m c m Glasilo K. 8. Jt. 6117 St. Clair A Cleveland 8, Ohio T biču h one: HEndersan 3812 -Klli sveta mesta. Toda problem ob-j nove je bolj zamotan, kakor se misli. Angleški komisar je iz TREBA JE DAROVALCEV KRVI! Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je U na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da jim rešite življenje! TISTI VEČER, ko je Jezus Kristus s svojo močjo vedel za konec svoje zemeljske poti, je govoril z dvanajsterimi, ki so z njim jedli velikonono jag-nje, naj zapojo hvalnice, ker je noč blizu, navzlic žalosti, ki bi otšla tega ali onega, navzlic vsemu, kar bi ta ali oni vedel ali slutil. In tako glasno so zapeli hvalnice da se je dvorana kar tresla od njih glasov. Zahvalili so se Bogu in njih srca so bila polna vdanosti in pripravili so si prostora v svojih dušah za njegovo voljo. Ko so odmolili in je vsak iz-m2d njih postal še enkrat otrok božji, jim je rekel Jezus Kristus, da je zdaj čas, da gredo na Oljsko goro. Tako so šli skozi mesto", po ozkih ulicah, po širokih trgih. Vroči dan je bil ljudi primoral v njih hiše, zdaj pa, ko jih je hlad večera osvobodil ječe hude vročine, so ulice in trgi oživeli in se napolnili z množico. Kristus in njegovi zvesti so morali poslušati grdilne besede; gospoda in druhal jih je psova-la in ženske so dvigale otroke in jim kazale "kralja." Čeprav je tO zaničevanje in roganje in psovanje bolelo Gospoda in njegove ko udarci biča, niso stopili niti za korak hitreje in se niso kazali osramočene spričo naščuvane množice. Judež iz Iškarijota je šel zadnji. Lica so mu žarela, škr-tal je z zobmi in on edini izmed vseh apostolov se je sramoval psovk. Da bi ušel zasra-movanju ceste, je ostal malo bolj zadaj in presledek med njim in drugimi je bil vedno večji in večji in pomešal se je med sramotilce in se je, ne da bi ponavljal njih besede, delal, ko da pripada njim. Medtem je prišel Kristus s svojimi učenci pred mesto. Oljka gora je na široko stala pred njimi ko siv pajčolan; bila je siva ko večerno nebo in zdelo se je, ko da sta hrib in nebo ustvarjena iz iste snovi. Jezusa Kristusa je obšla huda, bridka žalost, saj je vedel, da ga je Judež iz Iškarijota iz-' dal. Ni bil toliko žalosten radi tega, kar ga je še čakalo to noč, kakor zato, da mu je eden, ki ga je ljubil ko vse druge ljudi, postal nezvest, da se je odrekel milosti božji in se zapisal hudobnemu duhu. Ko so prišli do potoka Ce-drona, se je začela nad njimi že lesketati prva zvezda in trava, ki je obrobljala potok, je orosila njihove noge. Šli so čez brv, ki je bila tako ozka, da so morali iti le posamič, drug za drugim. Gospod, ki je šel spredaj, je počakal na drugi strani potoka, dokler niso vsi prišli do njega. Apostoli so vedeli, da jim bo nekaj povedal in zbrali so se okrog njega, da bi slišali njegove besede. On pa je rekel: "Vi vsi se boste nocoj pohuj-šali nad menoj. Zakaj, zapisano je: Udaril bom pastirja in čreda ovac se bo razkropila.'' Ko je pa videl njih, do smrti žalostne obraze in ko je še vi- t Dalje na 2 strani) Kakor Judeži Lagoden veCernik je pljusknil staremu Kočarju v razorana lica, ko je stopil na prag in je iztegnil velike oči preko doline. "Še bo držalo vreme," je na-tihoma pomislil. Mrak je neslišno tkal plaho kopreno in jo zgrinjal nad nizkimi bajtami. Vas je bila mirna, le tu pa tam se je utrgalo v somrak lajanje psov in se daleč nekje izgubilo v samoti. "Da bi se tudi pri nas zve-drilo!" je švignilo Kočarju prav iz srca kakor daljna želja otroka«. ki bi dal vse, da bi videl živo mater, ki so mu jo nekoč u-grabili črni možje. Gori z orehovega vršička na sosedovem vrtu je žvrgolelo v ubrani melodiji — kot vsak večer. Kos je vabil v svate. Zdajci se je oglasil z dvorišča izpred hleva nekje pes. Že oddaleč je spoznal gospodarja, ki se je nocoj zakasnil v gozdu ali pa bržkone v trgu, kjer je čakal na denar; v soboto je namreč bilo. Konja sta udarila po pesku, težke verige na vozu so zarožljale kakor utrujene. Hlapec je spregal. "Ataaal" ..... Dvoje otrok se je zagnalo iz hiše, ko je zaslišalo peket. Stari se je še tisti hip zmuznil in izginil kakor potuhnjen grešnik. "Bršljan aaa, bršljan ... !" je čebljalo iz otroških ust. Skrbelo ju je, kaj bo z butarami, če ata zelenja ne pripelje. O, niti misliti nista mogla: r*a cvetno nedeljo pa brez butare v cerkev! Ah, kje neki! Zgrabila sta vsak svoj šop in z glasnim krikom vlekla v hišo. "Mamaaa, poglej!" je tišalo četvero rok v gospodinjo, ki je imela čez glavo dela in se ji ni hotelo take nadlege. Pa kljub temu se je prisiljeno ozrla in z narejenim zadovoljstvom občudovala otroka. Vonj po zabeljenih turščevih žgancih je napolnil vso sobo. Večerja je vabila k mizi. "Pokliči očeta!" je sunil mladi otroka, ki je komaj sedel. Dekla je prinesla še lonec in ga postavila na klop. Prijetno je zadišalo po kavi. Nato je začela moliti, ne da bi čakala starega, ki je pravkar drsal v sobo. Začebljalo je ostro za njo, otroka sta se prehitevala, stari je zaostajal za celo besedo. Nocoj se je zdelo, da češčeno-marijo še bolj zategnjeno vleče. Zacmokalo je slastno nad široko mizo, težke žlice so praskale po glinasti skledi. Mlada je imela opraviti z drobnim dojenčkom, ki je ob vsakem po-žirku kakor utrujen zamižal. Družina je bila tiha. Zmeraj so imeli tako navado. Stari je prvi odložil žlico. Mlada dva sta se kradoma spogledala in drug drugega še tisti hip razumela, ne da bi črhnila besedico. Že od črne nedelje sem sta se spraševala, kaj neki ga je spet pičilo, da se tako mulasto drži. Mladi je takoj slutil, reči pa staremu ni hotel nič, odkar sta se udarila (Dalje na 2. strani; Rev. Černe pripoveduje dalje Milwauški "Obzor" z dne 15. marca poroča sledeče: (Op. uredništva (Obzora): Z objavo njegovih poročil o dogodkih v Sloveniji, ki jih je doživel ali jim bil priča sam, nas je Rev. Černe naprosil, da po dam t v njegovem imenu sledečo izjavo: "Kar sem napisal in bom še pisal o dogodkih in mišljenj u naroda v domovini, to sem in bom skušal pisati v okviru stvarnosti brez vsakega političnega namena. Dokler sem bil doma ni bilo mogoče priti v dotik z nikomur, razen z našim preprostim narodom. V dotiko s štajerskimi izobraženci v nemški armadi sem prišel šele za časa mojega zapora. Z domovino sem bil v zvezi do mojega odhoda v Ameriko. Zadnji obisk v zaporu sem i-mel le par tednov prej, predno sem odšel na pot. "Mi smo poznali samo go-šarje, šumarje, hostarje in belo gardo. Odkod in kdaj je prišlo ime "partizani" v rabo, ne vem. Vem pa, da si naš slovenski kmet ni sam izbral tega imena. Njemu je pat vseeno, kako ga kdo kliče. Njegova edina želja je, da prežene nacijsko in fašistovsko zver s svoje zemlje. Da nevarnost komunizma za Slovenijo in Jugoslavijo obstoja, sem zvedel šele po mojem prihodu v Ameriko. Tudi s to nevarnostjo bQ obračunal narod sam, kakor je " obračunal v onih dneh, ko sem bil še na Gorenjskem, s "kro-parsko talengo." Danes nima časa pečati se. s cepljenjem las. Preveč je trpel in še trpi pod nacijsko strahovlado, da bi utegnil misliti na kaj drugega kot na to, kako uničiti in izgnati nacije in fašiste iz dežele. Župnik Finžgar je zadnjo jesen spregovoril tele važne besede: 'Ko opravimo z Nemci, ne bodo gospodarili Jugoslaviji in slovenskemu narodu ne partizani in tudi ne bela g^r-da in tudi ne kak komunizem. Narod ve sam svoje potrebe ia ne bo odložil orožja, dokler ne pride do svojih človeških pravic.' — Štajerska in Gorenjska si nista bili še nikdar v tako tesni zvezi, kot sta si ravno v naših dneh. Spojil jih je Črni graben in mučilnica v Begunjah na Gorenjskem. "Pregledal sem zadnje dni nekaj številk starih slovenskih časopisov ter našel, da je tukaj na prostih tleh toliko praznega prerekanja, da človeka boli v dno srca v teh resnih dneh. Če hočete res kaj pomagati narodu v domovini, nadaljujte raje s pomožno akeijo, s katero ste ob pričetku vojne tako lepo začeli. Kdo in kakšen režim bo zavladal v deželi, bo odločal narod sam. Svoboda se plačuje s krvjo, in ne s propagando in sanjarstvom. To je moje iskreno priporočilo in nasvet vsem ameriškim Slovencem, katerim je v resnici blagor domovine pri srcu. Vse, kar sem zahteval za plačilo, ni drugega, kot malo človeške dostojnosti. Odgovarjal sem na • Dali* no X strani) VELIKA NOČ V RIMU ni razsvetljavi najveličastnejše cerkve sveta, ta je odneser neizbrisen vtis za vse življenje. Morje luči, v katerem se je topil trg pred cerkvijo, je zopet privabilo neprecenljivo veliko množico ljudstva, ki je strmela nad nebeško lepim prizorom, ko sso zagorele vse bakle, žarnice, lampijoni od križa nad kupolo do konca kolonade. Če bi ob tem svečanem trenutku kdo s kratkim govorom dal izraza verskemu navdušenju, bi bilo doživetje edinstveno lepega prizora sveta še močnejše. Vendar smo vsi odnesli iz središča krščanstva tale vtis: Ako hočeš doživeti moč krščanstva v vsej veličini, poromaj za Veliko noč v Rim. KRISTUS IN ČEBELE (NadaUevanje s 1 «*ranl> del, da so na trepalnicah Janeza visele solze, je dodal: "A ko bom vstal, bom sel pred vami v Galilejo." Peter, ki je bil zmeraj tako pripravljen izkazati Gospodu svojo ljubezen, je dejal, da se on ne bo nikoli pohujšal nad njim, pa čeprav bi to vsi drugi storili. Tedaj Kristus ni mogel drugače, ko. da ga je zavrnil: "Resnično, povem ti, da me boš še nocoj, preden bo petelin enkrat zapel, trikrat zatajil." "Ne, Gospod," je vzkliknil Peter, "in če bi moral tudi u-mreti s teboj, tebe ne bom nikoli zatajili" In vsi drugi so govorili prav tako in so drug drugega prehitevali v zatrjevanju zvestobe, saj so imeli vsi dobro voljo in se niso zavedali svoje slabosti. Kristus je vse te vzhičene u-čence pozval, naj gredo dalje in srtnili so se okrog njega kot se preplašena čreda gnete o-krog pastirja, če se bliža nevihta in preteče odmeva grmenje. In tako, vsi tesno skupaj, ko da bi se bali kake bližajoče se nesreče ali sovražnika iz mesta, so šli z Gospodom dalje. Steza je vodila nekaj časa tik potoka. Velikanski listi lapuha so čudno šumotali, ko so stopali skozi njih goščo. Šli so mimo luž v trsju, stopali po kamenju, po naplavijenem svi-šču/in se oddaljili od potoka. Pred seboj so zagledali Getse-mani, veliko kmetijo bogatega poljedelca. Mogočno hišo z mnogimi okni so obdajali hlevi, skednji in kašče. Gospod in apostoli so šli mol-še mimo kmetije. Pot je držala dalje vzdolž velikega sadovnjaka. Tedaj jim je bilo, ko da stopajo skozi oblak nebeških dišav. A ta duh ni bil vonj po cvetočih drevesih, saj je bila doba cvetenja že zdavnaj mimo ip so se veje že sklanjale pod težo zorečih sadov. Ta vonj je bil vonj po sladkobi in smoli, vonj ko iz tisoč raznih cvetov in gozdnih dreves. Peter je vprašal svojega soseda, odkod naj bi prihajal ta vonj in oni, ki je bil kmet, preden ga je notranji glas pozval k Jezusu Kristusu, je povedal, da je to le dih iz panjev in ničesar drugega. In ozrla sta se in sta nedaleč od sebe zagledala panje na globoko visečih vejah. Vrsta panjev je bila tu in vsi so bili varno pokriti. Čebele so že zdavnaj nehale svoje utrudljivo delo in nobena se ni več upala v nevarni nočni hlad in tako so v težkih grozdih visele na rumenem, slamnatem pletivu. Peter je pokazal drugim in tudi Gospodu, panje čebel, izvor blage dišave, ki so ga na nadaljnji poti vedno manj občutili. Stopali so navkreber po položnem holmu, ki je stal pred Ob vznožju Oljske gore in na parobku oljčnega gaja je hotel Gospod s svojimi počivati. Usedel se je na vzvišeno skalovje in učenci so posedli okrog njega. Mislili so, da jim bo zdaj govoril in precej časa ao zrli v pričakovanja besed vanj. Ko pa ni spregovoril, so se zazrli v tla in sram jih je bilo. da so ga hoteli s svojimi duha žejnimi pogledi prisiliti, da bi govoril. Gospodu, ki mu ni bilo ničesar skrito, so se zasmilili ti u-božci. Vedel je, kaj se bo moralo zgoditi to noč, da je prišla doba trpljenja in da bodo morali njegovi učenci prestati najhujšo preizkušnjo vere, lju. bežni in upanja. Še enkrat je hotel biti Sin človeka v krogu svojih učencev, še enkrat se je hotel veseliti njih bližine, preden bo nastopila temna noč. Vse, vse jim je bil že povedal in njegove božje besede so bile prodrle ko vihar očiščenja skozi njih skrbi in boječnost in njihove duše so zaslutile pomen njegovih besed. Zdaj pa je bila blizu huda ura, ona huda u-ra, ki se bo v njej spremenil svet v temeljih. Največji. Naj-vzvišenejši, pred čigar imenom se bodo priklanjala tisočletja, bo moral umreti sramotne smrti. In tako je sedel Gospod v krogu tistih, ki so ga ljubili in prosil je Boga, naj se zgodi vse v velikem in majhnem in v vsem, njegova volja, da bo teža ki jo zdaj nosijo njegovi, le majhno breme. Mislil je, da mora biti tako, da se mora on, preden bo človeško umiranje preželo njegovo telo, pogovoriti še ž Njim, saj se ne sme ničesar zgoditi, kar ni volja Očetova. Prav tedaj, ko je hotel Kristus vstati, da se za nekaj časa loči od apostolov in stopi navkreber na goro, je pristopil Peter k njemu, mu pomolil prgišče in dejal: "Glej, Gospod, ko sem tako sedel in gledal predse, tem videl te otrple čebelice. Brez dvoma spadajo k onim panjem ki smo šli mimo njih. Ves dan so pridno delale in prav do temne noči so hodile iskat, česar potrebujejo njih družine. A naj marljive j še, ki so še v hudi uri hotele žeti, je večerni hlad zasačil in zdaj naj bo plačilo za njih vnemo to, da bodo zjutraj od mraza mrtve?" Tedaj je Gospod, ki ga je sočutje apostola ganilo, iztegnil roko in Peter je stresel nanjo otrple in že mrtve čebelice. Pričakujoč čudeža, so vsi gledali Gospoda. Dvignil je na roki ležeči kupček k ustnam, huknil je nekaj krat vanje, in že so mala bitja oživela. Začele so se pregiba ti, migotati in slednjič so se vzdignile. In preden so se povrnile v svoje panje, so bren-čaje obkrožile svojega Rešeni-ka. Odtlej je dano vsem, ki hočejo čebelam pomagati, da morejo uboge otrple čebelice rešiti z dihom gorke, poživljajoče sape. Gospod pa tedaj ni spregovoril niti besede o tem. Vstal je, vzel Petra in Jakoba in Janeza s seboj in začel se je bati in oklevati. Ko so stopali nekaj časa dalje, je dejal tem trem: KAKOR IVDŠtl Oljsko goro. Ko so bili na vr- ladjedelnici v Baltimore, Md., Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte!" In ko je stopil malo naprej, je padel na tla in molil, da, če je mogoče, naj gre ta kelih od njega proč. In On, ki je privoščil življenje najmanjšemu bitju, je vzel smrt nase. (G. Rendl). V počast premogarjem iz Pennsy Ivani je so nedavno v hu holma. so se spustili nizdol v majhno dolinico, iz katere se je dvigala z oljčnimi gaji in oljkami obrasla Oljska gora. krstili tri "Victory" ladje na ime ondotnih znanih premogovnikov "Pittston," "Coal-dale" in "Mahon City." (Nadaljevanj« i s itranl) zavoljo Miee. Zdelo ae je, da je vsa zadeva že pri kraju, pa je tisto popoldne tako naneslo da je spet prišel Micin mož h Kočarju, ženinemu očetu, naj bi se Vendar mladi dal omen-čati in jima prepustil tisto sobico — eno samo sobico, pa ma-gari za hlevom, samo 'da bo pod streho. Za božjo voljo, že četrti mesec nista plačala najemnine in s prvim je rekel gospodar, da ju bo pognal na cesto. . . . Tam na Micinem domu pri Kočarju pa tohko prostora! Moj Bog, še tri druge bi lahko vzel pod streho, ko bi ne bil tak! Pa njen brat, njen lastni brat, pa tako drugačen, odkar so se razšli in je sam na domu za gospodarja. Greh, krvav greh si koplje na glavo . . . Da, kakor Judež! ... Vse te črne misli so se podile staremu nocoj po glavi, da jim skoraj ni mogel biti kos. Kaj naj sploh stori, da bo enkrat konec tega prekletstva nad Kočarijo, nekoč tako dobro in prijazno in tako rekoč v ponos vsem gruntom daleč naokoli! O, to je grozno! . . . Stari se je šiloma vzdignil in kakor zaklet oddrdral v svojo čumnato. Natanko je slišal za sključenim hrbtom sleherno misel, ki se je utrnila izza molčečega omizja in pomerila nanj, da ga je v živo zbodlo. O, si je šepetal skesano, kaj me je sploh gnalo, da sem šel mednje mar bi tule ostal, saj mi tako nič ne gre v slast? Samo raz-dražil sem jih in zdaj . . . Globoko je vzdihnil pod težo mučnega vzdušja, priprl škripajoče duri in se oddahnil. "Kakor Judeži!" mu je dles-nilo v šepetu. "Trma!" se je vzdignilo v mladem, namrdil je visoko čelo in zajemal še hlastneje, da bi zakril svojo jezo. Dekla je vlila na žgance dišečega mleka. Debela smetana se je posedla na kupu, ki je bil sredi sklede kakor otok sredi jezera. Povečerjali so tiho, kakor so začeli. Otroka sta čutila, da nekaj ni prav, a nista se upala reči besede, kajti tudi mama je bila molčeča, kot bi se bala ato-vega pogleda. In če je bila ona tiha, sta vedela, da je ata hud. Dekla je odmolila in pospravila po mizi. Dojenček je milo zavekal. Revež že še ni bil sit. Mlada mu je fastavila prsi in pomiril se je še tisti hip. "Ata .. ., butara!" je mlajši napol v strahu ali bojazni pretrgal mučno tišino, kot bi imel besedo že ves dan na jeziku. Proseč glas je zazvenel milo, da se je gospodar zdrznil. Mrko misel je hipoma pregnal iz glave, dregnil z debelimi prsti v razmršne lase in z izpreme-njenim glasom velel: prinesi-ta! Kot bi udaril na druge strune! V sobi je zadišalo po živo-zelenem bršljanu, ki sta ga prinesla otroka z veselim obrazom, zadišalo je po lepi in sveti cvetni nedelji, morda celo po Jeruzalemu in njegovem Kralju, ki bo jutri slovesno jezdil v tempelj . . . Kakor žiye sanje je stopilo prednje nekaj svetlega in svečanega, še sledu ni bilo videli za njimi. Taka sta bila otroka, no, saj je bila butara, o, tista butara je bila v delu! Ata je sedel k peči, otroka sta mu počasi podajala bršljan vejico za vejico, on jih je previdno vtikal za leskove palice, ki so bile povezane z belim trakom, pridejal