Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 10. februara 1935. Štev. 6. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skupni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 din i tak niže. više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Vpelavanje g. Jerič Ivana, pleb. i dekana na törjansko faro. Sprejem. V petek ob pol petij se je gosp. dekan Jerič Ivan z motorom pripelao v Turnišče v spremstvi svoji kaplanov gg. Bakana i Halasa. Pri kapelici ob slavoloki ga je počakala velka vnožina lüdi, gde ga sprijala kakti svojega novoga plebanoša. Najprle ga je pozdravo v imeni občine Turnišče župan g. Litrop, z lepim govorom, v šterom je izrazo veselje vse velke občine Turnišče nad novim plebanošom, ki bi naj nadalüvao delo pok. plebanoša Sakoviča. — Nato ga je pozdravo s pesmicov mali šolarček. Po tom šol. upravitelj g. Drekonja v imeni vsega vučitelstva i šolske dece. Povedao je, kak sta dühovniški i vučitelski pozvanji tesno zdrüženivi v sküpnom deli pri vzgoji mladine. Zato je tüdi potrebno, da se med sebov podpirata. Da bi se le! Nato je deklica zročila lepi šopek g. plebanoši, dekliški pevski zbor pa zaspevao genlivo pesem. Sploj je bio sprejem genlivi do srca. Vnogi so skuze pretakati od radosti, da so po dugom časi pa dobili plebanoša. Po tom sprejemi je lüstvo v procesijo sprevodilo g. plebanoša v cerkev. Med procesijov so spevali lepo domačo pesem. V cerkvi je novi g. plebanoš pred nabito punov Cerkvov zmolo litanije Srca Jezušovoga. Po blagoslovi so se lüdje z veseljom razšli. V soboto na Svečnico ob poldeseti!! se je začeo obred vpelavanja. Iz župnišča je šo novi gosp. plebanoš v procesiji v cerkev. Sprevodila ga je dühovščina, s škofovskim pooblaščencom dr. Mirtom Jožefom, kanonikom, srezki načelnik dr. Kartin, Patrona grofica Zichy Marija z groficov Nostic, banovinski Zdravnik dr. Klar, dr. Stupica Marijan odvetnik itd. V nabito punoj cerkvi, gde se je od velike stiske narod valovio sem i ta, je poklekno novi župnik pred tabernakl i pred püšpekovim zastopnikom dr. Málom, kanonikom položo prisego na pravo vero i pokorščino svojemi višjemi pastiri. Nato je mil. g. kanonik Mirt v lepom govori predoči vernikom ka je župnik, plebanoš za vernike i ka so dužni verniki njemi. Župnik je vučiteo, oča, voditeo, zdravnik vernikov i tej so ga dužni poštüvati bogati i lübiti. V svojemi govori je Pohvalo pobožnost našega lüdstva, štero da teliko dühovnikov kat. Cerkvi i je narod pozvao, naj ostane duže na toj poti pobožnosti v dühi kat. akcije. Novi g. plebanoš je na to blagoslovo sveče i odspevao svojo prvo sveto mešo kak törjanski plebanoš, po njej pa Te Deum. Pri obedi je najprle pozdravo novi g. plebanoš svojega škofa i patrono pa srezkoga načelnika, zastopnika svecke oblasti. Vsem se je zahvalo za podporo i izjavo, da je iz Lendave, gde je meo faro, samo zato šo v Turnišče, naj prinese zdravje düšam i vtrdi v njih blaženi mir. V jako lepi rečaj se je zahvalo za pozdrav g. Jeriča dr. Mirt, kanonik, pa izrazo zadovolstvo prezvišenoga knezoškofa, ka je turniška zadeva zdaj rešena po smrti g. Sakoviča. Istotak je lepe pozdravno reči povedala mil. grofica, patrona i srezki načelnik dr. Kartin. Pri slovesnosti so bili navzoči lendavski, hotiški, črensovski, polanski beltinski dühovniki zvün g. Štukovnika, g. Vojkovič sobočki kaplan i g. Krantz, tišinski plebanoš. Kak gost i prijateo je obiskao slovesnost tüdi g. Lebheimer dekan iz Nedelišča. Pesem v cerkvi je bila nad vse lepa, posebno sküpna pesem nebesko ve sela i navdüšena. Daj Mati Marija, da ta düševna radost ostane v celoj fari i vu vseh naših dušaj. Naj se novi g. plebanoš prav dobro počüti i ostano duga leta na fari na najvekše veselje Bogi i düšam, kak je glaso napis slavoloka. Razgled po katoličanskom sveti. Bratja krščanske šole. Glavni svetovalec vrhovnoga poglavara Bratov krščanskih šol je obvestio na letnom sestanki reda, šteri je bio v Oakdale, ka je red razdeljen po celom sveti v 60 provinca 18.850 bratov dela v šolah, v šterij je 313.436 gojencov. V misijonaj je zaposlenih 1394 bratov. Tü majo 129 šol z 47.723 gojenci. Red ma 6148 tüjih delavcov i 409 domačih, šteri delajo med svojimi domačini. Žosistkinje pri sv. Oči. Francoska delavska mladina je organizirala velko romanje svojih članov v Rim. Ta organizacija francoske Kat. Akcije je z velkimi žrtvami i napoti Poskrbela 1200 siromaškim delavskim zastopnicam stroške za dugo i drago pot v večno mesto. Francoske delavke so sirmaške, kak vse njihove drüžice po sveti, vendar so dugo prek vöre delale i izdelavale dar za svetoga Očo. Gda so odpotüvale, so z dvojimi velkimi koli pripelali na kolodvor dare žosistkinj, šteri so bili v 3245 paketih. Posebno se odliküje darilo, štero ma obliko klüča, a vdelano ma vöro. Napis se pa glasi: „Naj nas vsakši čas pripela kak verne vse bliže k onomi, šteri ma klüč nebes.