnosti pa ne prinašajo temu možu oni, ki so bili preizkušeni v narodnem delu, kijso občutili vse nevihte življenja. Moči iščemo za sebe pri takih značajih in k njim se zatekamo, ko nas čakajo težka dela. — Iz grol>a čiiem zamolkel glas: »Če hočeš sluz-rt Me i krni, moraš prinesti s seboj čisto srce, !e si zgrešil na potu življenja pra^.o siv-**, izpremeni sebe, če preziraš sirofo, i' postavili svojo strankarsko strast in ta »i!i je tako obvladala, da m> zagrešili čine, k: so bili povsodi soglasno obsojeni. Sedaj [>a ti krivci tožijo, da ni deželnega zbora. Seveda ga ni, ker so ustvarili take razmere, da ni mogel delovati, in kakor se kaže, še ne bo mogel. Grešne duše tia s!nvenski strani so te Jn> v skrbeh, kaj poreče ljudstvo; z;it:; so v umazani »Gorici-« /x pokazali na tri. češ ti so krivi, mi, katoliški slovenski p-:slai:*i smo pa nedolžni kot jagnjeta. Pokazali so na A. Gnbrščeka, dr. BugaUa in dr. FaiJutttja. Bolan je ;uošt Faidutii, ali slovenski mašniki okoli GorictN j;a vsejedno ne pustijo v miru. No, k.lor jih przna. se temu ne bo čudil! Draginja v Gorici. \/. mesta: Po razh:ft krajih Evrope se vrše shodi in ve-> 'Iki nemiri sr> nnstali tnintarn radi ne/nosile draginje. V Gorici je ljudstvo apatično In ne ve >i pomagati. Povsod, kamor se obrneš, občutiš neznosno draginjo. Če gre gospodinja na trg in si hoče nakupiti krompirja in zelenjave, mera prvega pla-Ctai po 1*1 v. /duijav:; pa po Si) v. O si J ju hi niti g>vora. Kar je boljšega, je vse /a izvoz in Goričanom ostane le »izbrano -blago. t. j. ono. ki ni dobro za izvoz. Kaj p-i z mesom? Cene mesu so še vedno enake, kakor za Časa ko je bila ži-\ina silno draga. Pomladi je prodaja! naš kmet 2\y 4iV < dražje živino. Sedaj pa je ¦'•a trg« ž:vina ceneje; torej mesar;« kupujejo živino bolj po cunj kakor ;-;>omladi. Spomladi, kh je ;- "skočila cena živini, so ¦ :nel: mesarji večkrat seje :n višala se je vina mesu. Sedaj pa. ko s:: .ene sivine pad!e. ni u nikogar. k; b: sklical k seji Tesarje, da bi znfžali cene. V prvi vrsti bi b!l i" khcan v to nas slavni magistrat, pa ta se rje briga mnogo za meščane in predsednik mesarjev je obč. starešina! Pač goriške razmere. Ubogi meščani nimajo vode ne drugega, samo v isoke davke iu prah. Ali res ni nikogar tu, da hi temu dobremu ljudstvu enkrat za vselej povedal, da dokler bo mirno in po-potrpežiivo bodo deiali ž njimi kakor bodo hoteli. i Odbor kolesarskega društva »Danica« v Gorici v »liustrovanem Tedniku«. — j številka 29. Ilustr. Tednika«, z dnč 8. t. \ V slučaju.nesklepčnosti vrši se pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih občni zbor. • ., Opozarjamo; vse člane, da se občnega zbora vdeieže polnoštevilho, da bodo imel; vpogled v celotni druStvtno* dddvffnje odbora in raznih odsekov. Na svidenje! Odbor. ^ Dramatični odsek »Rokodelskega 1Bf^ame^a^užtva"Tirolnibu« je vprizoril v nedeljo novo, izvirno igro, kojo je spisal tolminski rojak g. V. Kavčič. Vdeležba je bila ogromna. Škoda, da je bil močan veter, ki je oviral, da se ni moglo razširiti garderobe. Na sploh se je igralo dobro. Opazilo pa se je, da je bilo premalo vaj in da je manjkalo mnogo rekvizitov. Pri 111. in IV. dejanju sti morali odpa-s:i 2 pesmi in to radi tega, ker ni iiotel nihče cd domačinov p-sdditi klavirja. Igro rajbrže ponove v nedeljo in sicer s polovičnimi cenami. Tako bo omogočeno vde-ležitfse predstave tiuli onim slojem, ki ne morejo potrositi mnogo denarja. Upamo, da za v nedelfo se bo vendair našel kak r;::toljnb v Tolminu, ki pnsodi klavir! X. Dirka in čukoveka veselica štandrež-kih klerikalcev v petek na praznik je skončala tako slabo, da-»Gorica* v soboto ni hotela poročati niti besede o tej >slav-nosti«, za katero je poprej delala kričavo reklamo. Čuki v St. Amirežu so se b!