v vrh še par vejic drenovega cvetja in ljubkih vrbovih mačic. Butara, butara . . . V čumnati, kamor se je u-maknil stari, je zaškripalo. Napravi j al se je v posteljo. Natančno je slišal, kaj so se v sobi pogovarjali, da je le za spoznanje napel ušesa, čeprav je zadnje čase slutil, da postaja nekoliko nagi uši j a v. "Le naj jima dela butaro, le sebi naj jo (naredi, če je takt" je govorilo v starem Kočarju in obilo ga je čudno sladko občutje, da si je zaželel kakor otrok: ata, še meni butaro! . . . Da! Stopil bi najrajši kar zdajle pred sina, tja med otroka bi se priril in ... in pokleknil kakor je moški, nič ga bi ne bilo sram,o ,kajše, saj so si domači! In prosil bi sina, to Kočar jevo grčo, porojeno iz iste krvi kot tisti mali; prosil bi ga kakor se prositi da: glej, zavoljo Krista, ki je nekoč jezdil v Jeruzalem, te prosim in moledujem, sprejmi sestro k sebi, vzemi jo, saj bo umrla na cesti .. . Prazniki bodo prišli, pa da bi bili med seboj kakor Judeži! O, ne, ne! ... Zvoneče je prihajalo od nekje staremu v dno dobre duše, ki bi se rada otresla težkih verig. "Ata!" Otroka sta se razvedrila. "Kaj?" jima je bil prav po očetovsko na uslugo. "Veš, k teti bom nesel butaro," je mlajši navdušeno povzel, da mu je bil starejši oči-vidno nevoščljiv. "Teta Mica so mi dejali, da naj le prinesem, bom dobil pomarančo, pa po pirhe bom smel na veliko nedeljo." Komaj je končal, se mu je obraz nakremžil, kajti ata se je zdrznil, kot bi ga zadel v živo. "Kam misli?" mu je odurno padlo z jezika. V desnici mu je slonela že izgotovljena butara, levica je omahnila na visoko koleno. Otrok je padel z očmi na tla, glas mu je kakor ukovan zastal v drobnem grlu. Tisto nedeljo so bile ceste suhe in kakor polne pomladanske pesmi. Vse je hitelo k Sv. Valburgi, ki je z visokih lin prijazno vabila. Veliko sonce se je pripeljalo na prostrano nebeško poljano in pozdravljalo verna srca mladih in starih, ki so veselih obrazov prosili božjega blagoslova zase in za vse svoje ter za tiste, ki so daleč od Boga . . . Tudi Kočarjevi so se praznično oblekli in šli. Stari je mahnil sam. Še oljke si ni kupil, kot so imeli zmeraj navado na cvetno nedeljo. Daleč za njim je stopala mlada z otrokoma; vsi so bili tihi in brez mehkega smehljaja na licih. "Mama!" je starejši skoraj pritajeno prijel mater za žida-no krilo in jo ljubeznivo pogledal v mežikajoče oči. Nerodno ji je bilo odgovoriti, češ, kaj tega nebogljenčka sploh briga, da jo vpraša, zakaj ne smeta z bratcem k teti Mici. In še četudi kaj pove o tisti Mici, kaj bo mož dejal, če bo zvedel pd njiju! "Veš, tista teta ni naša! . . In za tem je hipoma pristavila kakor v zmedenosti: "Pa bogvaruj atu povedati! Vama bom že jaz pomaranč kupila ..." Otroka sta gledala vprašuj o- sijalo prijazno sonce in vsi so ga bili veseli, prav vsi, Id so bili dolgo "kakor Judeži . . ." (Ivan Ogrin) -o REV. ČERNE PRIPOVEDUJE m«dalje*anfe « * atrsnli stavljena vprašanja po moji najboljši moči. — To, — verjamem — dolgujem svojemu trpečemu narodu. — James Černe.") če predse, obema so prišle v tista drobni glavici iste misli teta ni naša? . . . Od tistega trenutka je bila teta obema kakor tuja in brez pomaranč in brez pirhov Stari je sedel v klop ob stranskem oltarju. Segel je v žep po molek, se dolgo pokrižal, moliti pa ni mogel. "Kakor Judeži • . .!" je globoko vzdihnil, kot bi hotel zaužiti blago zdravilo. Cvetna nedelja je šla mimo kakor braz svečane procesije Gospodove. So bili pa prazniki toliko slo-vesnejši za starega Kočarja in za vse, ki so si takih iz duše želeli. Mladi se je iznenada ves spremenil. Nihče — tudi žena sama ni vedela, kaj ga je tako prijelo, da je odložil staro jezo in na praznike delil za pirhe tiho ljubezen, ki so jo bili vsi do dna žejni. Na Kočarijo je šele tedaj po- "GOŠARSKA" PESEM Nikdar se nisem štulil med pevce ali organiste. Vseh se drži ta muha, da človeku preveč radi povedo resnico o njegovem glasu. Moj sošolec in pozneje profesor Missia v St. Paul semenišču me je po sili porinil pri zboru med tiste, "ki potrebujejo veliko vaj za petje." Končno me je odslovil 2 lepim nasvetom: "Imaš nekaj posluha, g^s se pa ne da prisiliti. Pri koncertu te bgmo porabili za zadnjo pesem, ko sc bo "ljudem mudilo domov." V Gorjah na Gorenjskem sem srečal moža organista, ki me je na stara leta prepričal, da glas in pesem dostikrat napravita \ družbi več kot pero in meč. Ta mož je bil Anton Bižal, organist pri cerkvi sv. J ur j a in tajnik Zadruge na Gorjah. Kmalu po izbruhu vojne je potihnila slovenska pesem na vaseh. Še celo gostilne so postale izvanredno tihe. Društva so Nemci razpustili in ravno tako pevske zbore. Ljudje sc začeli iskati utehe v cerkvi Duhovnikov ni bilo; večina je bila pognana čez mejo, druge so vtaknili v zapor. Vodstvo cerkve in službe božje je prešlo v roke organistov. Pevski zbori na Bledu, na Gorjah, na in Srednji vasi, so se pomnožili Jesenicah, v Bohinjski Bistrici kar čez noč in se kosali med seboj. Dasiravno ni bilo maš ob nedeljah, so se ljudje vse eno shajali v cerkvab ob določenih urah. Molilo se je rožni venec, pelo litanije in prepeva lo Marijine pesmi. Velikokrat sem bil naprošen, naj pridem v nedeljo popoldne vsaj za bla goslov, "drugo bomo že sami opravili." Maševati v treh raz ličnih župnijah na en dan, u trudi še celo mladega človeka Večkrat sem premišljeval, kaj se jim je bolj smililo: ali moj glas, ali njih ušesa. Kamor sem prišel, sem našel pevce, ki so peli litanije četveroglasno pred oltarjjem. Odpevala je cela cerkev, staro in mlado. Poseb no ganljiv je bil prizor pri Blejski Materi božji na otoku Na ta način je bilo ustreženo vsem: kritičnim pevcem, pobožnemu občinstvu in seveda tudi mojemu glasu. Zelo važno vlogo je igrala v teh težkih dneh farna cerkev. Prejšnje strankarstvo, sovraštvo in hinavščina so izginili. Med tem, ko so se v mirnih časih prej še celo otroci pretepali in demonstrirali strankarstvo svojih staršev s pozdravom "Zdravo!" če so bili starši liberalci, in z "Bog te živi!," če so bili starši katoličani, 'smo se v cerkvi zavedli, da smo vsi v resnici le ". . . uboge reve, ki za puščeni kličemo. . ." Vsi smo šli skozi isti mlin, ki je mlel vsak dan močneje in drobneje. To petje, ta molitev in to združevanje je kmalu začelo razburjati vse one, ki so imeli preveč napete živce. V Gorjah je postala obširna cerkev premajhna; isto je bilo opaziti nedeljo za nedeljo na Bledu. Za dva tisoč ljudi imajo tam prostora. Na stotine ljudi je moralo stati zunaj, ker ni bilo prostora znotraj. Na nedeljo po prazniku sv. bratov Cirila in Metoda, leta 1941, sem maševal v cerkvi sv. J ur j a v Gorjah. Med darovanjem je zadonela s kora himna na čast sv. Cirilu in Metodu. Velikokrat sem čul poprej to pesem, ampak še nikdar prej niso donele tako pomenljivo be- sede: "Sveta brata Ciril in Metod, čuvajta naš verni rod!" Nekaj mi je zaprlo samo in me duiilo v grlu. Pesem je bila že davno odpeta, organist je ponavljal noto za noto za pre-facijo. Nisem mogel spraviti glasu iz sebe. Vzel sem robec v roke, da obrišem očala in skrijem zadrego. Niso bila očala; nekaj je bilo narobe z očmi, in ne samo z mojimi. Cela cerkev je brisala oči, in ne samo tisti, ki so imeli slab pogled kot jaz. Po končanem opravilu opomnim organista, češ, da v teh dneh prepevajo preveč koraj-žno. "Prišla je iz srca in zadela v srce kot še nikdar poprej !" se je odrezal Anton Bižal in se sladko zasmejal. Organist Bižal je bil mož svoje vrste. Prišel je nekje iz Bele Krajine. Kot graduant Cecilijanske šole v Ljubljani je bil naj prvo nastavljen v Borovnici. Le par mesecev se je držal tam. Vleklo ga je v go-'re, da si utrdi svoja pljuča. — Kot. mladenič se je nastanil v Gorjah. Organistovskt plače na Gorenjskem niso bogvekaj. Da se mu odpomore, so mu ponudili službo tajnika pri vaški hranilnici. Oženil se je, si postavil lično hišico in se vživel v gorenjsko življenje. "Pri Bi-žalovih je doma sreča," so i-meli navado reči sosedje. Prišli so Nemci in pobrali denai iz zadrug. Anton se je moral zadovoljiti samo z enim zaslužkom, kar mu je ravno prinesla cerkev. Njegova žena Ivanka je vodila gospodinjstvo po voj-skinem receptu, in šlo je. Šestletna hčerka Tončka in štiriletna Ivanka sta bili ravno take okroglih obrazov, in ravno tako lepo napravljeni kot takrat, je bilo vsega dovolj pri hi Nič se ni spremenil Bižal po petnajstih letih bivanja na Gorenjskem. Dasiravno majhne postave in na videz slabega zdravja, je mladeniško jf Zadnji dve vrstici je ponovila cela cerkev. Orgle so utihnile; ne tako ljudstvo. Toliko solza ni preteklo v cerkvi sv. Jurja še pri nobenem pogrebu kot tisti dan, ko se je prvič pela gošarska pesem Kraljici miru. Isto nedeljo so peli pevci pesem v cerkvi sv. Martina na Bledu, popoldne jo je ponavljala že cela cerkev. Anton Wornigg je bil tam za organista. Anton iz Bleda in gor-janski Anton sta bila sošolca in vedno v prijateljski zvezi. Dasiravno se trdi, da je med Žagarji in organisti toliko zavisti in "fovšije," da bi ne bilo treba kuriti, če bi gorela, ni bilo med pevskimi zbori blejskega kota in bohinjske doline nikdar takega soglasja kot ravno v teh burnih dneh. Predno je izginil sneg na Stolu, se je razlegalo po vseh gorenjskih cerkvah: "Marija, pomagaj, vse k Tebi hiti!" In v pomladnih tihih nočeh je udarjala na ušesa od Babjega zoba v Jelovci pa do Črnega grabna v Kamniških planinah ubrana prošnja: "Marija, pomagaj nam Ti!" gorel za slovensko pesem in za lepo- to božje službe. Posebno i^omlixdansko jutri zanimal za gorenjske fante, ki 30 imeli to lepo navado, da so vsako pesem zakrojili po svoje. Anton je poslušal, beležil in marsikatera novih popevk je dobila novo obliko in novo obleko. Kadar se je vsedel k or-glam, so mu zagorele oči in novo življenje je prišlo v malo, upognjeno telo. Vsakoktat, kadar me je zanesla pot po opravkih v Gorje, sem se ustavil pri Bižalovih in prenočeval pod njihovo gostoljubno streho. Edina pritožba, kateri sem čul iz njegovih ust je bila: "Iz Ljubljane se ne more dobiti nič; samo starino pogrevamo in popravljamo." Kadar je slišal o kaki novi pesmi ali novem napevu, je stikal toliko časa okoli, da jo je dobil v svoje roke. "Tam gori v planinah poj o fantje neko novo Marijino pesem, pripovedujejo pastirji, ki so prišli iz gor. Tako povedo, da je žalostna in lepa. Zložili so jo menda gošarji in ji dali melodijo. Poizvedoval sem pri Šumski upravi, pa ne vedo nič o kaki novi pesmi," mi je nekoč zaupno povedal Anton. Par tednov pozneje sem i-mel popoldansko opravilo na Gorjah. ^ Po blagoslovu so zapele orgle in počasi in mirno so donele na moje uho besede in melodija nove pesmi: Marija pomagaj nam v vojskinem čas' Na Tebe ozira se vsaki izmed nas. Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti Marija, pomagaj in reši nas Ti, vojske zdaj hade, da bomo prosti. Marija . . . Marija pomagaj rodovom zemlje, ki v vojski zdaj strašni veliko trpe. Marija . . . Maiija pomagaj. Te prosijo vsi, ki dem zapustili, na vojsko so šli. Marija • . . Marija pomagaj, ^se k Tebi hiti. kjer v sili veliki pomoč vsak dobi. Marija . . . Se enkrat zakličem in prosim na glas: nikar ne zapusti Marija ti nas Marija, vse ljudstvo ječi; Marija, pomagaj nam Ti! "Dobro ste jo urezali," sem pohvalil Bižala, ko sva se zopet srečala. Lepa je ta pesem. Kako rad bi bil čestital Antonu na njegovem uspehu in mu povedal vse, kar je ležalo v srcu. Videl je, da bi bil rad govoril kot strokovnjak v glasbeni u-metnosti in o pomenu narodne pesmi za narod. Da me spravi iz zadrege, se je hitro odrezal: "Žalostna je, pa veliko pove." Zamislil se je in počasi nadaljeval : "Poslušajte, gospod župnik! Mi Slovenci nismo nikdar vedeli, kaj smo imeli v Jugoslaviji. Bili smo kot otroci, ki ne poznajo vrednosti svoje matere toliko časa, dokler je niso položili v grob. Šele takrat, ko govori tisto, kar v grobu tiho molči, šele takrat se jim odpro oči." Tako je govoril gorjanski "šolmašter" tisto Njegova 4ibka in majhna postava se je vzravnala. Glas se je tresel kot glas preroka, ki oznanuje svojemu narodli pokoro za njegove grehe in pošilja molitev k nebu za rešitev. Kmalu po tem dogodku so potrkali gestapovci na Bižalo-va vrata. Povabili so ga, naj gre z njimi. Pot je peljala v Škofijske zavode v Šent Vidu nad Ljubljano in od tod nazaj na Gorenjsko v Begunje. Tam so mu povedali, da je prejšnje leto motil celo okolico s svojo prošnjo do svetih bratov Cirila in Metoda. Devet uglednih in miroljubnih ljudi je podpisalo prošnjo, da naj se ga spravi na varno, predno bodo zopet zagoreli kresovi po slovenskih gorah. Spoznan je bil za človeka, ki je nevaren državnemu novemu redu. Zato je bil poslan v Dachau pri Monakovem na Nemškem. Ivanki je sporočil, da je srečno dospel na svoje mesto. Kmalu nato je pisal prijatelj družine, da Tonček vodi petje v jetnišnici. Par dni pozneje je prišlo poročilo, da so ga premestili v "boljši lager." Janov Cene je na zahtevo poveljstva županil tiste dni na Gorjah. Bil je dober mož in smilil se mu je narod. Napravil je v svoji mladosti par gimnazij v Kranju in znal za silo nemški jezik. Vsak dan je stal na vrtu in opazoval, kako so zorele črešnje. V resnici je pričakoval pismonoše. Pismonoša mu je izročil med drugo pošto tudi obvestilo iz Dachaua. "Nič dobrega ne prihaja iz Nemčije —," je vzdihnil Cene, odprl pismo in bral: "Umrl je Anton Bižal iz vaše vasi. Naznanite vdovi, da naj se javi za prejem pepela ostankov." Debela kaplja je padla na list od nekodi, čeprav ni bilo oblaka na nebu. Moder mož je bil Cene. Navajen je bil takih sporočil in ge mi zdi> fie vsebuje pepel pokojnega An-jvedn0 malo gvoticQ 50c> brez tona Bižala. 'Drugi župani so,^^ Preizku^ni mož> ki že davno vajeni takega dela I jc pripadal poprej k drugim jaz se ne bom nikdar privadil j organizacijam (allgleškira)> je k temu." Res se ni oče župan uporabil> vštevši si v svojo nikdar privadil, ker je bil kma-: doIžnost> opozoriti delegate žel lu nato odstavljen. Vas Gor- y naprej> da naj ge pripravijo| je je ostala brez župana. Ivan- i za zborovanje ^ naj račUnajo| ka je dala pokopati posodo na g tem> kar je nujnQ potrebno. pokopališču v Gorjah. Blago- za podiago organizacije. Časti slovil sem prostor in se z mo-, možu> kj ge je pokazal neustra-litvijo za pokojnika poslovil °tlj^enega| j njegove gomili. Ko smo se vračali iz pokopališča, so silile ženske v mene in hotele vedeti, če je to res pepel gorjanskega organista. Ne .vem . . . Prišla je zima in z zimo moj zapor v Laufnu na Bavarskem. Tam nismo bili tako nevarni novemu redu. Dovoljeni so bili obiski sorodnikov in pisma. Prišel je sorodnik in povedal, da se je število gošarjev pomnožilo za 150 samo na Gorjah; TRIJE NADAUNI ČLANI PADLI ZA DOMOVINO Zaporedna Št. 81 Zaporedna št. 79 Zaporedna št. 80 Za njini je govoVil drugi mož, ki je podrl njegova (Sterben-zova) priporočila in navdušil omizje z drugimi besedami. Blagi rajni predsednik je vseeno na tej konvenciji izgubil svoj predsedniški urad, Jednota pa je bila prisiljena po državnih zakonih upeljati razrede in povišanja. Ni bila samo i ena skrb tega uradnika za pra-| vično ravnanje in gospodarstvo, marveč je bil najbolji sve-poprej, sta bila menda samo:tovaIec in raziagaiec goSpodar-! dva. Pokojni Tonček ni bil ni-| gkih zahtev pri KSKJ. On je' kdar med njimi. Tudi Ivanka imel vsa praviia v giavi; na je pisala. Pismo je bilo kratko, vprašanja delegatov v zadevi in je imelo priložene note in |na konvenciji je odgovarjal na ! besede pesmi Kraljica miru. "Pošiljam vam te note," je bilo zapisano v pismu, "za spomin na mojega pokojnega An- primer takole: "Poglejte v na-i ša pravila, stran ta in ta, člen • ta »li ta in boste videli." Občudovanja vreden je bil ta blagi tona." Pismo in pesem sta bila I mož, ki je vrgil svoj0 uradno ; pregledana od nemškega cen- I siuzbo tako vestno in tako toč-zorja, in potrjena z uradnim 'no! Xoda pri tem pa, kakor pečatom: Ilag VII-I-Gerprueft. j ze omenjeno, je bil mož skro-. To je moj največji zaklad, ka-' en gam Q gebif niti ni hotel, j terega sem prinesel iz zasuž-1 da se mu da priznanje, niti se njene domovine. L j pokazal kot glavni predsed- (Op. ur.: — ta pesem se je'nik zunanje. Tiho je šel tudi i prvikrat javno pela v Ameriki1 pred konvenčnim zborovanjem takoj drugo nedeljo po Rev. zgodaj zjutraj v cerkev na po-Černetovem prihodu v Milwau- goVor z Bogom in ostal tako j kee in sicer v tukajšnji slov.: skromen pri svojem delu Vse-! cerkvi Sv. Janeza Ev/ Župnik Rev. Schiffrer jo je razmnožil na mimeografu ter jo razposlal tudi na druge slovenske župnije po Ameriki. Ljudje, ki skozi. Toda kdor je imel ž i njim kaj opraviti v poslovanju j Jednote, ta je kmalu videl, da ; ima posla z možem, ki razume i svoj urad. Krivico je sovražil so jo culi pri prvi jutranji ma-, do dna in se postavil v bran, če ši pripovedujejo, da je v resni-1 je bji0 treba tudi odvetnikom, ci izredno lepa in v srce pretresu j04* in da tudi tukaj ni ostalo nobeno oko suho ob njeni melodiji. Pevci cerkve Sv. Janeza Ev. se zdaj vadijo na njej za rekordni posnetek in bo izvajana eno prihodnjih nedelj na slovenskem radio programu.) -o- Od njega sem se mnogo naučil in ga ne bom do smrti pozabil. Ohranil bom spoštovanje do njegove osebnosti in značaja in se ga bom spominjal ob vsaki priliki. Skromen mož je bil, niti ni bil znešene postave, toda v j svojem srcu je bil pionir in nenadomestljiv velikan. Slava ta- Bratu Sterbenzu v kemu možu' njegovi duši pa spomin V Glasilu od 14. marca sme brali in videli sliko,, da je umrl ta blagi mož John R. Sterbenz, do katerega sem imel tako globoko spoštovanje vse od časa, ko sem ga spoznal. Ce smo dolžni do katerega uradnika in našega sobrata imeti spoštovanje, smo to dolžni ohraniti do njega radi mnogih zgledov in del, ki jih je vršil. večni mir! Anton Grdina. Dvoje pisem iz Francije Naslednji dve pismi je prejela od svoje sestre Mrs. Lojzke Demšar iz Francije Mrs. Frances Dolinar na 1217 E. 176 I St., Cleveland. Iz njih je razvidno, kaj vse so prestali naši; [naseljenci v Franciji v času Ta zaslužni mož je bil zuna-1 vojne. Pisma se glase: nje zelo preprost, rekel bi ponižen in bil je zelo skromen, ni-kdo ne bi sodil, da je v tej o-sebi, ki je zunanje tako skromna, v prsih pa tako velika in blaga duša. Njega sem spoznal na X. konvenciji v Pittsburghu. On je bil takrat že doslužil tretji termin predsedniškega urada pri KSKJ, mislim leta 1908. Njegov govor, ki ga je imel takrat pri banketu, je bil tak-le: — "Bratje, veste, da mi ne vplačujemo dovolj v posmrtninski sklad naše Jednote. Nevarnost je, da zaidemo v prfepad, kamor je šlo pred nami že več drugih organizacij. Bil sem član mnogiK drugih podobnih Francija, 28. 