ˮ Oddelek žosistkinj iz Neufchatena, starinskoga francoskoga mesta, znanoga po svojih zvonovih, so podarile sv. Oči krasno izdelan zvon iz brona, s posebno lepim glasom. Omeniti moramo, da je Z. O. C. (žosistinje) edna najvekših organizacij v Franciji. Razširjena je po vseh najmenših industrijskih mestih. So v toj kmečka, studentovska i delavska mladina i vsaka ma svoj poseben oddelek v drüžbi. Sv. Oča so to njihovo organizacijo pohvalili, Budimpešta. Kongres madjarskih katoličanov. Nedavno je bio v Budimpešti 25. katoličanski kongres v šterom je sodelovalo prek 160 jezero lüdi. Pontifikalno sv. mešo je slüžo kardinal Szeredi v budinpeštanskom štadioni v prisostvovali prek 65 jezero lüdi. Na kongresi so bili gotovo vsi katoliški püšpeki i vsa katoliška drüštva. Namen kongresa je bio zaščita krščanske drüžine. Na konci je bila velka procesija, za šterov je šlo 120 jezero vernikov. Beč: Laički misijonar je postano v 59 leti dühovnik. Te dni je bečki kardinal, nadpüšpek Innitzer posveto za dühovnika Pavla Sontaga v njegovom 59. leti. Sonntag je rojeni na Šleskom. Po odslüženoj vojaščini je bio nameščeni Darüjem te tjeden svoje molitve, trplenje i delo: naj se v tom svetom leti povrnejo k Bogi tiste düše, ki so Njemi na najvekšo žalost. v ednoj katoliškoj izdavalskoj hiši v Beči. Rak mladi človek je po tom odišeo v Indijo i je tam pomagao misijonarom. Osnovao je tüdi svoje misijonare „Kraljice 12 apoštolovˮ. Sontag je bio dobro poznani kardinali Innitzeri, ešče od tistimao, gda je bio kardinal profesor bogoslovja. Zadja leta je začno redno obiskavati bogoslovje, tak je postano dühovnik. Mučeniška smrt. Medšpanskov revolucijov je pá tekla mantrniške krv dühovnikov i drügih katoličanov. Karmeličanskoga priora v Oviedi so betežnoga, gda je prišeo v špitao, spoznali, čiravno ka je bio preoblečeni. Vlekli so ga pred sodišče, ga štirimi glasovi proti ednomi obsodili na smrt. Redovnik se je — betežen komaj gibao. Djali so ga v automobil, ga pelali v San Lazani, postavili pred zid i ga strelili. Pred smrtjov je pater razprestro roke i zakričao: „Bratje vse vam odpüščam.ˮ Apoštol pravice. Cüdovita je gorečnost i znajdlivost katoličanskih dühovnikov v božoj slüžbi. Ničesa i nikoga se ne bojijo: čista düšna vest i zavest, ka majo oni istino, pa tüdi dužnost, oznanjati jo, je nagible na takša dela, ka se njim čüdiva celi svet. Tak se tüdi dnes kulturni svet čüdiva ednomi amerikanskomi dühov-nilci, patri Coughlini (izg. Kofleni). Te podjetni katoličanski dühovnik je razvio v Severnoj Ameriki zadnjih osem let ogromno apoštolsko delo, i to prav po amerikanskom. Bio je prvle ponizen dühovnik v industrijskom varaši Detroit, tam kde ma Ford, najbogatejši človek na sveti, središče svojega industrijskega kralestva za avtomobile. Coughlin je bio dober predgar; samo to ga je bolelo, ka je njegove predge poslüšalo malo lüdi. Severna Amerika je najmre v velkoj večini protestantska i brezverska. Pater Coughlin pa je bio goreči dühovnik, zavedao pa se je tüdi svojega govorniškoga darü; predgao bi rad velkim vnožinam i je navračao, na Boga. I ka si je zmislo ? Z ravnatelstvom detroitske radio postaje se je pogodo, ka de radio vsakšo nedelo njegovo predgo ponašao. Tak njemi je bila žela spunjena. Glas večne Istine je začno neslišno brneti po zraki i se stavlati pred neštetimi poslüšavci, z vekšega dela popunimi brezverci. Že sprva je meo dosta uspeha. Za edno leto je že morao meti dvajsti tajnikov, ki so odgovarjali na vnožino pisem, poslanih od poslüšalcov. Tak je šlo naprej, i pomali si je katoličanski dühovnik pridobo vso to, dozdaj dolarsko i v zlati se kopajočo, zdaj v krizi i brezposelnosti tonečo novopogansko Ameriko. Pomali so začnole še drüge postaje prenašati njegove govore. Dnes je vseh teh postaj 27, število poslüšalcov pa več kak 50 milijonov! Pri patri je stalno zaposlenih kakših 100 tajnikov, ki držijo v redi vso pisemsko zvezo s poslüvci, ar dobi na jezere in jezere pisem na teden! Amerikancom se patrove predge jako vidijo. Dozdaj so gazili po moč-vari materializma, penez jim je bio vse, živlenje samo iskanje dobička. Pa se je vse to proti njim samim o-brnolo. Njüvo kapitalistično gospodár- stvo se je že začnolo s strašnov nagloščov podirati, notri je prišla kriza, Brezposelnost, Valuta je spadnola, uradnikom so se začnole odtrgavati plače, kmetski pridelki so ceno zgübili, delavci so se začnoli puntati. Iz zlate Amerike je nastala Amerika