> mirali; za svojo blamažo naj se zahvalijo svojim voditeljem. Konjska dirka v Št. AnJrcžu je prava neumnost: take dirke so umestne tam. kjer se pečajo s konjerejo ter brnijo pokazati lepe konje, ne pa v St AnJrcžu, kjer morajo pognati na Velike R.ije le kakega starega -prama« in šimelnav, vsega zgarjenega od težkega kmečkega dela. Naj jih že vendar enkrat pamet sreča! »Škrjančki.« --¦ Čuki v Št. Audrežu so se po svoji stari navadi zopet enkrat spr'i. Nekateri med njimi nočejo spadati \eč med roparske ptije. orle in čuke, ampak jim sr.:c hrepeni po lepem, nedolžnem ptičku >škrjančki« bi bili radi! Sedaj se pripravljajo, da se iz grdogledih čukov ii! orlov spremene v pohlevne, žvrgoleče š^ijančke! Bog ve. če jim »rata«; če ne ostanejo pri vsem prizadevanju, poškr-jančkiti se, le -•- čuki! Policija je ujela nekega 17 letnega Iv. štruklja, ko je bral grozdje po vinogradih skupno "t, dvema drugima, .los. Furlanom m Fr. Bra/nikom. Ta dva išče policija, ker '•ta sokriva tatvin v družbi z 18 letnim R. Fabijanom. Prstan je izgubila neka gospodična v. Gorici 6. t. m. Prstan je zlat s .* finimi krmni. Kdor bi ga našel, je naprošen, naj ga prinese v naše upravništvo. kjer dobi rostavno nagrado. j Ustnica uredništva: - G. dopisniku s . Krasa: Glede na Vaš depis z dnč 0. t m. 1 n osimo natančnejšega poročila. pili in pokazali,, dn so.se pridno, vadili in •pripravljal. — Nastopna je/.pa.tudi vzorna vrsta ..petorice izbornifi 'telovadcev .iz Ljub.jaue, Idrije in- Gorice, na čelu jim br. Miklavc, Telovadili so taka t&orh&da so postali navdušeni celo taki gledalci, ki so ostali do tje hladni. Odobravanja ni hotelo biti konec. (Oceno pričakujemo iz stroko vnjaškega peresa).' Ob sklepu so"nas*topifi Sokoli in na^ raščaj, a dr. frgolič iz Gorice se je zahvalil v imenu »Goriške sokolske župe« za ta prvi časten nastop, vspodbudivši vse, naj pridno nadaljujejo pričeto delo. Omenil je tudi požrtvovalnega br. Mikiavca, ki je pokazal; da mu je bilo tudi pod vojaško suknjo vroče sokolsko srce. — Sokoli so prinesli iz ozadja skromnega Miktovca, kateremu je občinstvo prirejalo navdušeno ovacijo. Br. Miklavc se je 'skreno zanvali! za ovacijo in vspodbujal drage brate v Kobaridu, naj nadaljujejo delo m stopijo za vedno v sokolske vrste. Domača zabava s plesom se fio večera \\§ mogla prav ra/.viti. Šele zvečer je postalo prav živahno in veselo pozno v noč., Btiffet so oskrbovale gospe in gospodične. Čast in hvala jH:! Škoda, da ni vide! tega nastopa naš "J"bralnik g. notar GrtnUar. Brez dvoma bi mu skakljale solze veselja po rodoljubnem licu, ker prepričal bi se bil, da je njegovo seme obrodilo bogat sad! Hvala mu iskrena! Dama, katera skrbi za tirno kožo i h hoCe h ftblti se pep tflr ohraniti nežno in mehko ko2o ter bolo polt, se umiva le z liljinim mlečnim , milom (uiamki konjiček trrdkc Bergmann & drag^ Testen na Elbl. Koma/" . 80 vin. se dobi v vBeh lekmnali. mirodUuioah in prodajal nali parfumor. Sokolski ^csfoik- Soriška kolesarska zveza. : Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja izid nedeljskih dirk Miren-Gorica. Pri prvi dirki juniorjev je došel: I, Gergolet Anton — Doberdob, rabil 6' 30", II. Pahor Andrej — Dol, rabil 6' 36", III. .Deveta!