12, 1944. Naša Francija je od 1. septembra dalje spet osvobojena, oziroma kraj, kjer smo mi, je osvobojen. V nestrpnem pričakovanju smo zvedeli, da je zopet odprta pošta v Ameriko. Srečna sem, da Ti morem zopet pisati v pričakovanju in upanju, da boš dobila moje pismo. Skrbi me, če si sploh še živa Ti in Tvoj mož Peter. Sporočam Ti, da smo še vsi živi in zdravi in ves ta žalostni čas na istem mestu. Hvaležni smo Bogu, da smo tako odigrali to težko igro, kot smo jo morali igrati letošnje leto. Danes Ti ne bom mnogo pisala, če boš pa dobila to pismo Sgt. Joseph A. M or in Soudan, Minn. — Med dru. štva, ki so zgubila že svojega drugega člana v sedanji vojni, spada sedaj tudi naše drutšvo sv. Cirila in Metoda št. 4. O prvem našem junaku, Frank Mesojedcu, ki je padel za domovino 14. marca 1944 je bilo v Glasilu že poročano. NaSa druga vojna žrtev je pa Sgt. Joseph A. Morin, sin tu živečih Mr. in Mrs. Frank Morin, ki je bil ubit dne 17. febr. t. 1. v Manili na Filipinskem otočju. Pokojnik je bil pozvan v vojaško službo 26. dec. 1942 in sicer v Camp Walters, Texas, kjer se je vežbal; čez morje je bil pa poslan meseca aprila 1943; ves ta čas ni bil niti enkrat na dopustu. Po namenu našega društva se je za pokojnim v naši farni cerkvi sv. Martina dne 20. marca darovala sv. maša zadušni-ca. Prizadetim izražam v imenu društva globoko sožalje, pokojniku naj bo pa ohranjen -blag spomin! Joseph Erehull, tajnik. in jaz kaj pošte od Tebe, Ti pa bom nogo -mnogo- napisala. Draga sestra, peklensko je tako življenje. Hrana komaj zadostna in mnogokrat premalo za odrasle, za otroke pa še gre. Krompirja nam ravno ne man jka, ker ga doma pridelamo, imamo precej zemlje. Delava od jutra do večera. Le masti dajo pa bolj malo. Oblačimo se ves vojni čas bolj slabo. Otrokom predelujem iz starega, da tako vsakega še po enkrai lepo oblečeni. Končno smo pa le hvaležni in se zdravi veselimo bodočnosti, saj letošnje leio je bilo mnogo noči, ko nismo vedeli, če bomo še' kdaj videli beli dan. Gtl doma sem prejela zadnje pismo junija meseca.. O, draga sestra, tarn je šele strašno; seveda splošno v Jugoslaviji. Ravno pri nas, kot so mi v zadnjem pismu opisali, še niso doživeli kaj takega, tako strašnega. Tam po Žireh je bilo res strašno hudo. Moških ni nik-jpr več viedti. Vsi odrasli so postreljeni, kakor: Razdobrav-čeva, Gantarjeva dva, Potočnikov Lipe, Lustikov, Bohačev in Pavletov Frank. Piši mi, draga, kako se Ti kaj imaš. Zdi se mi, da moraš biti strašno zadovoljna, ko Ti ni treba takega strahu uživati. Nikar ne misli, da smo mi sedaj že brez strahu in skrbi, kajti za hrbtom nam sovražnik že zopet zmaguje. Le kaj bi bilo, če res tudi zmaga, potem pa ne moremo več upati. Zdaj strahovito postopa, kamor sedaj 'doseže. Piši kaj kmalu, ker nestrpno pričakujem Tvojega pisma. Vas pozdravlja Tvoja sestra, Lojzka. * Francija, 11. jan. 1945. Draga sestra! Ne sartK) papir in te vrstice, tudi moj klic naj Te doseže. Ali si še živa in zdrava in Tvoj mož? Ko bi Ti vedela, kako težko čakam kaj pošte od Tebe. Pvt. Anthony Starec Lorain, O. — Zopet se moram oglasiti s tužnim naznanilom, da smo pri našem društvu Sv. Cirila in Metoda štev. 101, izgubili že drugega člana-vojaka, brata Anthony Starec, ki je padel za domovino; naša prva vojna žrtev je bil Pfc. Frank M. Zaletel, ubit 28. dec. 1914 v Luxemburgu. Pokojni naš novi junak, sin Mr. in Mrs. John Starec, 'na 3148 Elyria Ave. je bil ubit na fronti dne 1. feb. t.l. v Nemčiji. Starši so bili najprvo brzojavno obveščeni od vojnega oddelka, da je njih sin pogrešan, nekaj dni zatem se je pa uradno pismo glasilo da je bil ubit istega dne ko se ga je pogrešalo. Pač hud udarec družini! Pvt. Anthony Starec je bil rojen tukaj v Lorain-u dne 23. okt. 1914 in je bil 30 let star. Izdelal je osnovno farno šolo, potem je šel v Lorain višjo šolo. Poklican je bil v službo dne 20. marca 1942. Prvotno vež-banje je naredil v Camp Claiborne, La. Pozneje je bil pre-neščen v Fort Bragg, N. C. Cez morje je bil poslan 30. aprila 1913, kjer je bil v Severni Afriki, na Irskem v Angliji, Siciliji, Italiji, Normandy, na Hol-landskem, v Belgiji in v Nemčiji. Služil je pri 82. Airborne diviziji, 325th Glider infanteri-je, ki so prejeli predsednikovo citacijo za hrabrost v Norman-dy. Pokojni vojak je bil član našega društva od prvega leta. Pisma, ki smo prejemali od njega dokazujejo, da se je daleč od doma večkrat spominjal na društvo. Poleg svojih žalu-jočev staršev Mr. in Mrs. John Starec zapušča tukaj dve sestre Mrs. Edward Brehany in Evelyn ter dva brata, Emil in Adolph, vsi člani in članice na-1 šega društva in KSKJ'. Za pokojnega člana vojaka je lila dne 9. marca t. 1. darovana peta sv. maša zadušnica v domači cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Sv. mašo je daroval Rev. Milan Slaje, duhovni vodja našega društva in cerkev je bila polna sorodnikov, znancev društvenikov in vernikov. V imenu društva izražam prizadetim iskreno sožalje, hrabremu vojaku pa naj bo ohranjen blag spomin. Michael Černe, tajnik. pa so pričeli z delom domači lo nesreče in nezgode med otro-patriotje in nekaj Nemcev tu- ci. Policaji so inštruktorji za di polovili. Naslednjega dne Rdeči križ. pa so bili že Angleži tukaj. Vse • ♦ • , ulice so se napolnile z ljudmi) Tisoč šest- sto bolniških de-i in veselo pozdravljale prihaja- lavcev in delavk Rdečega križa j joče angleške vojake. Veseli-• li smo se, da nam bodo prinesli služi v raznih krajih preko morja. Poleg bolniške oskrbe kaj več za jest in za obleč, pa 'nudijo vojakom tudi potrebne na žalost vsega tega še strašno manjka. , Iz dna srca Te pro-j sim, piši mi kaj kmalu. Te po-' zdravi ja Tvoja sestra Lojzka. AMERICAN RED CROSS + Sgt. John F. Peterlin Eveleth, Minn. — Naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 mora žal beležiti že drugo žrtev v sedanji svetovni vojni Sgt. John F. Peterlin. Kar je pa pri tem najhujše in najbolj žalostno je to, da sta bila člana-vojaka rodna brata, sinova Mr. in Mrs. Louis Peterlin, edina otroka navedenih zakoncev. Pokojnikovi starši so bili od vojnega departmenta obveščeni, da je Sgt. John F. Peterlin padel 8. mar. t. 1. v Nemčiji. Bil je star 27 let; v armado strica Sama je šel prostovoljno kjer je odslužil pet let in 7mesecev. V resnici hud udarec za starše, ki sta darovala kar sta imela namreč oba svoja sinova za domovino. Tudi v tem slučaju izrekam v imenu društva žalujočim staršem naše iskreno sožalje. In na Tebe, dragi John, ki si dal svoje življenje za domovino, in počivaš tamkaj v daljni Nemčiji, pa gredo naši spomini; nikdar Te ne pozabimo! Počivaj v miru božjem, dokler se zopet ne združimo tamkaj goli—nad zvezdami i John Habyan, tajnik. Da, pošta v Ameriko je že dolgo časa odprta, od Tebe pa ni nobenega glasu. Pisala sem Ti že eno pismo in Te prosim, da mi takoj odpišeš, ko boš prejela, ker bi predvsem rada vedela, če se Ti ni kaj hudega pripetilo, saj vendar živiš v deželi miru. Saj smo šejni vsi živi in zdravi, za kar pa ne vem, komu se moram zahvaliti. Dostikrat sem že rekla, da če bomo ostali še živi, nam bo do tega prav gotovo mamina molitev pomagala. Veš strašno smo preživeli zadnje poletje. Bombe so padale krog in krog nas. Strašne so bile posledice, kamor so padale. Eroplani so dan za dnem grmeli nad nami. Včasih so se spustili, precej nizko in bombardirali, a mi smo se pa skrivali. Sprta smo še zatekali kar v' klet. Potem smo pa s sosedovimi izkopali v zemlji zaklonišče in ga zunaj zadelali z debelimi hlodif tako nam je bilo vsaj malo v tolažbo. Seveda, če je pa bomba padla na hišo, je bila ista popolnoma uničena. Pri gradnji skrivališča je tudi naš Tone pomagal, saj celo leto ni šel na "šiht,"" ker si jaz nisem upala biti sama doma. Prav za našo hišo so naredili kakih 15 metrov pod zemljo res fino skrivališče. Popolnoma je bilo zgotovljeno šele, ko so Angleži prišli. Jaz sem se tako strašno bala, da sem se skoro popolnoma posušila. Saj nisem mogla rte spati ne jesti. Vse noči smo bili na straži. Kadar so prileteli bombniki, je • bilo vse mesto pokonci. Pono-j či me je bilo dostikrat tako I groza, da so mi zobje šklepeta-! li, kadar sem slišala bombnike nad nami brneti. Mnogokrat sem se spraščvala: sam Bog ve, kakšna bo naša smrt. Vedeli smo, da bomo morali prestati to do konca, a srce posameznega se je vpraševalo kako bo to šlo? Kako bo takrat, ko bo treba vzeti slovo? Strašno težko smo čakali tistega časa, še bolj pa smo se bali. Z velikim zanimanjem smo tudi poslušali radio poročila. Najprej so nam bili pobrali radije, tik pred preobratom so nam jih pa vrnili. Že par dni prej je bilo slišati kanone in sicer tako močno, da so se okna in vrata na vso moč stresala. Jaz sem bila pa ves tisti čas v strašnih skrbeh. Znesla sem bila skupaj hrane za par dni in prekuhane vode, če bo treba kaj delj časa prebiti pod zemljo. Sreča pa je bila naša. Tisti predzadnji večer in potem celo noč so Nemci drveli z avtomobili, vozovi in tanki po ulicah in se z vso naglico u-mikali,- brez vsakega odpora. Drugi dan smo videli le še tu in tam kakega Nemca. Nato Kampanja Rdečega križa Krvna plazma; bolniške in kirurške potrebščine, klubi za vojake, to so nekatere stvari, ki jih pomagate nabaviti in o-skrbeti za naše fante in može na bojnem polju, ko prispevate v kampanjo vojnega sklada Rdečega križa. Druge, stvari, ki spadajo v področje Rdečega križa in katere s prispevanjem tudi podprete, so okrevališča in slične druge postaje za ranjene in zdrave vojake v svrho okrepitve in razvedrila; dalje pomoč družinam službujočih vojakov ter veteranom, ki se vrnejo v civilno življenje. Rdeči križ ima Judi dobro razvit in delujoč program za dostavljanje pomoči vojnim u-jetnikom, ki redno prejemajo zavoje z živili, zdravilske potrebščine, knjige, športne stvari in drugo, ki jim lajša in krajša pusto življenje v taboriščih. Vojni ujetniki vseh Združenih narodov so deležni te pomoči in pri tem delu sodelujejo tudi organizacije kot je j YMCA in druge. Podpirajte Rdeči ki iz! Da-! rujte sedaj — darujte velikodušno! * * * Ameriški Rdeči križ je oskr-! bel pomoč od vojne prizadetim ! civilistom v raznih deželah on-i kraj morja v vrednosi, ki zna-' ša več kot 11 milijonov dolar-1 jev. Nekaj te gotovine za na-j bavo pomoči civilistom je prispevala naša vlada, nekaj pa ! razne pomožne akcije in nekaj I pa Rdeči križ sam. * * * Rdeči križ je pred kratkim •poslal z letali v Italijo 2,500 e-lektričnih žarnic in 7,500 pa z ladjo za uporabo v vojaških klubih. Pošiljka je vsebovala tudi sto majhnih klavirjev za okrevališča Rdečega križa. * * * « Rdeči križ ima prirejene posebne tako zvane "kits" za one ranjene vojake, ki so po zraku prepeljani iz Srednjega iztoka nazaj v Zed. države. "Kits" vključujejo razne igre, sladščice, revije za čitanje itd. * * * Tri ure po izkrcanju na otoku Leyte v Filipinih je ameriški Rdeči križ' že imel vzpostavljene na ameriškem mostišču kantine, v katerih se je ser- viralo kavo in drugi prigrizek. * * * Po njihovem povratku na An-kleško so dobili'pomorščaki 33 raznih dežel pomoč Rdečega križa, potem ko so opravili svoj posel pri izkrcanju ameriških čet ob obali Normandije. Mednarodni Rdeči križ skrbi za dobrobit vseh vojnih u-jetnikov, iz vseh dežel, ki so podpisale tako zvani ženevski dogovor glede vojnih ujetnikov. ♦ » » Rdeči križ skrbi za dostavo darovane krvi za ranjence in bolnike, v obliki krvne plazme in prezervirane krvi. * * » Učenci osmega razreda v o-kraju Milwaukee se uče nude-n j a prve pomoči od okrajne policije in šerifov urad tega o-kraja pravi, da je to zmanjša- informacije v pogledu vladnih podpor in sličnih zadev v slučajih, ko se vojaki vračajo domov. * * • Posebni omoti (kits) pripravljeni za vojne ujetnike, vsebujejo različne zdravilske potrebščine, ki zadostujejo za 100 mož mesečno. * • * ! Klubi Rdečega križa na ko-' lesih. — To so posebna nalašč | za vojake zgrajena motorna vo-! žila, katera dovažajo vojaštvu j celo tik za bojne linije kantine, filme, godbo itd. DOMAČA FRONTA Narodno zdravje se ni poslabšalo v Ameriki Washington—Kljub težavam treh let vojne in težkemu delu, kljub rastočemu pomanjkanju zdravnikov, kirurgov, zobozdravnikov, psihijatrov, bolničark in prenapolnjen ju bolnic, je ostalo narodno zdravje v Zedinjenih državah telesno in duševno skoro nespremenjeno glasom poročila OWI, katero je bilo sestavljeno na podlagi inxlatkov od: US Public Health Servize, Federal Security Agency, War Manpower Commission, Cerišus Bureau in od ministrstev vojne in mornarice. Pregled postavk narodnega zdravja daje naslednje ugodne številke: Odstotek smrtnih slučajev je bil ieta 1944 na 1000 prebivalcev 10.C dočim je bil leta 1943 še 10.9. Vsega skupaj je bilo smrtnih slučajev leta 1943: 1,-409,998, kar je bila najvišja številka od leta 1937 sem. Smrtni odstotek novorojen-| čkov in otrok se je tudi leta 1944 j.nadalje znižal: 39.2 na 1000 rojstev, napram 40.1 za leto 1943. (OWI). Nabirali je konzervnih škatelj iz kostira pojema Washington. — W. Thomas Iloyt, ravnatelj oddelka za nabiranje pri War Production Boardu, je poročal, da je nabiranje kositra pri civilnem prebivalstvu v letu 1944 nazadovalo skoro za 50 milijonov funtov v primeri z letom 1943. Naslovil je poziv vsem hišnim gospodarjem, gostilničarjem in drugim sličnim podjetnikom, da podpirajo nabiranje rabljenih konzervnih škatelj, da bodo odšle nazaj v tovarne kositra. Nabiranje iz civilnih krogov je prineslo v letu 1944 le 383,-089,507 funtov, dočim je bilo nabranih leta 1943 nič manj kot 48,160,024 funtov. (OWI) DELAJTE TOČEN NASLOV1 Kakor vsa večja mesta, tako je tudi naše mesto Cleveland zadnji čas razporedilo vse svoje poštne podružnice v različne poštne okraje (zones) s številkami. To se je ukrenilo zaradi bolj hitrega poslovanja pri razdelitvi do šle pošte ker manjka klerkov in pismonoš. Uredništvo našega lista spada v poštni okraj ali zono št. 3. Zato prosimo tajnike, tajnice krajevnih društev in vse dopisnike, da naj vedno oznaHjo poleg imena Cleveland še it. 3. Tako označite to itevil-ko tudi na karticah, ki jih pošiljate če js kaka sprememba naslova Članov. Naslov naj bo torej: Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. \ . t "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo Lastnina Kranjsko-Slovenske KatoHtte Jednote v Zdrutenlh driavah ameriških <117 ar. CLAIR AVJWU1 UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO CLEVELAND S. OHIO. Vsi roko piti in oglasi mora je biti v našem uradu naj poznejše do sobote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedna. Za člane na leto................. Za nečlane sa Ameriko........ Za Kanado in lnoaemstvo... Naročnina: .............$2.00 ...».......$3.00 OFFICIAL ORGAN OP AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. S. A. In the interest of the Order Issued every Wednesday OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE Phone: HEnderson 3912 CLEVELAND 3. OHIO For members, yearly ... For nonmembers In U. Foreign Countries.......... Terms of subscription: 8. A~ ..$0.84 ..$2.00 ..