štrajka i brezposelnosti. I v vso to zmešanost vdari naednok trden i miren glas, ki začne kazati na vzroke vse nesreče i grmeti proti njim. Amerikanci zdaj vidijo, ka penezi, bogástvo, nasladnost i drüge tvarne dobrine ne so vse, ka ma človek tüdi düšo, i či na to ne gleda, prejde nazadnje v sovraštvi i medsebojnom boji. Pa se pater Coughlin pri svojih predgah nikoga ne bojil Guči naravnih, vsakšemi pove to, ka njemi ide. Sveti Ivan Krstiteo — tak pravi — se je ne bojao v obraz povedati krali Herodeši: »Ne ti je dovoljeno vzeti za ženo ženo svojega brata!" Tak je napadno celo samoga prezidenta Hoovra. Se razmi, ka je to mogoče samo v Ameriki, kde vláda prava Sloboda. Nišče je ne gvišen pred njim, ne ko-munisti, ne sindikalisti. Najbole pa kuče po kapitalizmi. Pri tom se ravna po pápovoj okrožnici „Quadragesimo anno". Jako zanimivo je, kak dobro jo zna v praksi vporablati. Navaja na priliko mesto, kde papa guči od strašne moči, gospodarskoga samosilja i samodrštva, ki se grmadi v rokah samo nešternih. „Vidite — pravi k tomi nato — pri nas je tak pa tak, te miljardar dela to i to krivico, te pa te bančnik je najvekša narodna pijajca. J. P. Morgan na priliko ma v svojih rokah nakopičeno strašno finančno moč; to je pozoj, šteri sedi na našem penezi. Proti njegovoj groznoj moči še sam prezident Roosvelt nikaj nemre.ˮ Se razmi, ka se v svojem brezobzirnom boji za pravice stiskanih vnogim zameri. Pretijo se njemi od vseh krajov najvekši amerikanski mogočnjaki, pišejo njemi grozilna pisma, podjetniki njemi obečavlejo, ka zavolo njega stirajo s slüžbe vse katoličánske delavce, časopisi se v njega zaganjajo, on pa ide nevstrašeno naprej, vsikdar pripravleni, ka svoje trditve podpre z ošlatlivimi dokazi. Pater Coughlin pomeni za Ameriko pravo dühovno revolucijo. Njegov püšpek Callagher je izjavo, ka če Bi živo v Rusiji pred njenov revolucijov, i či bi tam gučao na radio, najbrž dnesden tam ne bi bilo komunizma, ne ateizma, ne zveze brezbožnikov. To je gotovo, ka ma zaslugo, ka je dnes javno mnenje v Ameriki na strani Roosvelta in njegove politike, njegovih reform, štere se brez dvoma vršijo v krščanskom dühi. I to je ne malo! Nešterni pravijo, ka pater Cuoghlin ne dela prav, ar tak ostro nastopa i meša med vero gospodarske i politične reči. Naj ma v tom pogledi prav ali ne, edno je pa gvišno: s svojov gorečnostjov i znajdlivostjov nam je lehko vsem vzgled, da siromakom po svojih najbolših močeh pomagamo. Ka pravite gospod urednik? V ednoj vesi lendavskoga sreza majo tak zvano „igralno drüžinoˮ, ki je v kratkom časi vprizorila dve igri pod imenom Kat. akcije. Samo to je pitanje v kakšem deli vršijo ti igralci katoličanstvo v djanji ? Znam, ka mladi lüdje, kda vküp prido, so veseli. Samo v kakšem veselji moro biti še posebno te, či so člani Kat. akcije! Bog ne dáj, da bi bili samo člani na paperi. Ka pravite Vi g. urednik ? — Mladenec. 2 NOVINE 10. februara 1935. NEDELA. Poberite najprle kokol i ga zavežite v snope, da se zažge, pšenico pa Spravite v mojo žitnico, pravi Gospod. V. Naj se zdigavle Gospod, moja molitev. O. Kak kadilo pred tvojim licom. Molimo. Tvojo drüžino, prosimo, Gospod, čuvaj s stalnov dobrotlivostjov: da bo, ki se opira edino na vüpanje v nebeske milosti, v tvojoj obrambi vsikdar vama. Po Gospodi našem. O. Amen. Nedela po Treh Králaj peta. Evangeliom sv. Mataja vu XIII. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je včinjeno Králestvo nebesko k človeki, ki je posejao dobro semen vu svojo njivo. Gda bi pa spali lüdjé, prišao je neprijateo njegov i posejao je kokol med pšenico i odišo je. Gda je pa zrasla trava i sad prinesla; teda se je skazo i kokol. Pristopivši pa Slugi hižnoga Gospodara, pravili so njemi: Gospodne, ne li si dobro semen posejo v tvojo njivo? odket tak má kokol ? I veli njim: neprijateo Človik je to včino. Slugi so pa pravili njemi: Ščeš, da idemo i vö ga poberemo? I veli: ne; naj kak, pobérajoči kokol, ne poskübéte vö ž njim navküpe i pšenico, nihájte oboje rásti do žétve; i vu vremeni žétve povem žnjecom: Poberte oprvim kokol i zvéžte ga vu snopje na požganjè, pšenico pa spravte vu moj škegen. * B e r i 1 o iz pisma sv. apoštola Pavla Kološanom v III. táli. Bratje oblečite si kak boži zvoljenci, sveti i lübleni, prisrčno smilenost, dobrotnost, poniznost, milino, potrpežlivost; prenašajte eden ovoga i si odpüščajte, če što na kom ma kaj grajati; kak je Gospod vam odpüsto; tak tüdi vi ; na vse to pa si oblečite lübezen, ki je vezalje popolnosti. I mir Kristušov naj kralüje v vaših srcaj, k šteromi ste tüdi bili pozvani v ednom teli; i zahvalni bojdite. Kristušova reč naj v obilnosti med vami prebiva; v