« Ivan Vrh, rabil 6' 40", IV. Medvešček Anton - Gorica, rabil 6' 46". Pri društveni dirki: I. Petelin Alojzij -~ Zgonik, rabil 6'. II. Semolič Ivan — Opatjeselo, rabil 6' 4", III. Lakovič Franc - Doberdob, rabil 6' 8", IV. Stcfiani Josip — Gorica, rabil 6' 16". Pri polževi dirki: I. Srebniič Alojzij — Solkan, II. Fajgl Jožef — Ajdovščina. Pri peš dirki: 1. Sfiligoj Teofil -Gorica. II. Pod- gotnik Avgust Rožna dolina. i Žrebano število je 978., kateri dobitek je dobil g. Lecpold Faganel iz Vrtojbe, na kar je daroval društvu 2 K in za Ciril-Me- •'•t:'dovo šslo na B'ančah tudi 2 K. Iz Kobarida. (Prvi nastop našega *So- ! j kola). -- »Sokola v Kobaridu je edini v • naših gorah. Svoj obstanek ima zaiivaliti ] ¦ našemu vrlemu rojaku g. notarju Ignaciju ^ . Gruntarju v Ribnici, ki neizmerno ljubi | svoj rojstni kraj in snn Kobaridci nanj j ponosni. V nedeljo JO. t. m. je naš »Soko!« prvič nastopil z javno telovadbo na velikem dvorišču občinske vojašnice. — Za stro-> kovne sodnike so dašli: 5 odposlancev Goriške sokolske župe« z dr. Irgoličem na čelu. četa Sokolov iz Cerkna in Idrije (ki so se v dveh urah pripeljali z novim PoltMčiii oreglecL m. prinaša na prvi strani dobro pogojeno j avtomobilom), med njimi br. Julij Novak sliko ustanoviteljev in odbornikov kole- j sarskega društva .Danica« v Gorici. Zad- "JiČ je priobčil »Tednik« slike članov in dirkačev društva. List omenja dirko Mi-ren-Goriea ter obljublja slike s te dirke. Ilustrovani Tednik« priporočamo. »Dcber dan, gospod župnike. ~- »Če le dober, ga pa snej!« Iz Smarij: »Naš v obče priljubljeni« fajmnšter se sprehaja PO cesii. Nasproti mu pride mladenič, ki sa spoštijivo pozdravi: 4)ober dan, gospod župnik!« a fajmošter mu odgovori: »Če Je dober, ga pa snei!« — Komentar k temu- naj si napravi vsak sam. »GorISka slovenska mladina«, na zna- iz Idrije, —• in deputacija iz Ljubljane, na čelu jej br. Miklavc, ki je bil tu do 20. t. m. v vojaški suknji, a je ves čas učil naraščaj in Sokole. Ta prvi nastop našega Sokola je pred vsem njegovo dcb. Z ozirom na to, da je zdaj veliko ljudi j odsotnih, je bila udeležba povoljna. Rečemo pa, da bi bilo lahko gledalcev precej več. Naraščaj je nastopil s prostimi vajami na palice, z igrami in skupinami. Obča sedba je bila, da so dečki izborim nastopili in izvedli vse vaje povsem točno in lepo. Občinstvo je bilo kar navdušeno za mladi sokolski naraščaj..-. Sokoli so za> nja, da se bo vršil IV. redni občni zbor ] res precizno izvajali proste vaje Zagreb--^. septembra 1.1. ob 8. uri zvečer v dvo- škega zleta, prstem pa so nastopili na orod-rani hotela »Zlati Jelen«. ' ju in v skupili ih. Tudi tu so častno pasto* Sklicanje deželnih zborov. — Sklicani so deželni zbori češki in nižjeavstrijski na dan 20. t. m., tržaški pa na dan 25. t. m. Maroko. — Kakor kaže, maroško vprašanje ne bo tako kmalu rešeno. Zahteve, katere je predložila Nemčija, so baje take, da so za Francijo nesprejemljive. G!ayna nasprotja se tičejo gospodarskih koncesij, katere zahteva Nemčija v Maroku; ne pa teritorialnih nagrad Nemčiji izven maroškega ozemlja. V pariških di-plomatičnih krogih je razširjena vest, da zahteva Nemčija navzlic odporu Anglije pristanišče za svoje vojne ladje v Atlantskem oceanu. Ker Nemčija ne smatra Agadirja za ugodno vojno pristanišče, tedaj baje pritiska na Franciao, da bi intervenirala pri Angliji, da ji Španija odstopi pristanišče La Palmas. Anglija je odbila ta 'predlog. Španska vlada je zelo razburjena vsled nastopa Nemčije in pripravlja z veliko naglico pomnožitev svoje vojne mornarice. Pri teh okelnostih se ne smemo čuditi, da so zavladale zopet napete razmere med Francijo in Nemčijo. Na zahteve Nemčije se pričakuje sedaj odgovor s francoske strani. Razne vesti. - "*¦¦¦¦: .'r-.