$3.00 LETOŠNJA VELIKA NOČ Pisati uredniški članek za Veliko noč, -praznik navdušenja in veselja in to v vojnem času, je težavno. Da, tudi letos se ne bo znana ALELUJA glasila s tako radostjo kakor smo jo prepevali v mirnem času! To je že šesta taka Velika noč od pričetka druge svetovne vojne, ki se je v sept. 1939 pojavila nad Evropo. Dalje je to še posebno žalosten velikonočni praznik za nas, Američane, ker smo v vojni tudi z Japonsko od znanega napada na Pearl Harbor v mesecu dec. 1941. Kdo bo torej v taki kritični dobi vesel? Nikakor ne morete kaj takega pričakovati od staršev, ki so vsled te vojne že izgubili sina-ljubljenca, ali od že-ne-matere, ki žaluje po svojem na bojnem polju padlem možu in očetu njenih ljubljeni otrok; to velja tudi za brate in sestre padlih junakov. V veliki skrbi in žalosti so tudi sorodniki onih vojakov, ki so pogrešani, ali se pa nahajajo ranjeni v kakšni bolnišnici neznano kje. Sploh, v resnici se ne more nihče izmed takih veseliti, ki ima kakega svojca v armadi, ker ne ve, kaka usoda še lahko do-ličnika čaka. Baš radi tega ne moremo svojim prijateljem tako prizadetim voščiti veselih velikonočnih raznikov, pač pa blagoslovljene. Pač boste v raznih slovenskih listih tudi letos čitaii po cele strani plačanih oglasov od raznih trgovcev in gostilničarjev, ki Vam voščijo prav vesele praznike, to vršijo sebi v reklamo. Veseli bodo seveda vsi, če so naredili dobre kupčije za praznike . . . Ker ima pa vsaka slaba stvar enkrat svoj konec, tako bo menda tudi kmalu konec te nesrečne vojne, saj sedanji vsestranski položaj kaže tako. Veščaki zatrjujejo, da smemo pričakovati dan premirja morda že v par mesecih, ali celo v par tednih?! Nemčija je že na robu poraza, potem bodo pa zavezniki z združenimi močmi pritisnili še na Japonca Naše skromno mnenje je, da je še letošnja Velika noč v resnici žalostna; prihodnjo bomo pa zopet lahko s pravim občutkom in veseljem obhajali. V ta namen dajmo še letos vstalega Izveličarja Kralja miru iskreno prositi, da bi v resnici kmalu zavladal svetovni mir; potem Mu bomo pa lahko prihodnjič v zahvalo vnetega srca prepevali ALELUJA IN HOSANA! Rev. Julij Slapšak: Ali bo svet imel še prostora za Kristusa? Nov svet se poraja okoli nas — svet, ki je že tu. Kakšen bo ta novi svet? Gotovo je, da ne bo nič bolj posrečen, ako ne bo pozidan na bolj zdrave in trdne temelje, kot je bil dosedanji, takozvani "moderni" svet. Ta "moderni" svet, ki smo ga poznali zadnjih sto let in še delj, je imel na sebi dvojno strahotno značilnost: bolj in bolj se je trgal od Jezusa Kristusa in (drugič): bolj in bolj je podiral pod seboj vso podla- j vanj svojim poslušalcem. Ce bi se kdo potrudil, da bi zbral vse o-ne koščke iz predmetov, ki se uče na onih šolah, pa bi se oni 1 katekizem nekako takole glasil: Vprašanje: Kdo je ustvaril svet ? Odgovor: Nihče ni* ustvaril sveta. Vprašanje: Kaj je človek? Odgovor: Človek je mešanica kemičnih snovi, narejen po podobi in sličnosti opice! Vprašanje: Odkod poznamo reči, ki jih moramo verovati? Odgovor: Reči, katere moramo verovati, poznamo iz preda-brezbožnih profesorjev, go civilizacije in kulture. iz brezverskih knjig, časopisov, Ta svet je bil kakor velika radia in umazanih magazinov. delavnica, v kateri so učeni Vprašanje: Kdo sta bila pr-profesorji delali poskuse, če se va dva človeka? svet da dobro urediti brez Kri- Odgovor: Prva dva človeka stusa ali se ne da. Ce danes o-j sta bila dve opici. ta. Bogu ne priznamo nobene veljave in nobene postave jim nima pravice dati. Namesto kreposti in čednosti današnji svet proslavlja greh in nečednost. Vendar tega ne pove na ravnost. Za največje grdobije si izmišljuje privlačna imena. Kar je bilo včasih priležništvo, je sedaj "poskusni zakon/' Pre šuštvo in nezvestoba ene zakon ske polovice, ki vodi do razpo roke, se zakrije z besedo: zakonsko nesoglasje! Zloraba zakramenta svetega zakona, ki preprečuje rojstvo otrok, se i-menuje zdaj "načrtno očetovstvo" in "načrtno materinstvo." Nečistovanje med dijaki in dijakinjami ni več nečistovanje, ampak -»- "akademska svoboda!" Umori neozdravljivih niso več umori, zdaj je to "evta-nazija" — blaženstvo smrti. In tako dalje, in tako dalje. Z eno besedo, odpravljen je izraz "greh." Namesto tega slišimo in beremo o "bogatejšem življenju" današnjega sveta, o "življenju, ki prihaja bolj do izraza," in celo vrsto takih in podobnih fraz. Tako govore tudi o rečeh, ki so nekdaj pomenile nekaj svetega. Še govore o Bogu. Toda mislijo naravo in njene "sile." Še govore o vesti. Toda mislijo na strast. Tudi o zakonu ali poroki še govore. Mislijo pa na tiste ceremonije, pri katerih se moški in ženska obveže-ta, da bosta nekaj časa živela tako, kot niti živali ne žive. Ko moški ali ženska že sedmič ali osmič gre skozi take ceremonije, seveda vselej z drugim človekom, dočim prvi, drugi in tretji ... še živi, še vedno pravijo, da je šel ali šla k poroki. .. . Tak pomen imajo današnje "poroke"! Ali moremo Kristusa priklicati nazaj? Današnji svet je zmnožek cele vrste napačnih zaključkov in sklepov. Pred nekaj leti se je neka igra "football" objavila takole: — Cornell ima 7, Dar-mouth ima 3. Tako je ostalo dva dni. Tedaj se je razglasila pomota in popravili so: Cornell ima 3, Darmouth 0. Tako hitro so popravili pomoto in ni bilo pritožbe. Igra življenja je mnogo bolj resna. Pomote se ne dajo tako na kratko popraviti. Stoletja morajo poteči, da se popravi kak napačen zaključek. Ko je Kristus umrl na križu, je svet mislil, da je Kristus premagan. Na veliko nedeljo se je pokazalo, da je Kristus v resnici zmagalec. Tudi v teku poznejših stoletij se je mnogo- j krat zdelo, da je Kristus na novo premagan. Včasih so minila stoletja, da ga je svet zopet spoznal za zmagalca. Tudi danes se zopet zdi, da Kristus s svojim naukom nič ne velja. Svet je pripravljen drveti za Antikristom. Kako dolgo bo vzelo, da svet zopet spozna svojo zmoto? Kako dolgo bo vzelo, da krščanska dru- nas je tako malo in ki smo tako bridko preganjani, kako bomo zmogli, da pokristjanimo m&-sto in vso rimsko državo. . . Drugi je bil bolj zaupen: Sami na noben način ne bomo mogli.# Toda mi imamo Kristusa, poganski Rim se le na se zanaša! Imamo molitev, za kramente, mučeništvo, blagoslovljen nauk iz nebes! Moremo s pomočjo Kristusa samega, če le hočemo! In to veš, da hočemo! Naša trdna volja in naše delo s Kristusom bo preobrazilo svet. Tako se je tudi zgodilo. Svet je postal krščanski. Postal je krščanski z navidezno neznatnimi sredstvi. Svet bi se na taka sredstva niti pet minut ne zanašal. Prvi kristjani so se zanašali nanj a celih 300 let ! In ne brez uspeha! Leto 1945 spet razpolaga z veliko mero. poganstva od konca do kraja sveta. Malodušnim upada pogum. Toda Kristus je še vedno prav tista Resnica, kot je bil v prvih 300 letih po svoji zmagi na Kalvariji. Sredstva za zmago resnice nad zmoto so ostala popolnoma ista. Vprašanje edino ostane, če smo tisti, ki imamo na svoji strani Resnico Kristusovo, pripravljeni rabiti sredstva, ki so jih tako vztrajno rabili prvi kristjani. Zato je v prvi vrsti od nas samih odvisno, če bo bodoči svet imel kaj .prostora za Kristusa v svojem početju. Kristus čaka na naše sodelovanje, skupnim delom bomo zopet preobrazili svet., ♦ * * Pripomba: Gornje misli sem povzel iz pridige, ki jo je imel neki Rev. Tomey in je bila tiskana v 'The Catholic Forester.' Namenil sem vam jo za veliki teden. . . gledamo vse, kakršen je,'naj-1 Vprašanje: Kdo je nezmot-'žin3> ki živi vseskozi po Kri- demo po vsej njegovi površini, Ijiv v svojih naukih? napisano, kakšni so uspehi ti-j Odgovor: Nezmotljivi v svo-stih poskusov. Odgovor je ja- jih naukih so samo profesorji sno dognan: Ne morete dobro (in znanstveniki, urediti sveta brez Kristusa, za- Vprašanje: Kaj se s člove-kaj Kristus-je Bog! kom zgodi po smrti? Poglejmo mimogrede v da-; Odgovor: Človek postane po našnje posvetne šole! Vse da- smrti umeten gnoj. našnje posvetne šole, nižje in višje, vse gor do vseučilišč, so se zagrizle v vzgojo mladine brez Boga. Še več: ZOPER BOGA! Boga in vere ne porivajo v stran, ne! Nihče ne more reči, da se ne zmenijo za Bo- Vprašanje: Ali se s smtjo vse konča? Odgovor: Da, s smrtjo je vse končano. . . Tako bi lahko še mnogo nabrali v predavanjih in učnih KATOLIčANSTVO V NAŠIH ZDRUŽENIH DRŽAVAH Po uradni statistiki se je tudi minulo leto (1944) število katoličanov v Združenih državah povečalo, kajti .naštelo se jih je 23,419,700; spreobrnjencev ali konvertitov je bilo lani 90,832. Sv. Cerkev je štela lani v U. S. A. 2 kardinala (Philadelphia in Boston), 19 nadškofov, 3 škofov, 29 opatov, 36,745 duhovnikov in 14,730 cerkva. Dalje vzdržujejo naši katoličani 246 semenišč z 20,816 bo-goslovci, 224 kolegijev s 97,706 študenti, 1,443 višjih šol z 251,-732 dijaki, 7436 osnovnih šol z 1,996,209 ucenci; na teh učnih zavodih poučuje 92,421 učiteljev in profesorjev. - Dalje se nahaja v naši deželi 665 katoliških splošnih in 105 posebnih bolnišnic, 225 hiralnic za stare ljudi in 369 sirotišnic s 65,144 otroci. Največ vernikov ima chikaŠ-ka nadškofija — 1,627,164 s 431 cerkvami in 1,999 duhovniki. knjigah današnjih posvetnih ga in vero. Zelo očitno se zme- šol, kar bi spadalo v ta kate-nijo za oba. Toda tako, da ho-! kizem. Lahko rečete, da je ta če j o oba — ubiti! j katekizem vendar preveč ču- Res je, da te posvetne šole den. Saj tudi mi pravimo, da nimajo nobenega tiskanega ka- je. Ampak prav zares ga u-tekizma,^ iz katerega bi učile, čijo v današnjih posvetnih šo-ll700 leti sestala dva tak/atna mlade ljudi sovraštva do Boga. j lah. Ali naj se potem kdo ! kristjana na griču nad Rimom. Ce pa pogledamo malo bolj od čudi, zakaj je vse narobe na | Strmela sta na mesto in si zra-blizu, bomo našli v teh šolah svetu? j ven predstavljala vse,- kar se nepisan in netiskan katekizem,j Vse je maskirano i je v mestu godilo. Bilo je do čigar nauki so nadrobljeni v Kakor današnje posvetne šo-, kosti vseskozi — pogansko! E- stovem nauku, ne bo več izje ma, ampak pravilo? Kako dolgo bo vzelo, da bo krščanska čednost res tisto, kar Kristus uči? Kako dolgo bo treba čakati, da bo svet priznal, da mora Krist zavladati v šolah v kulturi, knjigi, povsod? Kristus bi lahko s silo pri-moral ljudi, da bi se pokorili njegovi postavi. Pa to bo storil šele na sodni dan, zdaj pušča svobodo človekovi volji. Zdaj je na nas, na ljudeh sJ poljubil ženo mož bo spet, svobodno voljo in umskim spo-|otroke drage svoje, znanjem, da delamo s Kristusom ali zoper njega. Prvi kristjani so ustoličili Krista Mislimo si, da sta se pred TEŽKO PRIČAKOVANI DAN O, pridi že presrečni dan, ko glas bo šel čez hrib in plan, čez morja sinja, širna: "Svetovne vojne konec je! Zvonenje čuj, sirene vse — Zdaj zemlja, bo spet mirna!" Utihnil je topovski grom, vojak se vrača na svoj dom, saj želel si le, to je — Objel bo starše sinko vnet, RAZNE ZANIMIVOSTI V katedrali sv. Jožefa v Co-lumbusu, O., sta bila 26. feb. t.ti. v mašnika posvečena 27-letna dvojčka Rev. Charles W. in Rev. Bernard P. Jones, sinova Mr. in Mrs. John P. Jones iz Newarka, O. To je bil prvi slučaj v zgodovini katoliške cerkve države Ohio in drugi slučaj v zgodovini katoličan-stva v naših Združenih državah . * Na nekem otočku v Zapadni Afriki so ondi nastanjeni angleški letalci zgradili lično kapelo, oziroma cerkvico za katoličane, ki je iz samih 4 gal. kositrnih konev; napolnjenih s peskom. Skupni stroški gradnje te kapelice so znašali samo — $25.00. V mestu Železni brod, Ceho-slovakija kjer se nahaja velika steklarna, so nedavno vlili za tamošnjo cerkvico zvon iz samega trpežnega stekla, ki i- ma milo doneč glas. * Znana vojaška akademija v West Pointu ob reki Hudson v državi New York, je bila odobrena vsled sklepa kontinentalnega kongresa 1. oktobra 1. 1776, uradno otvorjena pa š^le leta 1802. * * * Britanska armada ima posebno armado samih judovskih vojakov, ki pripadajo k 40 narodnostim. * * * V starih časih se je rabilo kuhan fižol s pridejanim česnom kot zdravilo zoper prehlad. * Človek ima v svojem telesu 300 mišic, toda četrtina istih se iahaja samo na obrazu in na vratu. ♦ ♦ * Infanterijski bataljon št. 100 naše ameriške armade, obstoječ iz 1,300 Japoncev rojenih na Havajih, je bil doslej v tej ;ojni najbolj odlikovan, kajti 1,100 vojakov tega oddelka no--i že razna' odilkovanja, med temi tudi tisoč škrlatnih src. • • * Kralj Abogliakbu, glavar Da-homej plemena v Zapadni Afriki, ima v nosnicah pritrjeno posebno mrežico za čiščenje :raka, kajti njih postava veli, da kralj ne sme vdihavati iste-ja zraka kakor njegovi podlož-niki. * * »• V znani Goodyear tovarni kavčuka v Akronu, O., so začeli izdelovati avtomobilske obroče iz korenin ruskega regrata, ki je tako izborna snov kakor pravi drevesni gumij. Te vrste regrat raste v močvirnati Floridi. En aker te rastline da 200 funtov kavčuka. ♦ * ♦ Iz najdražje kovine na sve-iu, platine, se za rabo gotovih instrumentov izdeluje fino ži- nišnici umrl Peter Butorac, star 58 let. V Hibbingu je živel 30 let. Franklin, Kane. — Družina Stefan Zemljak je bila obveščena od vojne oblasti, da je od 19. dec. pogrešan v Luksemburgu njen sin Sgt. Anton Zemljak. New York. — V bolnišnici na Welfare Islandu je umrla radi vodenice Evgenija Plaskan, se-strična Ignaca Hudeta, urednika Glasa Naroda, ki je tudi v bolnišnici že več tednov. Doma je bila iz Bele Krajine pred 30 leti. Stara je bila 54 let. Zapušča sina (v vojni v Italiji), tukaj pa dve sestri. Milwaukee. — V West Allisu je 21. feb. umrl Joseph Goršin, star 65 let. Poleg žene zapušča hčer in sina (v vojni na Pacifiku). Barberton, O.—Dne 26. feb. ko je šel Peter Purger domov z dela preko ceste, ga je zadel avtomobil in ga tako poškodoval, da je drugi dan umrl. Zapušča ženo in dve odrasli hčeri. Star je bil 55 let in doma iz vasi Mackolje, Istra. Frontenac, Kans. — V bližnjem Jacksonvillu je po treh letih bolehanja umrl Jernej Hribar, star 69 let in rojen v Tuhinju pri Kamniku, odkjer je prišel v Kansas pred 38 leti. Zapušča ženo, dva sinova (v De-troitu), nečaka in nečakinje ter dva vnuka. Hudson, Wyo. — Tukaj je umrl Frank Jugovic, star 59 let in doma iz Stare Loke na Gorenjskem, odkjer je prišel v Ameriko pred 31 leti. Zapušča ženo in dva sinova. — Teden pozneje je pa umrl v bolnišnici Gregor Kalan, star 96 let in doma od škofje Loke. Eveleth, Minn.—Dne 3. feb. je v bitki za Manilo padel John Hace ml., sin družine JohJ1 Ha-ce, star 23 let. V službi Strica Sama je bil od septembra 1943, prej pa je delal v Clevelandu. Poleg staršev zapušča sestro in brata (pri mornarici). Bon Air, Pa.—Joseph Kor- ber st. je bil uradn<5 obveščen, da je bil njegov sin Sgt. Edward Korber resno ranjen na Luzo-nu, Filipini. V armadi je od novembra 1941 in na Pacifiku se nahaja 36 mesecev. Chicago, ///.—Tukaj je umrla Jennie Tomše, roj. Povše, stara 59 let. Doma je bila iz Ver-duna pri Toplicah in v Ameriki 33 let. Pokopana je bila v La-Sallu. Zapušča moža, sina, štiri hčere, brata in dve sestri. Ely, Minn. — V umobolnici v Anoki je umrla Alojzija Jerič, roj. Antončič, doma iz fare Rob pri Velikih Laščah. V umobolnici je bila 31 let. Zapušča moža, štiri sinove (enega pri mornarici), dve hčeri in brata. Aspen, Colo. — Na zapadni fronti je bil ranjen T/5 John Zupančič, sin družine Pete Zupančič. Zdravi se v bolnišnici v Parizu. Bil je že odlikovan, ka-lTor bo tudi zdaj s škrlatnim srcem. Služil je v 9. armadi. H}ly, Minn.—Na evropskem bojišču je umrl Pvt. Louis Mi-helich za ranami, ki jih je dobil 28. nov. in je še isti dan podlegel. Star je bil 32 let. K vojakom je šel junija 1942 in preko morja lanskega julija. Hudson, Wyo.—Tukaj je naglo umrl Jakob Porenta, star 65 let. Doma je bil iz vasi Virmaše pri škofji Loki na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča ženo, v Reliancu bratranca Johna Porento, v starem kraju pa dve sestri. Beamsvillie, Ontario. — Med okoliškimi kanadskimi rojaki je v teku akcija, da si postavijo Narodni dom. V kratkem bo sklicana seja vseh rojakov, na kateri se bo o stvari razpravljalo. Iz šole Učitelj, ki je razlagal pomen dobrodelnosti in bratoljub-ja: "Jakie, povej mi, kaj boš vršil če ustaviš na cesti koga, ki bi pretepal osla?" Jakie: "Delo bratoljubja." Uradne vesti iz osvobojene Jugoslavije "Office of War Information" v Washingtonu nam je dostavil v objavo in informacijo naših ljudi sledeče uradne vesti iz Jugoslavije: Zaseg nemške posesti v Sloveniji Washington. — Slovenski narodni osvobodilni odbor je dovršil načrte za konfiskacijo posestev v Sloveniji., ki so jih la-stovali ljudje nemške narodnosti ali nemški državljani. V Sloveniji bo zaseženih 22 velikih posestev, ki jih lastujejo ali so jih lastovali ljudje nemške narodnosti, večinoma nemški državljani. Ta posestva obsegajo 33,000 hektarov gozdov, 2,000 hektarov pašnikov in 6,000 hektarov najboljših vinogradov Slovenije. Poleg tega so imeli Nemci pod svojo kontrolo 40 odstotkov slovenske železne industri- co, katere cena je $1.50 en če- ie> 60 odstotkov tekstilne indu-velj. Iz enega funta te kovine se lahko zvari tako dolgo žico, da bi cena iste znašala 217 milijonov dolarjev. majhnih koščkih v vse predmete, ki jih one šole predavajo le, tako izgleda tudi vse družabno življenje današnjega sve- den od obeh je postal malodu-šen. Kako bomo zmogli mi, ki Glej, sonce zlato tam žari, obseva zemlje vse strani: t® sonce je svobode. — Svoboda, mir, pravica zdaj na zemlji vlada vedno naj — prešinja vse narode! * Ivan Zupan. -o- V Denver, Colo., je nedavno dospelo neko pismo iz Grčije, na kater^hi je bilo poštnih znamk v vrednosti 6 bilijonov drahem. . Od začetka sedanje vojne je cena takozvane "wolfram" ali "tungsten" rude na Španskem in Portugalskem poskočila od $300 pri toni na $20,000. Vso kupujejo zavezniki Nemcem v škodo. Vesti iz slovenskih naselbin Rankin, Pa.—Iz vojnega departmenta je prišlo uradno obvestilo, da je v Italiji še lanskega februarja padel Pfc. Nicholas Balkovec, star 22 let. Prvotno ie bilo poročano, da je pcgrešan. Pri vojakih je bil od decembra 1942. in preko morja od januarja 1944. Zapušča dva brata in dve sestri — starši so umili že pred več leti. Hibbing. — Tukaj je v bol- strije, 50 odstotkov kemične industrije, 70 odstotkov usnjarske industrije, 90 odstotkov kapitala ali glavnice v 13 slovenskih rudniških podjetjih, 20 odstotkov glavnice v kemični industriji in v njihovi izključni lasti so bile vse tovarne cementa v Sloveniji. Jugoslovani popravljajo poškodovane mostove Washington. — V okraju Metkoviča v Dalmaciji je bilo na novo zgrajenih šest porušenih, in popravljenih četvero poškodovanih mostov, kakor Beograjska vlada poroča, da je to zdaj prvo visoko odlikovanje angleškega častnika, zakaj do nedavno Velika Britanija ni priznavala kabinet maršala Tita kot jugoslovansko vlado. Prihod zavezniških diplonuitov < v Beograd Washington. — Predsedstvo vrhovnega sveta USSR je imenovalo I. V. Sadčik^a za poslanika in zastopnika sovjetske vlade v Beogradu. Dne 13. marca je prispela v Beograd francoska vojaška misija, kateri nečeluje general De Peyronnet. Istega dne je dospel v Beograd tudi Mr. Stevenson s svojim štabom, poslanik Velike Britanije. Diplomatične in vojaške zastopnike zaveznikov so pozdravili na letališču ob njihovem prihodu dr. Šubašič, general Veledit in Stojan Gavrilovič. Na letališču so bili navzoči tudi angleški general McClean, načelnik angleške vojaške misije, general Ljubodrag Djurič ter številni časnikarji domačega in inozemskega tiska. Tudi ameriški poslanik Richard Pat- • terson Jr. je na potu v Bel-grad. Eksekusija 50 hrvatskih rodoljubov Washington. — Nemški časopis 'Deutsche Zeitung in Kro-atien,' ki izhaja v Zagrebu, je nedavno objavil, da je bjlo v zadnjem času obešenih 30 oseb, tudi neki železniški predqr. Po- in sicer v "povračilo za bombne pravljen je bil tudi neki želez niški most, tako da je zdaj obnovljen promet na vseh cestah in železnicah. Odlikovanje angleškega generala Washington. — Gen. Fitzroy McClean, šef britanske vojaške misije v Jugoslaviji, je bil odlikovan z redom Patriotične zvezde, ki mu je bila dana na priporočilo maršala Tita. eksplozije, v katerih je bila poškodovana avtomobilska in železniška transportacija." V drugem naznanilu istega lista pa je rečeno, da je bilo obešenih še 20 nadaljnih oseb, med katerimi sta bili dve ženski. Tudi ti so bili obešeni "v povračilo za bombne eksplozije pod lokomotivami, kamor so položili bombe 'banditje in komunisti.' " t K. S. K. JEDNOTA V JoUflto, DL, ftM I. aprila. UM. Inkorportrana f drtil Bhnota, doc u. januarja, um. OLA™ URAD: Ml-353 N. CHICAGO ST, JOUST. ILL. Telefon e glarnem uradu: JoUet 6448; stanovanja slavnega tajnika M48 Od ustanovitve do 31. januarja. 