vsoj modrosti eden ovoga včite i opominajte, i s psalmi, slavospevi i dühovnimi pesmami zahvalo prepevajte Bogi v svojih srcaj. I vse, ka delate, v reči ali dejanji, vse včinite v imeni Gospoda Jezuša i po njem zahvalüjte Boga i Očo. * Tak da bi sv. apoštol Pavel meo pred očmi nas denešnje katoličance, gda je pisao pismo Kološanom. Že skoro dve jezero let je staro to pissmo i denok je tak puno istine, modroga tanača tüdi za denešnje živlenje, tak da bi ga dnes napisao kakši najbolši poznavalec živlenja. Kak malo smilenosti je dnesden. Ne mislimo na vse lüdi. Mejmo pred očmi samo pravovernike t. j. katoličance. Kda milijoni siromakov pomenkanje trpijo, pa se ne najdejo smilena srca, ki bi jim pomagala, gda bi jim lejko pomagala. Vsakši samo za sebe skrbi. Nega dobrotlivosti. Zgübili smo pravo čütenje brackoga živlenja. Kak malo poniznosti je med nami ! Je toti v našoj naturi vsajeno to slabo nagnenje, da človek rad išče svojo čast i se povišavle nad drüge. Ali naša dužnost je to slabo nagnenje v sebi zatirati, vničiti. Gospod nam je takši vzgled dao s svojim živlenjom v Nazareti. Ne je iskao svoje časti. Nikomi se ne odkrio. Ponižao je svoje božanstvo i treseti let živo popolnoma nepoznano. Da bi ga nasledüvali mi, njegovi vučeniki. Ponizno srce se prikloni pred Neskočnim, njemi da čast, poštüvanje, ga moli. I ravno to smo dužni včiniti, ki poznamo svojega nebeskoga Očo. Da bi le malo več potrplivosti bilo med kotrigami naših drüžin, med možom i ženov, med bratom i sestrov, med sosedi — kelko menje kreganja, svaje bi bilo, kelko več božega blagoslova, kelko lepše, srečnejše živlenje. Pa Vzemimo šterokoli reč iz denešnjega berila, nam neizmerno vnogo pove. Spoznamo, kak daleč je naše živlenje od navuka, ki nam ga je dao eden najvekših vučencov Gospodovih, sv. Paveo. Te düh, ki plava v teh zlatih navukaj, spraviti v živlenje — je dužnost nas vseh, ki smo se šolali v Gospodovoj šoli. Pa to nam ravno menka. Mi ne vemo presaditi navuka v živlenje. Nihamo ga v knigaj ali na predganici. Pa to je ne prav. Železniške šinje so ne zato postavlene, ka bi vlak poleg njih i prek njih hodo, nego zato, da po njih ide. Samo tak pride do svojega cila. Tak so tüdi boži navuki ne zato, da je samo poslüšamo, nego da po njih živemo, či ščemo priti v nebesa! Politični pregled. Predsednik vlade je govoro lepe reči. Predsednik vlade Bogumil Jevtič je meo veliki govor, šteroga so raznesle vse radiopostaje. V tom govori je naznano bodoče volitve, znižanje zemlarine, znižanje obresti za duge i edno milijardo za javna dela, to je železnice i poti, štera javna dela se morajo v dvema letoma dovršiti. Pri teh javnih delaj do Siromaki zaposleni. Mi tü opominamo naše g. poslance i banske svetnike, naj se ne spozabijo z naših cest, z regulacije Müre i z ednoga mosta na Srednjoj Bistrici. Senatorske volitve so se vršile dnes tjeden, 3. februara. V našoj banovini so zvoljeni: Dr. Marušič, Dr. Kramer i Pucelj Ivan, prvi minister za socialno politiko, drügiva dva bivšiva ministra. Žebotova lista je dobila 86 glasov. — Pred volitvami je hodo g. Kuzmanovič, višji inšpektor notrašnjega ministerstva v Sloveniji na, pritožbo g. Žebota proti nešternim srezkim načelnikom. Naš konkordat. Jevtičova Vlada, kak smo svoj čas javili, namerava skleniti z sv. Stolicov konkordat, ali pogodbo, štera bi zasigurala pravice kat. cerkve v Jugoslaviji. Dr. Stepinac Alojz, Zagrebečki nadškof-pomočnik je te dni hodo v Rimi i tü dao pojasnila gledoč na zahteve kat. cerkve v Jugoslaviji, ki bi se v konkordati mogle vpoštevati. Nadškof-pomočnik se je potem podao k min. predsedniki Javtiči i tomi naznano naše stališče, ki se tiče konkordata. London. V Londoni, glavnom mesti Anglije je vodo francozki zvünešnji minister Laval pogajanja z angleškov vladov. Pogajanja so nadalü- vala tistih, štera so se vršila pred kratkim v Rimi. Nemčija. Iz Nemčije je prišeo v Beograd Fast, zastopnik Dresdener banke, da tü odpre podrüžnico. Fast je imeniten član narodnosocialistične stranke i njegovoga potüvanja prikrit namen je, da Balkan pridobi za Nemčijo mesto Francije, ki ga po rimskoj pogodbi zgübla. — Nemška vojska je izdala odredbo, po šteroj se iz vojske taki odpüstijo vsi vojaki, naj so Oficirje, ali prosti, ki so izstopili iz katoličanske ali luteranske vere i pristopili novoj nemškoj poganskoj veri. Pametno. Zračna pogodba med Francijov i Anglijov. Francoska i Angleška vlada sta se pogajale v Londoni i prišle do gotovoga sporazuma, ki se tiče obrambe proti nemškim letalom. Pri teh pogajanjaj je bio govor tüdi od Vzhodne pogodbe, štero šče sklenoti Francija z Rusijov i Malov zvezov. Anglija je ne proti toj