-.j^Vj 5^¦•¦;V-.-,-: / ¦ Prdtklraginjski š&HtV U^umii, ^ V -'Cd; djo«ppMhe:se je vr§ilv 'velfk/vdvo-:^/' ran i! »'Me.sjne^a;^ 0na-|^JB3^8SfidS^CMr Na šliodu: je bjla !,enogiasttb; išp;r6j^^:' sledeča- resolucija: Današnji shod glasno"' in odločno protestira proti, .Itjtosedanji; #aj-.'.A.« -širšim slojem sovražni, ljudske/šile imfeiil.v^ joči enostranski agrarni gospodarskj po-;..?' Jitiki;.shod obsoja klikarsko- j>psfcppa;nV,\;7 slovenskih klerikalcev m z^^jimij ždru^el>:' VU nih agrarcev, ki dosledno h?..vedoma ia-'... • nemarjajo ž^ivljenske interese mestnega-in;¦*-^ . vsega .delavskega prebivalstva in izročajo. ..!. to ljudstvo brezvestnemu, oderuštvuego-- : •ističnih koristolovcev; shod zahteva're-""'""¦ sno in odločno: a) da se predvsem in-br.ez],, •/ zavlačenja dovoli neomejen uvoz argerir. -* -tiuskega mesa, ker je to v sedanji bedi edino sredstvo, ki lahko hitro vsaj dejqma; , ublaži draginjo:' — b) da se .odpravi carina za najnujnejša živila: za meso in žito ter za .krmo; -- c) da se vHjaifegadoseže ;','¦'¦ • neomejen uvoz zdrave živine ih zdravega""" mesa iz Srbije; — d) da se v smislu socialno demokratičnih predlogov store vsi f : koraki za pospešitev domače živinoreje, re da bi se pristranskoprotežirali^velepor ses-tniki proti manjšim kmetom; —e) da se sprejme predlog socialne demokracije , zaradi kartelne ankete in pospeši akcija proti kartelnim zlorabam. . Kolera na KoperšcJni. — Zopet se je .pojavila kolera pri Kopru. Umrl je 5 letni /Marij Muzenič. pri Bertoki/h, sin železnn ¦ škega delavca. Zbolel je" za kp',ero 261etpi, kmet Anton Kuret; mati njegova se še ¦nahaja v lazaretu, kjer so spravljeni za kolero oboleli. Toča v Roču v Istri. — V Roču je padala 10. t. ni. grozna toča, ki je napravila ogromno škodo. Padala je debela kakor orehi cele pol ure. Prazna kardlnalska mesta. — Od 70 - kardinalov, kolikor jih je bilo ob smrti Leva XIII., jih je sedaj le 46. Pij X. pravi, da v tekočem letu ne sme »biti konsistorija; .novi kardinali bodo imenovani v prvih mesecih prih. leta. Ali je Napoleon kdaj jokal? - Neki francoski zgodovinar, ki se temeljito bavi s študijami o velikem Napoleonu, pripoveduje, da se je Napoleon kot mož trikrat jokal. Prvič v bitki pri Esslingenu, ko je top j odnesel maršalu J^anessu obe nogi, vsled | česar je umrl. Napoleon je visoko cenil maršala in ga ljubil. Vrgel se je na njegovo truplo ter jokal dolgo časa- Drugi slučaj,' ko je Napoleon jokal, je bila njegova ločitev od njegove prve žene Josipine, od *"' katere se ie ločil, ker je po njegovem mnenju zahtevala to korist dinastije hi državni interes. Tretjič je Napoleon bridko jokal, ko je na angleški ladji »Belerofont« zapustil Francijo, ko so ga odpeljali na otok Sv. Helene v Atlantskem oceanu. Na palubi "je stal in gledal na francosko, zemljo., „ Ko je ni videl več, je zaplakal velik car kot kak otrok. Tretji ruski dreadnought so spustili 9. t. ni. v morje. Nemiri radi draginje na Francoskem — V okraju Roubaix v severnem deiu Francoskega so bili radi draginje hudi nemiri; imeli so že zna(k punta. Demonstran-tje so porušili tlak, ugasili svetilke ter sploh napravili precejšnjo šokodo. Vojaki so morali r^hiti orožje. Oplenjenih je obilo: prodajalnic, ¦-¦; Veliki izgredi so bili v krajih Beller . ville. Demon$tracije radi dragiinje so bile tudi v