1945 znaša skupna izplačana podpora $9,454,341 Solventnost 129.91% _ ^ GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OKRU. 817 Eaat "O" st. Pueblo, Ooio Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2733 W. 15th St, Chicago. nL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715iHatfleid St. Pittsburgh, Pa pof?rr*'.l-,.1'l1r: JOSEPH LEKSAN, 196-Mnd St. N. W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. o. Bok 267. Ely. wtnn Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ava, Sheboygan. Wis. Beatl podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St.. Denver 16. Colo. Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR. »1 N. Chloago St. Joliet. 111. Pomofed tajnik: LOUIS ZELEZNIKAR, 361 N. Chicago St. Joliet. 111. Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. S61 N. Chicago St. Joliet HI. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. Joliet. VL Vrhovni sdravnik: DR. JOa E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd, Chicago A SI. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 612 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadaornlea: MARV E. POLUTNIK, mi B. »th St, Lorain. O. DrugI nadaornik: PRANK LOKAR, 128S Hawthorne St, Pitteburgh, Pa. Tretji nadaornik: JOHN PEZDIRTZ, 14*04 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadsornlea: MARY HOCHEVAR. 21241 Mller Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "CT St, Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 361 N. Chicago St, Joliet 111. Prvi Odbornik: FRANK J. GOSPODARICH. 300 Ruby St, Joliet, 111. • DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A." Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH Q. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wll^lnsburg, Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECUMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, 8. W, Chlsholci. Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. HI. Peti porotnik: JOHN BEVEC. Alexander Ave, Strabane, Pa. SeeU porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. 109th St, South Chicago. Ell. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland, O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORO, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. PI. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK. 457 Indiana St, Joliet 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago 8t, Joliet. 111.; dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE. 8117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.________ r 86 tr b 86 r e r B r 86 F 86 r iS F ■B 86 r 86 r 86 F 86 ir 86 r 86 r a ^ \/eliKpnočno Voščilo J glavnega odbora KSKJ. IMENU vseh glavnih odbornikov in odbornie naše Jednote, tako tudi v svojem imenu voščim tem potom vsem odboro^n najih krajevnih društev in vsemu Jednotinemu članstvu blagoslovljene velikonočne praznike. Dal Bog, da bi jih vsi v zdravju obhajali; dal pa tudi ljubi Bog, da bi sedanja vojna kmalu ponehala s popolno zmago Amerike in njenih zaveznikov. Zaeno naj veljajo naši veliko, nočiii pozdravi tudi vsem našim sobratom in sestram v ameriški armadi šfrom dežele in onstran morja. 95 & 91 9? 0! 95 9 £ 99 Dragi mi sobratje in sestre! Ne pozabite, da bo v par dnevih otvorjena naša nova kampanja društvenih uradnikov in uradnic. V]>orabite torej že te praznike da bi med svojimi znanci ter prijatelji pridobili kaj novega članstva msi dragi podporni materi — Jednoti za pirhe in njeno 51. letnico. S sobratskim pozdravom JOHN GERM, gl. predsednik KSKJ. Pueblo, Colo., 27. marca, 1945. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE KSKJ Dragi mi člani in članice! V sedanjih časih, ko so naša civilna sodišča polna razporoc-nih zadev, se tako godi tudi pri naši Jednoti, ker imamo več kakor navadno takih oseb, ki se razporočajo in poročajo civilno. Tudi nekaj vojakov se je že poročilo izven cerkve. Nekaterim tajnikom se ne zdi. da je krivičnega v tem, posebno v sedanjih vojnih časih. Resnica pa je, da naša KSKJ. mora imeti enaka pravila in postave za vse. Vsak, ki pristopi h KSKJ pristopi h KATOLIŠKI organizaciji in ostane član te Jednote samo tako dolgo, dokler je praktičen katoličan, in naša KSKJ. nima niti postavne pravice pobirati asesment od tistega, ki ne sme prejemati zakramentov v katoliški Cerkvi; zato KSKJ. vrne dotičnemu vse asesmente plačane po civilni poroki ali v kaki protestantovski cerkvi. Vsak, ki išče razporoko (divorce), mora razložiti svojo zadevo škofijskemu sodišču, in če to sodišče določi, da ni kriv ako živi ločen od žene, ali žena od moža, potem bo imeia tista oseba pravico prejemati sv. zakramente, in šele potem ima pravico ostati pri Jednoti. Naši vojaki bi morali nad vse misliti na zveličanje svoje duše, ker so v večji smrtni nevarnosti kakor tisti, ki ostanejo doma zaradi tega ne bo nihče, ki ima pri srcu duševni dobrobit naših vojakov odobril civilno poroko vojakov. Mi bomo našim vojakom delali največje dobro, ako jih obrnemo od civilnih porok, ko se bodo zavedali, da zaradi poroke njih zavarovalnina ni v veljavi pri KSKJ. To svarilo je zato objavljeno, da bodo znali vsi naši v vojaški službi se nahajajoči člani, da ne" moremo delati nobene izjeme zanje, četudi so onstran morja. Vsi naši tajniki(ce) morajo naznaniti na glavni urad vse one, ki so civilno poročeni, tako tudi vse razporočene, ali ki živijo ločeni brez odobravanja škofa. Saj vas vsako leto tozadevno opominjamo ko vam pošiljamo spovedne listke; vendar izgleda, da vas je treba o tem večkrat opozoriti. Nekateri tajniki ne razumejo, da je to resna postava. Tako nam je neki tajnik pisal za spremembo dediča; razporočen mož, drugič poročen civilno prosi, da bi se njegova druga žena imenovala za dediča. Tajnik, ki tako prošnjo vloži, pozabi, da KSKJ. ni samo družba za zavarovalnino, pač pa da je bila ustanovljena tudi kot KATOLIŠKA Jednota, in mi nameravamo isto obdržati kot tako. S sobratskim pozdravom, Rev. M. J. Butala, duhovni vodja KSKJ. Joliet, 111. 17. marca 1945. DRUŠTVENA NAZNANILA DRUŠTVO SV. JANEZA KR-STNIKA ST. 11, AURORA, ILL. Prememba datuma seje Ker bo prva nedelja v aprilu Velika noč, zato se je našo prihodnjo redno mesečno preložilo za en teden, oziroma na nedeljo, 8. aprila točno ob dveh popoldne. Cenjeno članstvo naj izvoli to premembo vpoštevati. S pozdravom, August C. Verbic, tajnik. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 57, BROOKLYN, N. Y. Vabilo na veselico. Naše društvo ima že več let navado, da priredi zabavo ali veselico na prvo nedeljo po Veliki noči, ali na Belo nedeljo. To se bo vršilo tudi letos in sicer dne 8. aprila v Slovenskem domu na 253 Irving Ave. Pri-četek ob 6. zvečer, konec o polnoči. Za plesaželjne bo igral izboren orkester; vstopnina 50 centov z davkom vred. Trije izmed navzočih, katerim bo Miss Sreča naklonjena, bodo dobili nagrade. Pripravljalni odbor bo imel vse preskrbljeno za izvrstno postrežbo v vsakem oziru. ' Cenejni člani(ce) in prijatelji našega društva! Pridite torej na to našo pomladansko veselico, da bomo v prijetni družbi pozdravili prihajajočo vi-gred in na ta način saj trenot-no pozabili naše vsakdanje težave v tej kritični vojni dobi! Na veselo svidenje! S pozdravom, za pripravljalni odbor: George Novosel. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ST. 59, EVELETH, MINN. Članica društva umrla Našemu članstvu in javnosti naznanjam s tem žalostno vest, da smo vsled smrti izgubili eno članico, soprogo brata Nicka Pavkovicha, ki je preminula 4. marca v starosti 60 let. Pokoj niča je bila globoko verna žena, saj je hodila sleherni dan k sv. maši; gotovo je zdaj zato prejela zasluženo plačilo v nebesih. Zapušča soproga, kateremu izrekam na tem mestu v imenu društva globoko sožalje. Naj bo blaga pokojnnca zgled nam, ostalim. Priporočam jo v molitev in blag spomin. Naj počiva v miru božjem. John Habgan, tajnik. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 116, CLEVELAND, OHIO Prememba prihodnje seje S tem naznanjam članstvu našega društva premembo datuma naše prihodnje seje in sicer se bo ista vršila vsled velikonočnega praznika šest dni kasneje, oziroma na Belo soboto 7. aprila ob 7 zvečer v navadnih prostorih. Prosim cenjeno članstvo, da izvolite to vpoštevati. K sklepu želim vsemu našemu članstvu, gl. odboru Jednote in njenemu članstvu blagoslovljene velikonočne praznike in radostno Alelujo. S sobratskim pozdravom, John J. Kaplan, tajnik. DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PEN NA. Bračo i sestre! Ovaj dopis osobito neka valja onim, koji sjednice ne polazite, pak i)iti ne znate društveni zaključaka, a to, 4to bi morali da znate: 1. — Naša sjednica na 11. marca bila j ako ljepo i mnogobrojno posječena; 'i tega se držite i vi, ostali, koji redko sjednice polazite. i 2. Taj dan bila je naša us-krsna ispovjed določena, koju smo obavljali 17. i 18. marca. Isto se mi vrlo dopadlo uslijed lepog broja našeg članstva; tako je prav! Zatim imali smo ručak i bili svi zadovoljni. 3. — I vi, koji niste obavili svoje korizmene dužnosti pora-di dela ili kakve druge zaprike, stoga vas molim, da to s prvom prilikom obavite, da ja čim pri-je iz moje glave predam poročilo uskrsne dužnosti duhovne mu vodji KSKJ. 4. — Koji ste zaboravili u-platiti svoje asesmente, molim vas, da to učinite za ovaj mje-sec marc, jer čemo imati prvo tromjesečno izvješče za 1945. 5. — Koji ste se preselili, do-nesite ili pošaljite mi nove ad-rese; isto označite, ako imate telefon^od kuče, da vas u slučaju zamorem poklicati. 6. — Koji ste još mladi, dobro bi vam bilo, da promjenite svoje certifikate iz razreda A, B u razred CC, FF, GG itd. jer su svi razredi bolj i. 7. — Citali ste u prošlom broju Glasila, da bude 2. aprila počela nova kampanja KSKJ sa lepima nagradama. Stoga SVI na delo! Dobro stvorite društvu, Jednoti, sebi i onemu, koga pridobite u naše redove. Dobro nam došli! — Primarno članove od dana poroda pak do 60 godine. Može se zavarovati u razne razrede od $250 do $5000. Sve druge informacije dobite kod mene. Moramo, da idemo: Svoji k svome! 8. — A sada svemu članstvu našeg društva, osobito našim Lratom vojnikom želim zadovoljne uskrsne blagdane. Bog Vas živi! Sa pozdravom , Malt Brozenič, tajnik. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ST. 161, EVELETH, MINN. Vabilo na sejo. Naše sožalje S tem prijazno vabim naše članice na prihodnjo sejo, vr-šečo se dne 15. aprila ob navadnem času in v navadnem prostoru. Zdaj je še lepa prilika iti na sejo, na spomlad in t,kom poletja želi pa marsikatera izmed vas iti venkaj v zeleno naravo, kar ji ne smemo zameriti. Želela bi, da bi na tej seji kaj ukrenile za podvig naše društvene blagajne, da nam bo služila za morebitne deževne dni; zato pridite VSE! Zaeno želim vsem vam in vsemu Jednotinemu članstvu blagoslovljene velikonočne praznike. Bog nam dodeli zopet-lii mir, katerega vsi tako težko pričakujemo. Zelo hudo nas je zadela nedavna novica, da je zopet eden izmed naših evelethskih fantov Sgt. John F. Peterlin dne 8. marca t. 1. padel na fronti v Nemčiji. Njegovim staršem, Mr. in Mrs. Louis Peterlin se še niso posušile solze za prvim padlim sinom Frankom (ki je umrl 4. februarja 1944 na bojnem polju), zdaj je pa vojna zahtevala že drugega, oziroma zadnjega ljubljenca te družine. Žalostna mati teh sinov -junakov je članica našega društva; zdaj je ostala sama z možem. Draga nam sosestra! Zdaj Ti je bilo vzeto zadnje upanje v pomoč na stara leta. Potolaži naj Te Bog, saj je že na tisoče mladih fantov padlo na bojnih poljanah. Naše iskreno sožalje! Tudi nas lahko zadene nepričakovana nesreča. . . Nas smrt še čaka.. Božji volji se moramo vsi vdati in izročiti v božje varstvo. Gabriela M osel, tajnica. DRUŠTVO MARIJA POM. KRISTJANOV, ST. 165, WEST ALLIS, WIS. Naznanjam članicam našega društva, da ne bomo zopet imeli na prvo nedeljo našo sejo zaradi tega, ker je velikonočna nedelja, torej so članice zadnjo. sejo sklenile, da bo seja drugo nedeljo, dne 8. aprila v cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne. Pridite v velikem številu, saj so naše seje zanimive in kratke. S sestrskim pozdravom, Mary Petrich, tajnica. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ST. 190, DENVER, COLO. Vsem članicam našega društva se naznanja, da prihodnja društvena seja se vrši v sredo, 11. aprila ob 7 :30 zvečer; ker druga nedelja v mesecu bo Bela nedelja in priredile bomo plesno veselico 8. aprila ob sedmih zvečer, na Belo nedeljo. Vstopnice so po 35c, imeli bomo tudi izvrstno godbo. Čisti dobiček gre za društveno blagajno, kajti vzele smo že lepo vsoto iz blagajne v tem letu za razna darila in prošnje. Ako ne naredimo kaj za blagajno, tudi ven ne bomo mogle dajati več. Torej prosim vse članice in tudi naša sosedna društva ter prjiatelje, da se te veselice udeleže, saj pri enaki priložnosti hočemo tudi me z vami delovati. Blagoslovljene velikonočne praznike voščim vsemu cen j. članstvu KSKJ. Pozdrav! Amelia Cec, tajnica. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ST. 226, CLEVELAND, OHIO Pozdravljeni, člani in članice! — Pomlad je tukaj in velika noč %se bliža. Tudi naša seja se vrši na veliko nedeljo, dne 1. aprila. Vabljeni ste, da se udeležite v velikem številu. Napravili bomo bolj na kratko, zato pridite točno. Po seji oomo pa sekali pirhe in pomaranče. • Naše društvo je že imelo velikonočno obhajilo. Veliko na->ih članov sem videla pri mizi Gospodovi, tisti, ki pa zadnjič niste mogli priti, pa še lahk'o opravite versko dolžnost. Tako priporoča tudi g. duhovni vodja. Pokažimo pred Bogom in svetom, da smo stanovitni katoličani ! Zadnjič sem malo pojamra-ia, da se noče bolezen poslovili od našega društva. No, pa ne je ubogala in se poslovila. Precej zdravih se je javilo, razen Frank Paika. Pa še drugič kaj več. Pa bolj točno in ob času se udeležujte sej od sedaj naprej. Želim vsem članom in članicam vesele velikonočne praznike. Mary Zupančič, poročevalka. 25-LETNICA SLOVENSKE FARE V DENVERJU, COLORADO Denver, Colo. — V nedeljo, dne 8. julija t. 1. bo za našo naselbino pomemben dan; tedaj bomo obhajali srebrni jubilej ali 25 letnico naše fare Kraljica sv. Rožnega Venca. V ta namen je bil na zadnji letni cerkveni seji ^izbran posebni pripravljalni odbor, ki bo imel v oskrbi vse potrebno za to redko sLavnost. Določeno je bilo, da naj gre ta odbor okoli faranov s prošnjo, da naj bi vsak daroval za to 251etnico $25.00 ali več. Ko so šli kolektat, je dosedaj še sleherni daroval po $25.00, nekateri pa $50.00 ali $100.00, nekateri pa celo $200.00 kot jubilejni dar cerkvi. Vsa čast jim in hvala! Zato dobi vsak darovalec tiket za banket, poleg tega bodo tudi vsa imena darovalcev označena na spominski tabli, ki bo postavljena v cerkvi v trajen spomin še našim potomcem. Ker imamo pri naši cerkvi še okrog $13,000 dolga,, bi ta odbor rad videl, da bi bil letos ves dolg poravnan. Upamo, da se bo to izvršilo, saj naši fa-rani so dobri in radodarni. Na ta način se bomo tudi iznebili plačevanja obresti na dolg, za kar se je moralo že lepo vsoto šteti. Torej darujmo vsi po svoji moči! Ta apel naj velja za vse versko zavedne rojake v Denver ju in v bližnjih naselbinah (farmah). Ce le mogoče, darujte za 251etmco fare $25 ali pa več. Ker zdaj tudi naš narod dobro dela, zato bolj lahko daruje, kar se je že izkazalo. Zaeno ste že danes prijazno vabljeni na to cerkveno slav-nost ali 25 letnico, ki se vrši dne8. julija. Ako bi hotel kateri poslati svoj dar po pošti, naj naslovi pismo na: Rev. J. Judnich, 4670 Pearl Ave., Denver, Colo. Moj naslov je pa: George Pavlakovich, 4573 Pearl St., Denver, Colo. -o- DOBRODELNA, PRIREDITEV CHIKAŽANOV V nedeljo, 29. aprila bo priredba v korist stare domovine Chicago, lil. — Pisma za o-glase za v programsko knjižico in vstopnice so bili poslani na vsa slovenska chikaška in okoliška društva, za katere smo imeli naslove v korist prireditve, katera se bo vršila v pomoč našim ljudem v stari domovini v nedeljo 29. aprila v Češki dvorani na 1838 W. 18th St. Pričetek programa bo ob treh popoldne. Celokupni-trdbor je mnenja, da to pot se bo točnost tiidi vpoštevalo. Na javnost pa vseeno apeliramo, da pride v dvorano že pred tretjo uro in sledi celotnemu programu. Kot je že dosedaj razvidno od priglašenih, ki bo sodelovali pri programu, lahko trdimo, da bo isti bogat in skoz in skoz zanimiv. Imena skupin in posameznikov, ki bodo sodelovali pri tej prireditvi bomo objavili, kakor hitro bomo imeli za ves program skupaj. Ker na takih priredbah ne sme biti brez govornika, smo povabili in se je odzval starosta vseh govornikov Etbin Kristan, predsednik SANSa. Na programu bo tudi za tč čase in za to priredbo najbolj primerna igra "Mati," ki jo je spisal nam a-meriškim Slovencem poznani, v stari domovini živeči pesnik in pisatelj Mile Klobčič. Igra je eijodejanka in je skozi in skozi napeta, ker je povzeta iz partizanskih bojev proti uko-patorjem in domačimi kvizlin-gi. Odbor je mnenja, da popoldanski program ne sme trajati več kot dve uri in pol. Po programu se pa takoj prične domača zabava in ples. Seveda, pijača in jedače bo tudi na razpolago. Vstopnice lahko dobite pri vseh društvenih tajnikih in članih podružnic SANS in JPO. Vsi oglasi za programsko knjižico morajo biti v rokah podpisanega tajnika ali pa predsednika Antoni Krapen-ca, 2031 W. 21 St. do 5. aprila. V pismih smo povdarjali, da mora biti ta priredba solidarna manifestacija vseh čikaških in okoliških Slovencev v korist naših ljudi v stari domovini. Če ne bo, bomo po prireditvi tudi tako zabeležili; koga bo zadelo, nato se ne bomo ozirali. Kdor nasprotuje direktno ali indirektno taki humanitarni akciji, ki gre zatem, da ne pomaga tistim, ki si sami ne morejo pomagati in so najbolj pomoči potrebni tak ni drugega vreden, da se ga postavi na sramotilen oder in kdor gre mimo da mu plune v boraz. Ponovno apeliramo na vsa chikaška društva in posameznike, da sodelujete z odborom do in vključivši 29. aprila, da 'bo ta priredba velik moralen in finančen uspeh. Za združeni odbor čikaških SANSovih in JPO-SS podružnic, Louis Zor ko, tajnik. 