pogodbi i Laval, francoski zvünešnji minister je jasno izjavo, ka se ta Vzhodna pogodba podpiše, če pristopi Nemčija, ali pa ne. Uruguaj. V Uruguaji, državi Jüžne Amerike je nastala reberija. Vstaši so se vprli vladinoj vojski, štera je zaplenila orožje vstašov i vnogo vstašov je zgrabila. Kakša javna dela do se opravlala. Minister za zgradbe, dr. Kožul, je naznano, da do se v našoj državi sledeča javna dela opravlala za v te namen določenih jezeromilijon dinarov: naj se osnavla državna tehnična zbornica, naj se dovrši državna cesta skoz jüžni deo Zagreba, naj se še edne tračnice postavijo na železnici od Zagreba do Zidanoga mosta, naj se zida železnica Varaždin-Koprivnica, naj se z morjom vežejo naši kraji, kakti cesta Zagreb-Sušak, Karlovac-Plitvičko jezero-Split pa Jadranska obalna cesta od Sušaka prek Senja i Kasloboga v Split i tak dale. Misijoni. Junaštvo i mantrništvo katoličanskih misijonarov na obalaj vodine Amazonke. V teh krajaj vršilo misijonarsko slüžbo braziljanski benediktinci. To je velika pokrajina, kak ltalija i na njoj žive okoli 15 jezero Indijancov. Oni so razdeljeni na plemena, ta Živijo edno od drügoga daleč narazno i vsakše pleme ma svoje posebne šege i govorico. Tü so si misijonarje zgradili svoje malo mesto Boa Vista, v šterom je cerkvica, bolnica i šola. Med letom ne ostane drügi níšče v toj stanici, kak eden betežasti stari misijonar; vsi drügi misijonarje pa odidejo po trimesečnom deževji v dalešnje indijanske naselbine. S sebov nosijo zdravila proti malariji i drügih jüžnokrajinskih betegov, malo vina i hoštije. Na poti jih sprevajata eden ali dva Indijanca. V velkoj nevarnosti so tü misijonarje, kda so tak na poti, ar je gledajo Indijanci jako poslani. Najvekši neprijateo teh krajov je glad. Tü lüdje živejo iz lova i tak se zgodi, ka se v ednom kraji lehko dosta nalovi, v drügom pa ne. Večkrat trbe iti prek visikih jüžnokrajinskih rastlin, gde se sunčijo ali pa hladijo pod listjom strupene kače. Prenočiti se more tam edino v „malokajˮ. To so male hižice Indijancov, štere so malo podzidane z zemlov ali kamenjom, ovači pa vse obložene i pokrite z listjom. Na toj hižici je edno samo malo okence, skoz šteroga ide vö dim. V vsakšoj „maloki“ gori ogenj noč i den. V tom prostori stanüje okoli 20 oseb. Za časa obeda jim slüžijo zemla za sto, koža za stolnico, a zobje za rezanje trdoga mesa. Gda se najejo moški, pridejo ženske i jejo ka je moškom ostalo, a za njimi pa psi. Posode ne perejo, nego jo poližejo Indijanke i psi ščistijo. Žene so bose i gole. One so pravzaprav ne lüdje, nego živali, s šterimi lehko delajo možje, ka ščejo. One morajo delati doma, a moški pa ali odidejo na lov, ali stojijo pred svojimi kotrigami ali pa pijejo pijačo, štero njim napravijo žene. Tü človek vidi, kak visiko je postavilo krščan- stvo ženo. — Tak je pisao misijonar iz teh krajov svojemi prijateli. Na otoki smrti i vüpanja. Znani je težki i neozdravlivi beteg gobavost, šteri se telkokrat imenüje v svetom pismi. Kristuš je proti gobavcom pokazao velko lübav, pa jih je z čüdežnim načinom vračo. Njemi je sledilo krščanstvo, v šterom so se posebno pokazali krščanski misijonarje v dalešnjem vzhodnom sveti. Tak je v kitajskoj provinci Kvangtung, štera ma 36 miljonov prebivalcov, prek 54 jezero gobavcov. Belgijski Siromaški misijonar je začno misliti, kak bi se moglo pomagati tem siromakom. Zavolo toga je dao zozidati edno bolnico za gobavec na samotnom otoki edne reke. O. Konrardi, šteri je to včino, je pravi špecijalist za zdravlenje teh nesrečnih betežnikov. Svojo bolnico je razširo i v njo so se zaprli : eden kitajski dühovnik i nekelko sester. Zanimivo je, ka v toj bolnici nega niednoga zdravnika, šteri bi bio navčeni za doktora, ar se nieden od njih ne je vüpao zapreti z gobavci, pa so tak misijonarje s sestrami ostanoli dühovni i telovni zdravniki. Jasno je, ka idejo takši misijonarje i sestre v gotovo smrt, gda se zaprejo tak z gobavci. Zato je na bolnici napis: „To je otok smrti i vüpanja!ˮ Otok gotove smrti na tom sveti, ali lepoga vüpanja za drügi svet. Zagriženost! Te beteg je preveč razširjen po gornjem tali Slovenske krajine, šteri strašno dere i güli prebivalstvo toga kraja, šteroga nosijo škodoželni i sebični lüdje med prosto lüstvo, da naj ono betegüje na njem i pretrpi vse nepotrebne posledice. Te se glasi sledeče: Gda se kakše dugovanje ma razpravlati, ali kaj zebérati i voliti itd. pridejo med lüstvo škodoželni, za svoj hasek trepetajoči lüdje, šteri prosto lüstvo hujskajo s tem, da vero lutrovo ali papinsko vmešajo za svoj bogši klüč, z šterim nameravajo odpreti v naše siromaštvo, nas ogüliti i v grižo spraviti naše verno prebivalstvo. Pravijo: „Peter ! Ergo zdaj je vaše vreme. Vküper držimo vsi luteranje i tak zadobimo potrebno itd.