Oharlevilk; . ¦ ;. Kolera. — V Budimpešti so.konštati-rali včeraj 1 slučaj kolere; v občini Nagy Kecs'i 2 slučaja, — ;V: Carigradu razsaja kolera. Dne" 10. t nt:je umrlo za kolero 42 oseb, obolelo jih je 50. Gozdni požari —-; Ob virih Brojence pri Trstu je uničil ogenj 12.000 m2 gozdnih nasadov. Požari so bili tudi na nasadih pod Opčinami in v Kolonji V Bazovici je po- t gorelo 10.000° bbrovjega gozda* V. Zavljah ,' je pogorelo 20.000 štir. m grmičevja. Rojaki, sipolnujfe suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in, m.H— v'.?".¦;.'"V BajmaAjia pjcjatojbiija {$-«• 6>o ? J a, 4kQ J« aflla* obaelaejSi. ae raJuaa u vsako besedo 3 v|b . KaJpripravCiejie inseriratUeia trgovce In obrtnike. Lolikttf*to*tal6lh'trgiJtc»v )n obrtnikov v3ortal, katerih jdh 4«feli to f»ta T.«"»Btu) nihft* n». potni, ker nikjer a» in«ert«J». Škod« nI majhna. tlnu« Itifa "obsežnim vrtom in velikim nUTa ; jll>a aivoričfcm s pHbqyo in električno vpeljavo — se proda, upravritištvo. — Naslov povfc našo Dva dijaka sli dve gcspodičDi s: stanovanje r vlici Codeili šf._lO. _______ nUA itifalfa iz boljše družine sprejmem na Uiti tlijolUl stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo Tvan Kuret, rnidiič. v pokoju. Oor:c»j na Trav^ku št. 19, III. - Zglasi se lahko tudi pismeno. _____ hrano 2 do & dijake ;iz boljše družine. — Naslov pove naSe upravništvo. Eno ali'dve kandidatlnjl "izX^ hrano. — Kje pove* naše upravništvo. Ivan Maroni - Gorica ' ulica Arioste Mittioti goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cemenla. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri sinvhah, bodisi iz cemenla ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne ko-¦alue banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprejme se RahorSnoholi delo. Slovanski družina s^r.nMlSjVSSs imajo hrano v „r»!ja5ki kuhinji". - Natančneje.. v našem uprav .i.štvu. Uradnik brez otrok EtSŠ S . vanje. — Naslov pove naše upravništvo. i DYralS^driižinrsxte ^L i vanje. Zdrava solnfina soba, izborim domača I hrana, strogo nadzorovanje, šola blizu. Mesečna j plača 52 kron. — Naslov pove naše upravništvo. i tepa, zračna, meblcvana soba ;!;:::,;'r v sredini mesta se odda takoj v najem. -Naslov pove naše upravništvo. Preda se v Bukovlci velika hišo ležečo tik državne ceste 5 minut oddaljeno od železnice. K hiši spada obsežen vrt, 1 njiva zemlje in vinograd. Ugodni plačilni pogoji. — Naslov: Petronio, Bukovica. Velike zaloge novih dvo-koles, Šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strj ^nov, gramofonov, vsakovrstrrh plošč i'd V /;.!f)oali :mam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev piav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 24, Mehanična delavnica. Prodala tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga "in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa*, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd. Odvetnik Dr. IVO NOVAK naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Gorici, ulica Gaserma št 7.1. Mfaldpeiie napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studetičnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. brez alkohola Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. gj^ Edin, izdelovaulj fflorifz Lom, Brtinn-Hussuuiitz. -sag} Kupujte pri tvrdki Kupite Kerševani <& Cuk Stolnem trgn (Plazza Dnoino) o GORICI Steo. g Ker Je ta Vam nudi najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča : 0ripalViBtei1ašp^rtkS vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. Original