2657 S. Lawndale Ave. Chicago 23, 111. SKUPNA SEJA CHIKASKIH SANSovih in JPO-SS PO- ' DRUŽNIC Prihodnja seja vseh čikaških SANSovih in JPO-SS. zastopnikov in zastopnic se bo vršila v pondeljek 2. aprila, pri To-mažinu na 1900 W. Cermak Rd. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vsak posameznik, ki je pripravljen sodelovati v enem alifc v drugem oziru za uspeh priredbe za v nedeljo 29. aprila bo na seji dobrodošel. Ker se ne bo pošiljalo posebnih vabil, prosim vpoštevate to naznanilo. Louis Zor ko, taj. Novi grobovi v Clevelandu Mary Brinšek Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Mary Brinšek, rojena Krajec, stara 65 let. Stanovala je na 1064 Addison Rd. Doma je bila iz vasi Travnik pri Loškem potoku, odkoder je prišla v Cleveland pred 42 leti. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene 162 KSKJ in podružnice 25 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Johna in tri hčere: Mary, Pauline Dolgan in Olga Malnar. Matija Kolar 25. marca popoldne ob 5:15 je umrl na domu hčere Mrs. Anna Schmitz, 570 E. 108. St., slovenski pionir Matija Kolar, star 83 let. Zadnja tri leta je živel pri hčeri Emily Zakrajšek v \Villoughby,0. Zapušča sinove: Matt, Louis in Cpl. Laddie nekje na Pacifiku ter hčere: Mary omož. Tich, Anna omož. Schmitz in Emily omož. Zakrajšek ter več drugih sorodnikov. Andrew C. Mrak 24. marca je umrl v Woman's bolnišnici Andrew Mrak, stanujoč na 1390 E. 47. St. Tukaj zapušča soprogo Suzano, hčeri Donna in Dorothy ter sina Ed-warda. V Pulasti, Pa. zapušča stričnika Eli Karpandy. Po-^ kojni je bil rojen v Brezovici,, kotar Velika gorica na Hrvaškem, kjer zapušča očeta in sestro. V Amerfko je dospel pred 32 leti. -o-1 NEMCI BEŽIJO PRED SOVRAŽNIKOM London. — Zavezniški bombniki so bili v zadnjih 36 dneh 35 kfat nad nemškimi mesti, katere rušijo in razsipljejo v prah in pepel. V Monakovem nimajo ne plina, ne vode, ne elektrike. Ljudje morajo topiti sneg, da dobe vodo za kuh<». V Dresdenu je samo ena glav-nfc ulica počiščena promet. Sodi se, da je že 20,000,000 nemških civilistov zbežali pred bombami in pred zavezniško armado iz svojih domov. Pred vojno je imela Nemčija 250 velikih mest. Zdaj so ta v veliki večini v razvalinah. In nemški narod še ne vidi, da ima dovolj vojne. -o- HITLERJEVA GANG A HO SOJENA KOT MORILCI London. — Komisija Združenih narodov, ki preiskuje vojne zločine, je izjavlia, da bodo glavni vojni zločinci, vključno Hitlerja obtoženi in sojeni kot morilci, roparji iii tatovi. Vorški nadškof je že prej urgiral, naj bodo ti kriminalci rsmrčeni kar na licu mesta, kjer se jih dobi v roke. ^ ROMUNSKI KMETJE SO S/ RAZDELILI ZEMLJO Moskva. — Iz Bukarešte se poroča, da si je na tisoče romunskih kmetov razdelilo 32 večjih veleposestev med seboj. Zdaj pričakujejo od nove vlade, da jim bo to odobrila. SS3gg!S®g®3®5C53! I (j V D A f SS33S33S533CSS3S: s spisal JAN PLESTENJAK SS^sssssssj??^ "Lovrač me ne bo strašil, prosil sem ga odpuščanja," se je tolažil. "Toda žandarji!" Cul je rožljanje verig, udarjanje puškinih kopit, žvenket podkvic na čevljih in ostrost besed, ki jih zna oblast in- postava. , * "Ne boste me!". Skobacal se je izza skrinje, pobral'iz nje ar in s težko roko. ve oči na sliki. Bile so svetle, " spe, radodarne, božajoče, ta- Kaj hočemo, je že tako. Nič ne marajte," jih je tolažil, v puiučila. Milka je ihtela v kotu, da so ji oči zatekle. Ka-,„r_„ ____HJ P I I I H I I tra se je uusila pred ognji- : o kot takrat, ko je delil od- duši pa preklinjal morilca, ki ščem, pred hišo je tulil pes, v j pustke s semnja. Toda te .oči je pobil njegovega dobrega pri-hlevu hrzal konj in utrinjal, j. o bile mrtve. In v te mrtve oči jatelja. da bi se utrgal in zdirjal.h go-i je pala senca in iz te sence se! Žganje je razgrelo pogrebce spodarju. je zarezal obraz Marijanice , . .jin so se razvneli. "Milka, še oči si boš izjoka- Počilo je, konj je planil v Ratink je udaril po mizi in la, nikar no! Kar je, to je. Bo j reber, oče pa se zgrudil kot j prav tedaj je stopil v gostilno že kako!" je v tresljajih zlo- pod-ekana bukev .. .^^^^^Uud^andar^^^^^^^^^^ Hotela je dvigniti roko, da bi prisegla, pa je bila roka pretežka. Ženske so to opazile. "Bog in sveti križ božji, priseči je hotela," so šepnile ženske. Na okna je udarila žalostna, revna pesem edinih dveh zvonov, ki ju je pustila vojska. Pogrebci so utihnili in hiteli iz hiše. Lovrača so vzeli z voza nosači, pogrebci so se zvrstili za krsto in s sklonjenimi glava- mi šli na pokopališče. OPOZORILO POLICIJE Ko so padle na rakev prve Clevelandska policija opozarja kepe prsti in kamenja, se je meščanstvo na sledeče: Zdaj na Milka zgrudila; v grob je je.ča- pomlad se otroci igrajo zunaj. lo glasno ihtenje hčera in si- Kjer vidimo otroke, vidimo na; ' nov, sorodnikov in vseh, ki so vadno tudi pse, ki se igrajo z se prišli poslovit od Lovrača. njimi. Ker je vedno več: poja- Marijanica je klečala v bli- vov pasje stekline so zdravstve- I • ■ vV w .km-o m; ne obtesti odredile važne kora-zim groba m bila kot ubita. Ni- ne od* nost kolikor ti z ustnicami niti z očmi m ke» aa se trenila; grob ji je bil tuj, po- mogoče omeji. u • •• UM- 1 ■ A 1 Začetkom anskega leta smo grebci so ji bih tuji . videla siučajev pasje ste- ,e le praznoto, prepad, v ka- se zaradi tega od- terega pada, pada . redile karantino psov. To zahte- Molitev je utihhi a ya da y hiši ali v ograji Orožnik, ki je stal za Marija- Mi. ako je ^ zunaj na ce. nico, se je zganil, vrgel puško mQra bm yedno na vrvici. na ramo in položil roko na Ma- ys'akega psa smej0 oblasti ponj anico: brati> ki teka na cesti brez nad-"Marijanica, v imeau posta- zorstva< Ako hoče dobiti lastnik ve pojdite z menoj!" pga nazaj, mora plačati globo Stresla se je in s težavo vsta- Ak0 pe§ koga ugri/ne, mora biti la. Brez upora mu je ponudi-j Ha preiskavi najmanj 10 dni. la roke. S klecajočimi koraki,; y vsakem slučaju, kjer pes bleda in tresoča je odšla z njim : ugrizne kako osebo, se mora to s pokopališča. ; naznaniti policiji ali zdravstve-Marijanica je že tisto noč | nj oblasti v teku ene ure. Treba spala v zaporu, ki ji je bil j je navesti natančen popis psa in kljub tesnosti neznanski pre-jkrajf kjer se nahaja. Takoj je pad. Vsa topa, v grozni megli' . je čakala in čakala, odgovar- treba poklicati zdravnika. Dokler pa ne pride zdravnik, naj teče na ugriznjeno mesto neprestano mrzla voda, da se s tem odstrani pasje sline, ki so morda strupene. Vsega tega bi pa ne bilo treba, če bi imelHpse pod kontrolo v hiši ali pri hiši, na cesti pa privezane, kakor to zahteva mestna odredba. Torej za korist vašega psa in vaših sosedov je, če se ravnate po odredbah oblasti. —-o- pa kakih 93,000 na mesec. Predlog je bil poslan v senatno zbornico v nadaljno akcijo. Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženj« svoje organizacije investirati v Obrambne bon-de in znamke (Defense Bonds and SUmwO. ReriJe F in G. POSLANSKA ZBORNICA JE PODALJŠALA ZA ENO LETO OBVEZNO VOJAŠKO SLUŽBO Washington. — Poslanska zbornica je soglasno sklenila,! da se podaljša obvezna vojaška služba še za eno leto po 15. maju 1945. Debata o tem je tra-, jala samo pet minut. Ako vojne ne bo konec do 15. maja 1946, bo moral kongres zopet o tem razpravljati. Ako bo pa vojna končana prej na vseh frontah, bo ta postava avtomatično ob veljavo. Do 1. julija potrebuje armada še 405,000 novincev, potem govala Marijanica, da bi dodala besedam nekaj žalosti in o-bupnosti. Milka pa je še sunkoviteje aa i h tela. ' > ' ' ■ raimo Milka se je zgrozila. Zunaj! "Hudiča, jaz pa takole mi-s lajal pes, petelini so peli in • slim. Baba je skuhala vse to, staji so meketale ovce. Mle-ie meni verjemite. Nič prida na svetloba se je cedila skozi i ni, že oči jo izdajajo." okno i;i sesala temo v sobici, v Pogrebci so se spogledali in Navijmo gra-' kotih, pod stropom; izmedlela prikriti sum je oživel v njiho-luč v luči dneva. ivih dušah. "Danes ga pokopljejo!" je Zandar je lovil besede z oč- Vriknilo Milki v dušo. Ni čutj-M in z ušesi, la lakote, ne utrujenosti. Tava-1 "Ne se prenagliti, možje; Pre-la je kot vešča po dvorišču, po ihtava bo dognala!" jih je mi-hiši, b< žala ovco in konja in se žandar. gibala Marijanice, ki je bila "Pa naj toži!" je zarenčal : iršava, črna pod očmi in ne- Ratink. prespana. Vso noč je čakala, Kot strah se je tisti hip prida jo pokliče Matevž. Vsako!plazila v gostilno tudi Marija-uro ji je bilo tesneje; če je pesinica, Oblečena je bila črno, oči ralajai. se je zagrnila z odejo, je povešala, obraz ji je bil vo-da bi ne zagledala orožnika. cen. :iaiev2a bi pes ne oblajal. "Hinavka!" je siknila neka "Morda se je sam javil; vol- ženska, čitev je zadosti," je pomislila, j Pogrebci so umolknili. Mari-"Jaz sem nedolžna," se je to- janica se je sesedla na stol pri jLovračevih, ki je še pogledali me ima, ne bo me iz-j niso. Pogled je zapičila v tla, ustnice so ji trepetale od čudne je zarjovel Ratink . "Za mofon, naj poje v spomin njemu. On mi ga je kupil. Čakaj! Tale mu je bila najbolj všeč," je blebetala žena in navila obrabljen gramofon, ki je s hre-ščanjem in škripanjem tulil v maršu prav za prav mrtvaško pesem'. Iz kota v kot se je valila melodija, se razbijala ob tramovju pod stropom, se lovila pod mizo in uhajala skozi okna v dolino do globeli, skozi vrata v hlev in do psa, ki je še bolj obupno zavijal. "ViŠ, prav tako lepo poje kot tisti večer, ko ga je ata prinesel," je segla v melodijo Marijanica in se po kobilje zarezala lažila. v medlo luč, ki je revno brlela.' "Rac Ko je gramofon utihnil, so se dal!" si je iskala pomoči, lovili v temnih kotih le še posa- "Le kam ga je zaneslo?" se groze, mezni zvoki. Potem pa je bi- j je izpraševala zjutraj, ko jo je j "Psica! lo v hiši mrtvaško tiho. j iz premišljevanja prebudil dan. in se razkoračil pred njo. V pe- "Milka, uro navijemo, dolg-j "Kar pripraviti se bo treba steh mu je pokalo členkovje; čas je!" je v nemi grozi zapro- ;.oča ," je ogovarjala Milko in;kar škripal je z zobmi. Za kosila Marijanica. Katro. 'rak se je približal žandar. "Ne, mrliča imamo!" je kri- "Še to najhujše prebolimo,' "Psica!" je ponovil. "Sedaj knila Katra izpred ognjišča, potem bo pa že *lo. Drug dru-1si srečna, ko si ga spravila. Fej Tedaj je vzkipelo mleko in ne- gemu si bomo pomagali," je ho- ie bodi." prijeten vonj se je razlezel pj ti^a tolažiti. ; "llbijte jo!" je kriknila sta- hiši. Marijanici je bilo, kak r i Marijanica se je začela obla-'rikava ženska in se penila od da se je razlil vonj po krvi, ki j čiti v črno obleko. Vse ji je jeze. V roki je že držala stekle-je vrel iz moževe rane, po vsej letelo iz rbk, vse ji je bilo na- nico, da bi zamahnila po Ma-hiši. robe. Nemirna in razdražena rijanici. "Neroda!" to je bilo vse, kav je priganjala dekleti, naj hitita. "Mir!" je zaukazal žandar, je mogla izgrgrati Marijanica:' Fantje sploh niso prišli na dom pa tudi njemu je utripalo v Včeraj se nihče ni dotaknil.!—. Studila se jim je mačeha, spoznanje. "Morda imajo le Skrivoma je použila le Marija- Če so bi?i s^mi, so se pridušali, prav!" in izpila j da je ona to pripravila. i "Da je sram ni in da se kaz- Ko so uredili živino, so zakle- ni božje ne boji," so povzele nili in se podali k pogrebu. Hče- ženske. ___r..r______— ____ , re so hotele k. očetu. Marijani- "Prisezi tukajle pred Bo- Zadnja beseda jo je tako ; ca jih je šiloma trgala na dru- go m, da ga nisi ti najela!" je grozno zbodla, da je ni cele i go pot. velel Ratink. izgovorila. Zaželela si je ->ia- "Ne smemo! Komisija je Marijanica je trepetajoče tevža, da bi se ga oklenila in tam* Nihče ne sme blizu. Kar!vstala, ni našla besede, ni na-bi jo branil pred strahovi, zi- k fari pojdimo. Tam počaka- šla niči misli. Oči so ji begale jajočimi vanjo iz vseh kotov. 1 mo." od stene do stene, nikjer pa ni- Milka tudi to zadnjo noč I Vlekla je za roko Milko, ki je so našle vrat, da bi pobegnila, pred pogrebom ni spala. Strah glasno ihtela, in bežala po str- Končno se je zagledala v žan-je ni bilo. S stene je snela oče- mini kot preplašena zver. darja, ki je mrko oprezoval po- ^ tovo sliko in s pogledom nanjo Prav ta čas se je res zbirala grebce in razmišljal, kaj in ka- | molila, molila, molila s srcem, komisija pri mrtvem Lovraču, ko naj ukrene, da bo zadoščeno z dušo, z ustnicami, z vsem te- ki je ležal tri dni v gmajni. Ves postavi in ljudski jezi. lesom. Molitve si je sama u- čas in od vseh krajev so ga "Prisezi!" je rohnel Ratink. stvarjala. srce jih je rodilo: ljudje hodili kropit in gledat. "Nisem kriva!" je izjecljala. "Bog, Oče moj, usmili se duše "Čuden, prečuden je bil vse Obraz ji je splahnel, pobledele mojega očeta. O Bog, usliši življenje in taka je smrt nje- so ji tudi zavaljene roke in prošnje moje matere, ki je v gova, 'so plašni modrovali spo-, tresle so se ji noge. Praznota nebesih in je zanj molila. Usrr.i- .ona. Plešat možicek, ki je sta- se je odpirala pred njo in zdelo li, usmili se njegove duše ti, noval samski t leseni bajti, je'se ji je, da pada v to veliko jala sodnikom in gledala z du-, šo v črno temo. Ko je stala v dvorani pred zborom mož, ki naj odločijo o njeni usodi, je čutila, da visi nad njo nekaj težkega, ki ji grozi, da jo stre. Ko je po hudih, kot večnost dolgih urah vprašal sodnik: "Ali se čutite krivo," je zajec-1 jala: "Da!" In je dodala za opravičbo: "Ko je bil pa tako čuden." Potem je umolknila. Cez pet let sta se v isti dvorani srečala z Matevžem, ki se je vrnil in ga je zgrabila pravica. Spogledala sta se obsojenca in se z očmi poslpvila. Vse drugo je utonilo in sta si bila neznana, romarja, ki jima je bila določena pot: Tja in nikamor Naročite si na novo izdani ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Z angleško izgovarjavo. trdo vezan, 273 strani, nad 20,000 besed. Cena $5.00 s poštnino vred. PiSite na: DR. F.nJ. KERN 6232 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Angleiki olitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West ISth Street New York 11, N. Y. i /s VLOGE r tej posojilnici »varovane d® I5.WM* v Federml Savings A Loan Inswanoo Corporatism, Washington. O. G. Sprejemamo oeebne in druitvene vloge. LIBERALNE OBRESTI SC. Clair Savings St Loan Co. 8234 St Clair Avenao - Hind. 117« CLEVELAND I.. OHIO ^3iiiM:fi;::iciin;iniiiiic3aiiiiiiiuiouiiumniniwiitHimE3ni:iiiiiiiiC3iriMMiMiU!iti:in!iiic]iiiiiniu Naročite si SLOVANSKO USMERJEN LIST "Amerikanski Slovenec" nica nekaj "žegna" kozarec žganja. "Spat pojdimo, jutri se b treba pripraviti za pogreb." i o Stane letno $4.00: za pol leta $2.00. Za Chicago in inozemstvo $4.50 in za pol leta $2.25. Od 1. februarja do 15. aprila 1945 ima list "Amerikanski Slovenec" posebno kampanjo. Vsak, ki se naroči na list in plača celoletno naročnino dobi lepo nagrado: GLOBALNI ZEMLJEVID izdan v knjigi 14x10 v 48 straneh. Poslužite se te redke prilike in naročite si list zdaj. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road Chicago 8, HL i|b V Clevelandu Uhaja že nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiAi vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni na "AMERIŠKO DOMOVINO" nam »poročite in poslab* vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bu list dop&del. AMERIŠKA DOMOVINA ____— __ - . • 3 <1 /M • ZAHVALA V svojem imenu, tako tudi v imenu mojega brata Franka in treh sester Mary, Katarinz in Ane izrekam tem potom najlepšo zahvalo vsem onim, ki so nam povodom smrti nad vse ljubljenega našega očeta John R. Sterbenz izrazili svoje sožalje, naročili sv. maše zadušnice, darovali vence, ki so prišli pokojnika kropit, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili do groba. Lepa hvala našemu g. župniku Rev. P. Sprajcerju za pogrebne obrede in onim, ki so dali pri pogrebu stroje avte na razpolgo. Lepa hvala tudi cenj. KSKJ. za naročeno sv. mašo zadušnico in izraženo sožalje tako tudi društvu sv. Petra št. 30 KSKJ. za vso pomoč pri pogrebu. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Pokojnik je preminul v Calumetu, Mich, dne 28. febr. t. 1. v starosti 87 let. O njegovem življenju, je bilo lepo poročano v Glasilu št. 11 z dne 14. t. m. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V imenu žalujočih: JOHN STERBENZ, sin. • L'Anse, Mich. 23. marca 1945. FROM THE OFFICE OF THE SUPREME SPIRITUAL DIRECTOR Dear Members of the KSKJ: In these times when the courts are filled with divorce cases, it happens that our KSKJ has also more than the usual number of people who are getting divorces and marrying in court. We have also some cases of the boys in the service marrying outside the Church. There are some secretaries who act as though this is all right, especially in these war times, but our KSKJ must have the same rules for everybody. Everyone who joins the KSKJ joins a Catholic organization and he remains a member of the KSKJ only as long as he is a practical Catholic. In fact the KSKJ cannot legally accept dues from anyone who is not permitted to receive the Sacraments in the Catholic Church. That is why the KSKJ returns all dues paid in from the time of a civil marriage or a marriage in a Protestant church. Anyone getting a divorce should have his case reviewed by his Bishop's Court, and if the Bishop's Court decides that he or she is not at fault in living separated from husband or wife, then this person, because he or she will be permitted to receive the Sacraments, has the right to remain in the KSKJ. Our soldiers should most of all think of their souls, because they are in greater danger of death than are others who are left at home. For that reason, no one who thinks of the soul's welfare of our soldiers will approve of their court marriage. We are doing them the greatest good if we can prevent them from marrying in court by making them realize that their insurance in the KSKJ can no longer be in force. We are writing this letter so that all those in the service will become aware of the fact that we cannot make exceptions in their case, even though they are overseas. All secretaries must notify the Supreme Office of all members who are married outside of the Church, or who are divorced, or who are living separately without the approval of their Bishop. We do remind all our members of these things when we send out the Easter Duty certificates, but it seems that more reminders are necssary. Some secretaries do not seem to understand the seriousness of this law. One of the secretaries has sent in a request for a change of beneficiary. A divorccd man, who married a second time in court, asked to have his second wife named the beneficiary in his policy. The secretary who does this forgets that the KSKJ is not just an insurance society. It was organized also as a Catholic Union and we intend to keep it as such/ Fraternally yotrrs, " * " Rev. M. J. Butala, Supreme Spiritual Director. As President of the National Fraternal Congress of America, and pursuant to direction by our Executive Committee, I hereby proclaim May 20 to 26, 1945, as Fraternal Week. It is urged that National Officers of societies holding membership in the Congress, shall communicate t'his fact to their local lodges and their field workers well in advance of the week named. Local lodge officers should join with such committees as may be appointed by t'he State Fraternal Congress in each state, to fully promote a program which will be forthcoming from the National Fraternal Congress of America Committee on Fraternal Week. Through united effort during t'he week of May 20 to 26, we may bring to the favorable attention of our people the complete protective and fraternal service offered by our fraternal benefit societies. I request that each Society have this proclamation published in its official Magazine so that all members may be fully informed. Respectfully submitted, Farrar Newberry, Pres., Nat'l Fraternal Congress of America. JOLIET KEGLERS STAGE TUMBLER NIGHT, PINSTERS DROP IN SOLO AVERAGES Joliet, 111. — It was "TUMBLERS" nite last week as the Joliet KSKJ Men's Bowling League pinsters rolled poorer-than-average scores and most of the averages took a beating as some bowlers dropped as much as one pin in their averages. The bright spots were the rolling of a 567 series by Frank Gregory, the high single game of 216 rolled by Roy Keith, and the pick-up of the big three split by Lou Fabian. Hats off department for the week . . . Frank Gregory's j 567 series, Roy Keith's 216^ game, and Lou Fabian's split i pick-up shot . . • ot'her 200 honor roll members . . . Lou Fabian 206, George Karl 203 and A1 Juricic 202 ... not an impressive roll . . . Will Kuhar is an ideal (???) anchor man ... to think of it . . . he won the second game for the Avsecs by sparing the last frame • • • and picking up two pins on the extra shot MEETING POSTPONED West Allis, Wis. — At this time I want to inform members of Blessed Virgin Help of Christians Society, No. 165, that our meeting 'has again been postponed from the 1st Sunday to the 2nd Sunday of the month. ** This change is due to Easter falling on the first Sunday. Therefore, our meeting will be held April 8, at 2 p. m. in the church hall. Won't you come to this meeting? Our membership is large, but so few members attend. Try to come and bring some new ideas. Also I must remind those who are in arrears with their dues—please be prompt and pay them each month before t'he 25th. Mary Petrich, sec'y. -o- The Eagle Store 703 789 724; to win the game by two pins Slovenic Coals ... 875 6§6 886 The Slovenic Coals by winning two games from the Eagle Store team gained a game on the leading Peerless Printers team. Roy Keith's 547 and John Churnovic's 517 series . nice going, Will . . . some of the boys cashed in on t'he City -Bowling Tourney prizes . . . Congratulations .... Of late, John (Good Old 679) Bluth is hitting his stride and rolling very good scores . . . were high for the Slovenics i in t'he mid 550's mostly and Andy Kludovich's- 499 cherries seem to be in season was high for the Eagle team. • • for the bowlers . . . they Peerless Prints . 722 770 880! sure pick up a lot of them . .. Avsec Prints 830 772 838 i John Culik must like Brooklyn The Avsec Printers dropped!- • • he sure was crossing over the Peerless Printers twice. John (Smiley) Azman's 522 and Lou Zeleznikar's 521 series were hig'h for the Avsecs, while Matt Slana's 500 and a lot last week . . . and John Azman's unpredictable hook . . . when it works, it's a honey .. . but when it doesn't oh boy, it sure is sour . Eddie Ramuta's 498 series | Roy Keith won the prize for were high for the Peerless team. Tezak Florists ... 720 868 892 | | White Fronts ......759 767 791! Flash-s hook (???) The Tezak Florists won two him gome necR exercise games from the White Front, _ ^^ _ ^ stand_ two weeks in a row . . . Gene Tezak has a "corner" on the ten pin . . . Doc sure admires it Liquors to stay in second place — three games behind the leaders. Frank Gregory's 567 and Gene Tezak's 544 series featured the Tezak attack, and John Bluth's 526 and A1 Juricic's 501 series bannered the White Fronts cause. Bleacher Views . . . W. L. Pet. Peerless Prints _ .48 33 .593 Tezak Florists .. .45 36 .556 Slovenic Coals .. .44 37 .543 Avsec Prints ..... 39 42 .481 1'ne Eagle Store 35 46 .432 White Fronts .... 32 49 .395 Killed on D-Day Cleveland, O. — Pfc. Jos. Rozman, a paratrooper who was reported missing in action in France on D-Day, was killed on that date, according to a War Department telegram reecvied by his wife, Alma, 2862 E. 64th St. Pfc. Rozman, 33, was the father of a two-year-old son, Daniel Joseph. Before entering the Army in April, 1943, he was employed by the National Screw and Mfg. Co. He went overseas in- Jan. 1944. He will be posthumously-awarded the Purple Heart. His parents, Mr. and Mrs. Louis Rozman, live at 866 E. 64th St. The paratrooper was a native of Yugoslavia and came to this country in 1920. -o- Killed in Germany Cleveland, O. — Staff Sergeant Louis Svetek was killed Feb. 20 in Germany, according to a War Department telegram received by his brother, Pfc. Frank, who is on duty at Fort Bragg, N. C. A graduate of Mayfield Heights High School, Sgt. Svetek was employed by the Warner and Swasey Co. before his induction in Feb. 1941. A D-Day veteran, he served in Iceland for 18 months before going to the European area. BIRTHDAY PRAYER May the God of all please grant my plea On this anniversary of my birt'h Just keep my mother free from harm Until peace returns to this earth. You know dear Lord she's all I have And we had not many years together So please grant us now some earthly peace Before we walk amid Heavenly heather. For this I pray this day, dear God And this one thing please bestow As this does mean so much to me So much, only You could know.—Pvt. Geo. Engeln. -o-- Returns to Action Cleveland, O.—Pfc. Anthony F. Lunder has returned to action with 'his infantry unit after recovering from wounds suffered in France Jan. 29, according to word received by his parents, Mr. and Mrs. Anthony F. Lunder, Sr., 6704 Bonna Ave. Pfc. Lunder, 21, was graduated from Thomas Edison High School and employed by the National Acme Co. before his induction in Sept. 1943 He went overseas last June. REMINDER Brooklyn, N. Y. — This is to remind all members of St. Joseph's Society, No. 57, K. S. K. J. of Brooklyn, of the affair which will be held Sunday, April 8, in the American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. The affair iš scheduled to start at 6 p. m. Make every effort to come early, as you all know that we must observe the national curfew regulations, and that means that t'he last waltz will be played at 11:45 p. m. Tell your friends about this affair and bring them along for a very good time. Our member, Cpl. Joseph Zagar, writes from France, that he will be unable to be wit'h us to attend the dance, but has hopes that it won't be long before he will join us again. We certainly do miss Joe, because he never missed any affairs sponsored by our Society. Joe also sends his regards to all friends and members. Reporter. Maybe Yon Know...^(Imasy. IN ONE MONTH RED CROSS EMERGENCY LOANS Wounded in the Philippines Cleveland, O. — Cpl. Frank J. Seme was wounded last month in t'he Philippines, the War Department notified his father, Lawrence Seme, 19601 Cherokee Ave. The medical technician, 24, is a graduate of Collinwood High School and was employed by the H. N. White Co. before entering service in Aug. 1942. He has been overseas since June 1943. BEFORE ASSIGNMENT TO FRANCE DURING INVASION, RED CROSS CLUBMOBILE GIRLS IN ENGLAND HAD TO PASS AN 8-DAY COURSE IN I.I DRIVING 2*TON TRUCKS 500 MILES RED CROSS CHAPTERS HELPED IRON OUT MORE THAN 4 MILLION PROBLEMS FOR SERVICEMEN. VETERANS AND THEIR FAMILIES 0URING THE J i LAST YEAR r-'jgai 1r—■ THREE CHI QUINTS ON AS STEVES NEAR FINAL LEAGUE SESSION TO HOLD ANNUAL SPRING DANCE Brooklyn, N. Y. — The St. Joseph's Society, No. 57, of j Brooklyn, N. Y., will hold its j annual Spring dance on Sun-| day, April 8th, in the Slovenian Auditorium at 6 p. m. Music for t'his gala occasion will be furnished by Pietro's Four-Piece Orchestra. The admission will be 50c, including tax. All are invited, so come one, come all. We assure a good time! Sophie Guardia. German Prisoner Cleveland, O. — Previously reported missing in action since Nov. 14, Pic. Edward A. Tomazin is a prisoner of the Germans according to a letter written by him on Christmas Day to his father, Joseph Tomazin, 5700 Bonna Ave. The infantryman, 20, is a graduate of East Technical High School and entered service in June, 1943. He has been overseas since last August. -o-— EASTER GREETINGS Oh, rare as t'he splendor of lilies. And sweet as the violet's breath, Comes the jubilant morning of Easter, A triumph of life over death; For fresh from the earth's quickened bosom, Full baskets of flowers we bring, And scatter .their satin-soft petals To carpet a path for our King. —Anon. -o- A Tree Grows in America Advanced to Sergeant Cleveland, O. — John Pe-rusek, stationed at McCloskey, General Hospital in Temple, I Texas, has been advanced to sergeant, it was learned by his parents, Mr. and Mrs. Joseph Perusek, 14814 Hale Ave. Sgt. Perusek, 27, former student at Collinwood High School, enlisted in the Army n October 1943. His brother, Crl. Stanley, is stationed; at Huntsville, Tex., as a military policeman after duty in Italy. 'i Chicago, 111. — Park View Laundry, Gottlieb Florists, and MRiarch Beers were "on" and swept clean at the last week's session of t'he ChicagD Steve pin circuit. The losers were Darovic Lawyers, Kosmach Boosters, and Dr. Grill quints, respectively. In the other two tilts, the Zeleznikar Fuels tripped Fidelity Electric, and the Jerin Butchers set back the Tomazin Taverns. High Scorers: Vincent Novak 514, Pete Bogolin 492, Louie Dalmovich 512, John Sluga 450, Victor Prah 575, Bill Arbanas 493, John Jeray 491, Louie Zefran 477, Ken Klaczynski 556, Hank Baseo 554, Louie Zulich 465, Louie Zidaric'h 446, Wally Smyth 579, Frank Bicek 516, J. R. Tomazin 540, Victor Mladic 442, Louie Rabetz 555, Frank Koporc 531, Carl Strupeck 605, Frank Strupeck 462. 200 bucket: Ken Klaczynski 223, Wally Smyth 225, J. R. Tomazin 234, Louie Rabetz 235, Carl Strupeck 202, 232. PFC. JOHN ZAGAR WRITES Brooklyn, N. Y.—Pfc. John Zagar, member of No. 51, who is somewhere in the Philip-! pines, wrote to Joseph J. Klun that he has just returned for a well earned rest, but can't tell at this time about the fighting. However, he did manage to get a few Japs, but said he didn't get any satisfaction killing them. He says that it's just a dirty job killing them, a job which must be done. After reading John's letter I was handed a letter which was received by Mrs. Agnes Zagar, John's mother, from his commanding officer, which reads: "Dear Mrs. Zagar: Your son, Pvt. John Zagar. has conducted himself courageously in combat. Our organization has been in combat area for the past six months and as your son's battalion commander, I 'have had many opportunities to observe him and his work. His actions have been commendable which reflects great credit upon himself and 'his country." I am sure that Mrs. Zagar was proud to receive this letter. We are all proud of you, John; just keep up the good work and keep digging fox-'holes# so that the Japs won't get you. Reporter. Bombardier-Navigator Cleveland, O. — Flight Officer Anthony L. Znidarsic, son of Mr. and Mrs. Anton Znidarsic, 5814 Bonna Ave., recently was graduated as a bombardier - navigator from the Midland Army Air Field, Texas. SLEEPING QUARTERS RESERVATION BLANK KSKJ Bowling Tournament, Waukegan, III. April 14 • 15, 1945 £ • Please reserve quarters for Name .............................................. Society No........... House No. and Street ..............................................— City ...._....................................... State........................ Send this reservation coupon to: Mrs. Frances Terchek Housing Chairman 816 Prescott St. Waukegan, HI. * OUR PAGE WAR KITCHEN ay FRANCES JANCER 1110 Third St. L* Salle, ni. For that left over ham from your Easter Dinner there are quite a few different methods of utilizing it. Here are a few tips: Ham a la King 10 servings. Prepare 2 cups cream sauce. When the sauce is boiling, add 2 cups cooked diced ham, 2 hard cooked eggs, diced, 1 cup sauteed mushrooms, or canned mushrooms, 1 tablespoon chopped green pepper, 1 tablespoon chopped pimiento. Serve very hot on rounds of toast, rusks or in bread cases. Sliced stuffed olives may be added, if desired. Ham and Corn Croquettes Combine and mix well: cups cream style corn, 2 tablespoons chopped green pepper, 1 cup ground left over ham, 1 beaten egg, >/2 cup dry stale bread crumbs. Chill these ingredients. Shape them into 8 croquettes. Dip them into: dry seasoned bread crumbs and then into 1 egg diluted with 2 tablespoons water, and again in crumbs. Fry them in deep fat. Serve the croquettes with tomato sauce. Potato Hazelnut Torte 4 eggs, 5/8 cup sugar, 2/3 cup roasted hazelnuts, ground, 2 tablespoons rum, 10 ounces mashed potatoes, 1 tablespoon sugar, grated peel of % lemon, 1 teaspoon vanilla. Beat egg yolks until light, add sugar and beat well. Add hazelnuts, then mashed potal-toes, rum, vanilla, sugar, and lemon peel. Fold in stiffly beaten egg whites. Turn into buttered and floured 8 inch form pan. Bake in moderate oven for about l1/^ hours. When cool, dust with powdered sugar. Serves 8 generously. Banana Pecan Ice Cream 1 cup mashed ripe bananas (2 to 3 bananas), 2 teaspoons lemon juice, yA cup sugar, 14 teaspoon salt, 1/3 cup milk, 2 egg whites, 1 cup whipping cream, 2 egg yolks, 1 teaspoon -vanilla extract, Vfe cup coarsely chopped pecans. Mix together bananas and lemon juice. Add sugar, salt and milk, stirring until mixed. Beat egg whites until stiff. Whip cream until thickened but not stiff. Beat egg yolks until thick. Combine banana mixture, egg whites, egg yolks, cream and vanilla. Turn into freezing trays of an automatic refrigerator. Freeze, with indicator at coldest setting, stirring every 30 minutes until niixture begins to hold its shape, adding pecans during final stirring. Then freeze until firm. Makes 8 servings. -0- sec&r- "I NEVER KNEW THE RED CROSS DID THAT!" MINUTES Eleanor "Bumpy" Stevenson Co-author, with Pete Martin, of "I Knew Your Soldier" I have just returned from many months of Red Cross duty with front-line American troops in Italy, and I am surprised that people here know so littie about what 4500 Red Cross girls overseas are doing to make life easier for the combat soldier. It isn't only coffee and doughnuts that we give them, though a 'hot drink means a lot to men just out of foxholes. It isn't only the Red Cross trucks equipped with the little comforts, so welcome and so unexpected — cigarettes, toothbrushes and soap, phonographs, games and magazines. Much more important is the lift they get from seeing what t'hey call an honest-to-gawd" American girl, wearing big Army shoes and leggings as muddy as their own. Good-natured, helpful, kidding, she is what these boys need more than anything else — a link with home. No one else in the Army has time to do the little things that mean so much. All our club-mobile units, for instance, carry "state books" in which we ask the soldiers to write their names and where they come from. Often through these books we have brought old friends together in the combat zone — even, sometimes, broker and brother or father and son. Before the boys go up to t'he front, they give us last-minute letters to mail, souvenirs ta keep for them, watches to be repaired, dogs, cats and other pets — even donkeys — to care for until they come back. Wnen they return, one of the first things they want is to clean up and feel human again. In Palerno one of the most welcome things the Red Cross did was to operate a whole building fitted with showers and barbers. "Boy," says a muddy infan-. tryman, as he stiffly gets out of the truck that has brought him in from the front, "did we advance that time.!" "Swell!" answers a Red Cross girl. "How far?" "Eighteen yards!" Sometimes he is kidding, sometimes it is only too true. At Anzio I've known soldiers who were in the same foxhole for four months. When they come back, it's our job to take them out of that foxhole mentally. They want to get what they have been through off their chests, and there's no better listener than a sympathetic American girl. A soldier once remarked to one of us, "This is t'he first time in two years that anyone has paid any attention to me." There are Red Cross girls in hospitals both near the front and behind it. We even try to have a girl in the receiving tent where the stretchers are laid down. If she can she will give t'he wounded man a cigarette, and say some simple human word to calm his apprehension. "You'll be all right, kid. They'll take good care of you here." Then perhaps she will tell him what his outfit did in that last bloody push. So they reached the objective! Already he feels better. In the wards the Red Cross girls help the wounded in many ways, giving them t'he Here's one with more than just an arm gone. You must persuade him that life is worth living. Tell him over and over again, for days and even weeks, "But fook, Johnny, you're the same person ins/di that you were before. Nothing that is really you lias gone If such sights tear our hearts, our consolation and our reward is knowing that these men feel nearer to home because of us. The Red .Cross represents the families they left behind; our girls are. doing the small helpful things that these boys' mothers and wives and sweethearts would be doing if they could be overseas. Tq the soldier,, we are a living pledge that the people at home are thinhing of him all the time. » One Red Cross girl went to visit t'he crew of a 240-mm. gun, and sat down to chat on one of its protecting sandbag ;. After she had gone' the crew wouldn't let anyone else sit on the sandbag that she had honored, and charged $5 for ihe privilege of sitting on the ?andbag next to it. Those men truly appreciate our help and our presence with them in their ordeal. It makes us feel very proud—and hum-bie, too, for what we can do is pitifully small compared with what they are doing. We need more of everything — personnel, supplies and money to provide both. We do what we can. The rest is up to you. * The selfless work of these girls is only one of the many vital services performed by the .Red Cross. Its field men are working even nearer to the enemy's guns on the life line between family and foxhole. Its home. service, available to every soldier "anywhere, helps solve ^family problems and deals with home emergencies when distance makes him helpless. Its collection of plasma and whole blood donatons ftas saved countless lives. The Red Cross deserves your support, and needs it. Give generously to your local Red Cross War Fund Campaign. -o- ANNUAL MEETING OF THE SUPREME BOARD OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) HELD JANUARY 29 TO 30, 1945 IN THE HOME OFFICE, JOLIET, ILLINOIS Easter news, wrapping up their Purple Hearts to send home, writing letters. Here's a boy with one arm gone. You sit by his cot while he dictates. "Dear Mom — I'm in hospital, but it's really only a scratch : . Then you must try to make him understand it's best in the long run to tell the truth, that he's lucky compared with a lot of others. We are about, to solemnize the Church's greatest feast with all the ardor and fervor of the first Christians. When the procession through the palm-strewn streets was over, when the words of the consecration had been pronounced, when the last cloud of dust of the crucifixion scene had thinned and vanished away, when the final word uttered by the Divine Savior had faded over the hills of Calvary, when the soldiers awoke and found the tomb empty, a consciousness remained that these days had left deposited on the silent shores of memory images and precious thoughts that shall never die and cannot ever be destroyed. And the memory of those days has not died, for by the rotation of that solemn cirele which never stops, the Church affords us the occasion of observing the days immediately preceding and the Day on which her foundation was laid. It can be rightly said that the Church is founded on an empty tomb. Had not Christ risen, our Faith would be in vain. No one can live through an Easter Day without sending his thought to the greatest Hero the world has ever known, Who, because all other modes fell short of justice, humbled Himself to become flesh and died for our salvation. (Conclusion.) FOURTH SESSION, JANUARY 30, P. M. Brother Supreme President calls the meeting to order with a prayer recited T>y the Rev. Spiritual Director. The business under consideration was the Jugoslav Relief Committee, Slovenian Section of which KSKJ is a member. Ri other Zalar reports that a new relief organization in New York called War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent is functioning. The executive committee of JRC-SS was in\;ted to merge with the above named committee for united action. The reccnt meeting of the JRC-SS executive conimftfre held or, Sco ember ID, 1944, unanimously decided that clfjkF, remain an independent organization. On October 19, 1944. the same recommendation was again rejected by a majority vote. - , A special meeting of the JRC-SS executive committee called on November 14, 1914, had by a majority vote decided a contribution of $25,000.00 to WRFASSD. At the same time a recommendation was made to dismiss jRC-SS, to unite wi.h the new organization (WRFASSD) and transfer the balance of fund in the treasury of JRC-SS. A majority of the committee members objected to the arrangement because of the fact that the individual members of the executive commif.ee of JRC-SS represent Slovenian Fraternal organizations and as such, the opinion of the Supreme Committees of the; organizations represented must be considered. Consequently, the matter is presented to the Supreme Committees of Slovenian organizations and the local Relief councils to vote FOR or AGAINST merging with WRFASSD. Brother Supreme President announces that the question is 1 eforc the house. After a lengthy and thorough discussion the mo .on was made for a vote cn the question. The motion was made that the JRC-SS remain an indepen-lent ie!ief organization as at present. The result of the vote revealed sixteen members in favor, one vote against the motion. Motion carrried. The petition of Brother Luka Trhlen, cert. No. 1837, ag? 00, member of Friderik Baraga Society, No. 93, Chisholm, Minn., was presented. On recommendation of Sister Mary Kosmerl, member of the Board of Jurors,, the motion to allow he member a special benefit of $50.00 was approved. In the matter of Sister Dominica Colella, cert. No. DD-11809, member of St. Theresa Society, No. 225, So. Chicago, 111., the Supreme Board unanimously approved payment of epilation benefit for $100.00 and sick benefit for the period of her iilres?. Brother Supreme Secretary presents the following death Too claim of Anton Krese, cert. No. 22018, member of St. John Evangelist Society, No. 65, Milwaukee, Wis. The deceased, insured for $500.00, died November 2, 1944. After his death :he Home Office was informed that the insured was u member of an organization forbidden by the Roman Catholic Church and on this account the death claim has been withheld. Rev. M. J. Butala, Spiritual Director, moves that further investigation be conducted 10 determine if the claim shall be paiu. Motion carried. The matter of the late Adolph Zvonar, cert. No. DD-222, ivember of St. Joseph Society, No. Ill, Barberton, Ohio. Evidence received in the Home Office that the member had been married con.rary to the rules of the Roman Catholic Church, had become known only after his death. He died on August 9, 1944. Since the insured had violated the rules and by-laws of the Union, he was not a member in good standing at the time of his death, therefore, the mortuary claim was rejected. The motion, approving the procedure of the Supreme Secretary in these matters was accpted. Brothe) Zalar, Supreme Secretary, states that the Insurance Department of New York State demands that the annual report show a segregation of funds which is not required by any othe- State. These demands cause a great deal of extra: work in the Home Office. Brother Zeleznikar, Assistant Supreme Secretary adds that the Insurance Department of New York State has for the j:ac;t two years required statistics of the Central Sick Benefit Division which has cau.sed much extra work. Moved rind unanimously seconded that the following re-sol uvion be sent to the Insurance Department of New York State for consideration: "Whereas, the Insurance Department of New York State is the only one of twenty states, in which our Union conducts business which requires a segregation of funds in the annual report; and Whereas, the Insurance Departments of the remaining . tales require annual reports of the funds as provided in the by-laws of our Union; and ; Whereas, the demands of the Insurance Department of the State of New York necessitate extra work in the Home Office, Be it therefore resolved, that the Home Office prepare similar annual reports for the Insurance Departments of all the States including the Insurance Department of the State of New York." The resolution was unanimously accepted. Tiie motion was made and unanimously accepted that members discharged from military service who are invalids shall not be required to pay the special patriotic assessment of 10 cents per month. It has been proven that I£SKJ Calendars are an excellent advertising medium, therefore it was unanimously agreed that 1he order be plaiced for calendars for 1946. The committee was unanimous on the proposition that on the 52nd anniversary of the Union April 2, 1945, a new drive for membership for both departments shall be inaugurated. All members enrolled since January 1st will be considered. The title and rules of this campaign will be arranged by the Supreme Secretary Brother Zalar. Motion approved. ' Brother Zalar states that there are a considerable numbe? of members in classes "A" and "B" who would personally ben. efit by changing to a new plan certificate. He recommends ♦hat a compensation of $5.00 per $1,000.00 insurance be paid tj the secretary or member who accomplishes the change. For a higher or lesser amount of insurance the compensation shall be proportionate. Motion carried. Rev. M. J. Butala, Spiritual Director, suggests that a resolution in memory of the late Frank Opeka be prepared and incorporated in the minutes of the meeting and a copy be for-warded to the bereaved family. Approved. Brother Zalar reads the following resolution: RESOLUTION WHEREAS, FRANK OPEKA of North Chicago, Illinois, departed this life on December 30th, 1944, and WHEREAS, the said Frank Opeka was identified and con-r.ected with the management and operation of this Union for over forty(40) years serving on this supreme Committee as a Trustee as a member of the Board of Jurors, as a member of the Finance Committee, as Vice President, and finally, as the Supreme President for eight (8) successive years from 1931 to 1939, and , ^ . WHEREAS, upon the retirement of the said Frank Opeka from the Supreme Presidency and his refusal to continue longer in an active administrative position, this Union selected him as Honorary Supreme President, in which capacity he served from 1939 to the date of his death, and WHEREAS, he was the only member of this Union ever honored by election to the office of Honorary President, and WHEREAS, he filled every one of the foregoing offices, major and minor, with singular fidelity, incorruptible nonesty, rare intelligence, and utter devotion, and WHEREAS, it is the sense of this Committee that no man ever made a greater contribution to the up-building and success of this Organization. NOW THEREFORE, BE IT RESOLVED, by this Supreme Committee in regular meeting assembled, that the death of Frank Opeka has removed from our midst a wise counselor and leader, a sterling citizen, and a great gentleman. BE IT FURTHER RESOLVED that this Resolution be spread upon the records of this Union and that a copy thereof be sent to Decedent's family. The resolution was unanimously approved. Rev. M. J. Butala, Spiritual Director, reads and recommends for adoption the following resolution: r WE. the Supreme Committee of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, assembled at the annual meeting, held in the Home Office in Joliet, Illinois, on January 30, 1945, in Ihe name of the Union and its entire membership adopt the following resolution: v WHEREAS, the Slovene people in Jugoslavia have for centuries waged a heroic struggle for political and religious freedom; and WHEREAS, the Slovene nation has suffered so much bloodshed to secure and protect the God-given rights of man; and WHEREAS, the entire Slovene nation is Catholic, reared from childhood to revere God and to love its neighbor as itself; and WHEREAS, there is ample evidence from neutral sources, that right now, there is a strong attempt to force upon the ^iovenes a political rule, which is directly contrary to the desires, ideals, and religious convictions of the people and to ttfeir centuries-old longing for freedom and national rights, THEREFORE, we strictly condemn: 1. Any attempt to communize or sovietize Slovenia. 2. Any attempt to institute a dictatorship of any type in Slovenia. 3. Any attempt to force upon them a political system undesired by the Slovene, nation. 4. We demand that the Slovenes be given a real opportunity to choose freely the form of government for their coun- trv. ^ 5. We desire, that the Allies strive to create a state which include all territory in which Slovenes live. 6. We desire that the Allies guarantee political and religious freedom to the Slovene nation. 7. We desire that the Allies take the necessary precautions now in order to prevent further civil war once the country is liberated. 8. This we declare in the name of the 40,000 American Slovenes enrolled in the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, in the name of the 3,833 of its members now serving in the armed forces of the U. S. A., and in the name of the 63 of its members who, in the struggle for human rights and freedom of all nations, including Slovenes, have sacrificed their lives. The resolution was approved. Before the close of the meeting Brother Zalar thanks all present for the constructive sessions and expresses a desire that similar upity shall prevail in the future and assure the progress of the KSKJ. Duly moved and seconded that the minutes for the final sessions shall be approved by the supreme president, supremo secretary and recording secretary. Approved. In his closing \vords, Brother John Germ expresses his pleasure in presiding over a meeting of fraternal sincerity. "We have hereby revealed a sentiment of fraternal harmony which is essential to us all if we wish to benefit the Union and the nation. "Concluding the annual meeting of the Supreme Committee does not complete our work, on the contrary, let us renew our efforts and endeavor to procure new successes for our Union. What we have neglected, let us rebuild with renewed interest each in his own field, so that before the next meeting we will have attained the coveted quota and the fruit of our labors will gain for us the renewed confidence of the members of our Union." The meeting is adjourned at 5:30 P. M. by the Supreme President. The prayer was said by the Rev. Spiritual Director. John Germ, Supreme President, Joseph Zalar, Supreme Secretary, Louis Zeleznikar, Recording Secretary. Joliet, Illinois, January 30, 1945.