ˮ Pravijo: „Jožef! Pa vi pápinci vküper držte, zdaj pa vi dobite.„ Či mo mi takše poslüšali, te dobimo oboji dobro po svojem hrbti. Dobro nas načešejo gotovi lüdje, šterim se ide za svoj žep. Ta naša griža med nami je tistim, šteri so jo prinesli v našo krajino, dala dobro zmožnost, da med tem, ka smo se mi grizli, so oni lehko delali tisto ka so šteli, a mi smo ostali v griži pri tistoj staroj polki, štera se je že zdavna pred nami brez haska doli spravlena bila, a zdaj jo ešče izdak ščejo nam igrati. Poglednimo samo edno peldo: Eden vert ma dva psa, eden zača lajati na neprijatele, a te drügi se pa spravi v njegovo ozadje i ga za noge zača grizti; i tak se psa v grižo spüstita pred sebov; a neprijateo pa ma čas mérno delati i celo ešče vujti v pravo zavetje i tak je obvarvan od vsega božnoga. Psi so pa nej dosegnoli tisto, štero bi bila njihova pesja dužnost i so püstili tolvaja vujti. Tak je tüdi z nami, gda se v gotove reči notri damo namigati od takši lüdi, šteri gledajo za svoj žep. Pitam Vas, pošteno Prebivalstvo gornjega dela Slovenske krajine, ali si že pretrpelo to grižo, ali si pa ešče v njej ? Jeli boš v bodoče znalo se ravnati, ar si zdaj nikaj ne dosegnolo? Čütilo si pa preci škode, či priznaš ali ne. Vse je tvoj hrbet pretrpo, drügi so si pa med tem bogástvo spravlali i pri mastni čontaj tvojih žülov so sedeli i se debelini To je bila tvoja griža v zagriženosti. Prosim te, prečti to i dáj tüdi drügim v čtenje. Vsi smo bratje po Kristuši i vsi ednako čütimo i trpimol NEMEŠ VINCI, kmet Tešanovci. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Cerkveni glasi. ..Za oskrbnika 'lendavske "fare je imenüvani g. Bakan Štefan, lendavski kaplan. G. Halaš ostane pri njem za kaplana. V soboto, na Svečnico je vpelan na törjansko faro za plebanoša g. Jerič Ivan, dekan, dozdajšnji lendavski plebanoš. Slavnost sprejema i vpelavanja opišemo v posebnom članki. Nedelica. Zadnjo nedelo januara smo slovesno sprevodili k Večnomi počitki mater veleč. g. Cigüta, prefekta v Martinišči. Dobroj materi je Bog dao dugo živlenje, dosta brige pa tüdi dosta dühovnoga veselja. Doživeli so 81 leto. Bili so betežni že več mesecov. Kak dobra i skrbna krsčanska mati so meli do zadnje vöre na skrbi, ka bi šlo vse lepo naprej. Nego glavna njihova skrb pa je bila, kak najlepše se pripraviti na smrt. Pri tom. svetom deli njim je bio v jako véliko pomoč i tolažbo sin dühovnik, ki je zadnje tri dni bio stalno pri materi, dokeč so ne v njegovom narečji düšo püstili. S tem jim je Bog bogato poplačao vse trüde, štere ma vsakša mati prle kak sin postane dühovnik. Ta lepa smrt dobre krščanske žene i matere je 86 let Staromi moži pa številnoj deci i vnükom v veliko tolažbo. Za šestdesetletnico našemi vredniki sta poslala prav lepe pozdrave kmečkiva„ dečka Lipič Štefan, regrut i Glavač Štefan, oba z Gančan. Oba priznavata, da so naši listi bili i so našemi narodi na düševno i telovno blaženost. Glavač svoj Pozdrav v pesmico vplete i jo etak dokonča: Čestitka ta je naša vsa, mala je, a istinska, i Bog naj blagoslovi Vas, za vse, ka včinili ste za nas. — Dragi dečki! Prav srčna hvala za te lepi izraz lübezni. — Vrednik. Kak trezno sodi naša mladina, se vidi iz etoga pisma, ki nam je poslao kmečki dečko: Velečast. g. vredniki Prav od srca se veselim Novinam. Samo ka me to srce boli, gda čtem i vidim, da nas skoro v vsakih Novinaj morate zagovarjati proti neistini, štero dopisüjejo dopisniki iz naše Slovenske krajine v »Slovenskoga Gospodara. Včasih ví zagovárjate 10. februara 1935. NOVINE 3 naše pravice i poštenje, včasi pa dopisniki Novin morajo ščititi Vas, zato, da je dosta člankov naperjenih proti Vam. Gospod vrednik, nevem, pa tüdi neščem znati, ali so poročevalci, šteri tak slabo od nas poročajo, sinovje Slovenske krajine, ali pa ne. I če so sinovje te krajine i mogoče šče pozvane osebe, se ne dostaja za nje, da poročajo naše (pa tüdi njihove) slabosti i je s tem obešajo na veliki zvon. Če pa so ne domači i mogoče šče osebe, ki so pri nas v kakšoj slüžbi, se šče bole ne spodobi za nje kaj takšega. Mogli bi biti hvaležni, da lepo med nami živejo. I če to vse nej zadosta, pa naj on ali oni (nevem, če je eden ali več) kaj začnejo pri nas i vidli mo, kakšen uspeh de melo njihovo delo. Pismo kmečkoga dečka Slovenske krajine. Pripomba: Ali je dobra ta sodba g. vrednik?" (Popolnoma na mesti. Vrednik.) Prezvana pravda. G. Binder August, dolnjebistrički šolski upraviteo je tožo g. Železnik Oroslava, vpok. srednjebistričkoga vučitela, ka je na den