ViBt8ria^t°KtdP;a časni tek, * ter so po rabi 20 let še vedno brezšumni. ZOri|«BilVictflria^Sro5drŠndao 3000 ubodov v 1 minuti. Za Original Victoria JESLSt Tvrdka opozarja cenj. kolesarje na svojo zalogo koles Puch, Stvria, Durkopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30 — ker tvrdka ne vračuna provizij2 zastopnikov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. Daje tudi na mesečne obroke. .Ceniki zastonj in poštnine prosto. Hotel Siidbahn v Gorici 1 Telovadni trg Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstvo imenovanega hotela s 1. septembrom t. I. gospodu Josipu Szalnv, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana. Prosimo slavno občinstvo, naj to" Vflevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskem prometu in v povzdigo mesta Gorice, izdatno podpira SBaaaas Trgovsko-ohrtna zadruga. § Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki fo ei nakopali kako želodčno bolezen 8 prehlajenjem ali s preobbiže-njim želodca, z «nu2itj«m slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali 7. ne-zmernim življenjem kakor: želodčni kata« *rc« v ielodou, holfčine v ž«lndcu. težto p-ebiv* al) 7as|iženje, se priporoča tem potom dobro domafe sredstvu, fegar blagodejni vpliv se je preisknsil že. več let. In to je Sm* lliife-rt Ullrich-v« žr-VMiio vh«. -^jjj To zeliSfiio vino je izdelano h izvrstnih, zdravilnih zeliSft in iz vina ter oj \f\ in oživi prebavne organe floveku. ZelUčno vino odstrani nerodnosti pri prctinvljnuju in pw.-.pe-Snje tvoritev zdrave krvi. S pravopisno porabo se udnšijo ,"»pe«.i prebavo in hrano, oživlja premem bo »novi. poepeži tvoritev krvi. pomiri razdražene /ivce in vstvari novo vcsseljo do življenja. Mnoga priznavanja in z«hvale sprlftujejo to. Zeliščno vioo se dobi v atfklptiicab po 3 in .4 K v lekarnah sled«6ih krajev: ' orica, Korroin, Gradišča, Uutt»an8, Ajel, Caro polom». U<»tik»», Tržič, Ajilp*SC'i»nt (iil, Grad.ž, Sežano, Vipava, p.sstt.jrsa, Trst, Milj« itd., knkor tuli v vs*ti drugih m»njš;b in večjih krajih ii&lkkn • irndiSčanškft v lekanialt. Tudi razpošiljajo iekarae v (Jorivi ztliščao vino po 01 gioalaib conah v vse kraje Avstro Ogrske. ==r Svari se pred ponarejanjem! ======^-=: Zahtevajte izrecno flubcpf' ^liHcb^o^o -*a Zeliščno vino. Moje zeliSCino vino ni nobeno tajno sredstvo. njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj KHJ.O. plkerina J«KU>. Črno vino i40.». sok jerebike jr.0.0. fretnjev sok :t-2«.«. nniž. razne rastlinske korenine itd Te sestavine se KmeSajo. j ^^^^^^^^^^^^$^^^v*^^^^^^^^,^^^^^^^^ 't Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte »Primorka" Prva slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani. iPW«W#«^»$«$$#$«$«$$^ * » ?,Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V tMtnl kili, Oosposk« ulica it. 7, 1. nadute) — T«l«fon it. 78. Biim poltae hrutlnic« Itev. 837,315. Ne občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 41/« *. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren hi i davek pladnje posojilnica sama. F-anfin© vloge se spp^i^mmjci od vsa&offar. Brezplačni hišni hranilniki. PotoUl« se dajejo zadni^^isom na vknjižbe po b%%t na varščino ali zastave in na menjl. po Q%. Glavni deloii se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. *t«ni« 31. dec.1910.: Zadružnikov 1&56 t deleži v znesku 73 642 kron. - Hranilne vloge: 1,42335126. Posojila; o^An«9«""' "" Re8epvni naklad: 92 847*44 -7 Vrednost his: 372 09 c 66 1MUWCM11M tammsmmmmffim