pokopa + krala Aleksandra popevao v krčmi. Binder je to čüo od g. Lipovic Franca, srednjebistričkoga vučitela. Pri razpravi se je dognalo, da je gornja trditev bila neistinska i zato je proti svedoki Lipovic Franci zdigno Železnik tožbo zavolo ogrizavanja. Na predlog zastopnika Lipovicovoga, g. dr. Pikuša je Železnik odstopo od tožbe s pogojom, ka vse stroške plača Lipovic. Istotak je odstopo od tožbe g. Škoberne Franc, gostilničar, ki je Železnika tožo zavolo toga, ka je prej te gučao, ka so v njegovoj krčmi spevali na den pokopa + krala. Železnik je odbio ovadbo iz razloga, ka Škoberne nema gostilne i ka ne trdio, ka bi se tisti den spevalo. Tak je te prišlo do sprave. — Mi se veselimo toj spravi i iz srca želemo, da se vse svaje poravnajo i nastane blaženi mir med nami. Nekaj za Vas krščeniki. Lepi i najvekši prijateo i dobrotnik našega naroda je dober list ali tisk. I ravno po tom tiski je ostao svet vendar nikelko pošteni, pravičen; pa krščanski tisk je tüdi velki prijateo i pomočnik vere pa i cerkve. Katoličanski tist nas vči i vodi proti nebeskoj domovini v našem živlenji. Krščanski tisk je naš vučiteo i voditeo. Zato moramo biti ponosni na njega, da ga mamo i moramo ga tüdi podpirati s tem, da mo na njega naročeni, ar de se s tem vekšao po vsebini ino obliki. Za nas more valati samo dober časopis, pa naj bo to tednik ali mesečnik. Slaboga časopisa nesmemo podpirati, ar je on ne za nas i je čemer za naše düše. Zato vkraj s slabim tiskom, pa če bi ga tüdi izdajao naš najbolši prijateo. I naj ne bo hiše, gde bi se šopiro na stoli slab tisk. g. Gomilica. Naš gostilničar g. Bakan Štefan se je zavolo slaboga kšefta — krize odpovedao gostilne. Smo pač gomiličanci slabi pivci. Zato smo pa bolši kadilo. Kak čüjemo od naših trafikantov, smo lansko leto okoli 30.000 Din v lüft spüstili. Kaj, ali ne bi bilo bolše dati malo več za dobro domače krščansko čtivo, kak pa za to vonječo pipo? Turnišče. Zadnjo nedelo januara pri ranoj meši so nam spevala šolska deca iz Nedelice. Gospodičini vučitelici iz Nedelice, ki jih tak lepo vodi, čestitamo. — Zdaj se pripravla na igro „Sirota Jerica.ˮ Pozor, čtite ! — Zahvale. — Karitas, posmrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, nama je izplačan celo zavarovane šumo po pokojnoj materi. Ar sva se osvedočila Od poštenosti i solidnosti, priporočava vsakomi pristop. Mežica, dne 21. dec. 1934 Peter i Marija Tomazin. — Vsakomi priporočam pristop k Karitas, posmrtninskomi oddelki Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ar mi je bila po pokojnom oči zavarvana šuma pošteno izplačan. Karitas je solidna ustanova, zato pristopite kemprvle k njoj. Pobrežje pri Maribori, dne 20. dec. 1934 Klemenčič Ana. — Takših zahval bi lehko priobčili več. Pa ne je potrebno, ar že iz teva dva razvidite, ka je Karitas. Dobrotnica je, štera priskoči na pomoč človeki, gda je pomoči najbole potreben. Če neste zavarvana včinite to taki! Zavarte sebe i svoje domače, da se rešite skrbi. Obrnite se na vodstvo Karitas v Maribori, Orožnova 8, ali na uredništvo Novin v Črensovcih, ali na domačega zastopnika. I G. Bistrica. Spadno je na škaf Vučko Matjaš Žučov i se je močno stukeo. Starec ma velike bolečine. Turnišče. Febr. 3. so naš novi g. plebanoš obdržali svojo prvo predgo. V njej so nam razložili zakaj so prišli. Če bi si šteli bogastvo spravlati, bi v Lendavi ostali. Prišli so samo zato, da naše düše rešijo i nam vsem odprejo nebeska vrata. Blažene reči, štere naj vsakomi segajo v srce. — Deca v sirotišnici so jih te den z lepim nastopom pozdravila. Občni zbor S. K. Mure v M. Soboti bo dne 26. februara 1935 ob 20 vöri v klubovoj sobi (gost. Turk), z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi članov se morejo predložiti odbori s podpisi najmenje 10 do glasüvanja upravičenih članov konči 8 dni pred občnim zborom. Kratke novosti. Eucharistični kongres v Ljubljani je za vse vernike, zato tüdi za vse dekle. Vso mladino ženskoga spola mora Jezuš v oltarskom Svestvi prenoviti, da de spodobna Mariji, najčistejšoj devojki. Plin je vmoro v Maribori Šušteršič sabola ločeno ženo z poldrügo leto starim detetom. Moža so zdravniki rešili. Vnogo okolščin kaže, da sum pri nesreči spadne na moža Šušteršiča, ki je že s škarjami tüdi šteo ženo vmoriti. Židovje v Palestini. Jevisk agencija javla, da se je preminoči mesec z rednim potnim listom 3800 židovov preselilo v Palestino; celo lansko leto jih je pa prišlo v Palestino 42 jezero. Najbole se selijo iz Nemčije, štera je preganja. Odločnost. Angleški pisateo, ki ga celi svet pozna, Berhard Shaw, je napisao knigo pod naslovom „Doživlaji čarne devojke pri iskanji Bogaˮ, v šteroj se norčari iz verskoga čütenja čtevcov. I ka se je zgodilo. Niedna knigarna v velkoj Angliji ne štela vzeti knige, da bi jo odavala. To je krsčanska odločnost. Vremena. Dozdaj so mislili, ka je najbole mrzeo kraj na na sveti Verhojansk. Zdaj pa pravi švedski polami raziskovalec Sverdrup, ka se v notrašnjost Grönlandije dobijo točke, gde mraz doseže 80 do 90 stopinj. Gda pri nas postane den kratek i brezi sunca, gda so noči duge i temne, gda megla cele tjedne pokrivle sunce, zemlo pa odevle Sneg, te v krajih severnoga ledenoga morja Vlada večna noč. To trpi več mesecov. Lüdi je tam gori malo. Edina hrana so jim morske ribe. Nad vso Evropo se je razgrno mržeo val. V vshodnoj i severnoj Evropi so zamrznola vsa jezera. Led je tak debeli, ka tam, gde so pred par tjedni plavale ladjice na jadra, se zdaj po ledi vozijo z sankami na jadra (to je, ka žene veter). — V Spliti v Dalmaciji je te dni viher prineso tüdi nekaj snega. Kaj takšega že 12 let neso doživeli. Tam je najmre jüžni kraj, pa nega prave zime. Tüdi prebivalci v Trsti so že dugo let ne vidili telko snega kak zdaj. — Preminoči tjeden je telko snega spadnolo med Zagrebom i Beogradom, ka so vlaki ne mogli redno voziti. Tüdi med Sarajevom i Dubrovnikom je spadno grozno velki Sneg. Pri tom je pa ešče pihao veter „košavaˮ i delao zapihe. Da si železnice delajo pot v globoki sneg, dajo pred peč takše priprave, štere rivlejo sneg na stran. — V Čarnoj gori je tüdi grozno dosta snega. Iz planin je prišlo iskat jesti na stotine vukov. Vsi silijo v ves. Celo v Italiji pri Sulmoni je sneg kak že davno ne pomnijo. Skoro 2 m. ga je. Evine hčeri. V samom Newyorki je 75 jezero žensk, štere so brezi dela, brezi strehe i zato brezi potrebnoga jela. V Severnoj Ameriki žive šest dovic od bivših državnih predsednikov. Te dovice dobivajo državno podporo. Največ dišav, džündžekov pa vsefele drügih cigomigov za svojo gizdo ponücajo nemške ženske. Na Angleškom majo že 6000 doktoric. V Belgradi majo 74 babic. Najstarejša ženska v našoj državi je mrla v 112 leti svojega živlenja. Kata Pucanič se je pisala, doma v Slavoniji. Ki so jo poznali, pravijo, ka se je nikdar ne čemerila. Med narodom, takzvanim Tuniti, so jako častili i poštüvali svoje žene. Samo edno je ne bilo po voli moškom. Ženske so ne znale dobro ravnati z olnatimi lampicami. zato so meli Tuniti od dima zvüžgane oči. V Kanadi tüdi ženske hodijo v fabrike delat, najraj v takše, gde se dela platno. Morajo pa delati po 72 vör na tjeden, to je teliko, kak 12 vör na den. Kak pri nas, tak tüdi indri po sveti mala deca rada cecajo svoj palec. V Ameriki so ropar je vkrali dve leti staro dete. Ne daleč od hiže je nesrečnomi deteti s prsteka doli spadno napršnjek iz gumija. Takše napršnjeke edne matere dajo deteti na palec, da si tak več ne ceca prstov. V Slankamni se je sini zmešalo i v tom je bujo očo. Nato se je zagnao tüdi proti materi. Ona ga je pa s tem pomirila, ka njemi je obečala celo verstvo. Tak je vujšla smrti. S pokritim obrazom sta te dni vdrla dva razbojnika v hišo dovice Vasiljevič v Kotori. Dovica je bila sama doma. Razbojnika sta zahtevala od nje, da jima prinese vse peneze i drügo. Dovica pa je na to ne privolila, nego se je správila nad razbojnika. Teva sta pa bila močnejšiva i sta ženski v vüsta porinola robec, ka ne bi kričala, jo tak privezala k stebri. Celo noč je tak bila. Odnesla sta 50 jezero Din. Podgan. Dognali so, da se od ednoga para podgani v dvema letoma napadi 1500 podgan. V Franciji podgani delajo teliko škode, ka bi država mela 13 milijard Din haska, či bi mogla vse podgane pokončali. Ruski narod trpi grozno dosta nevol od bolševikov. Zdaj so pa na ništernih krajih podgani postale prava nadloga. Dokeč so mele jesti, so se skrivale, nego zdaj, gda je med narodom začnola lakota i vsakše zrno pa drobtino zakaplejo, so podgani v svojem gladi prišle naprej, iskat živež. V varaš Dnjepropetrovsk je vdrlo teliko podgani, ka prebivalstvo ne vüpa z doma. Na jezere i jezere podgan sili v magazine, v kleti pa tüdi v hiše. Policija je zapovedala, ka morajo posveti cele noči goreti, ka se tak ležej branijo. Vlada je poslala dva vagona čemera proti podganam. Kanadske podgani so poznane po svojoj dragoj koži. Pred 25 leti je eden Čeh prineseo iz Kanade 5 kanadskih podgani, misleč, ka bi se dale podgani naploditi v Evropi i bi davale svojo dragoceno kožo. Tak bi on sam prvi prišeo do bogastva. Nego naskori se je pokazalo, ka podgane, štere so se skotile od teh kanadskih, so ne mele lepše kože i dlake kak navadne podgane. Prišla pa je s temi petimi podganam! prava nadloga v Evropo. Grozno hitro so se razmnožile posebno na Čehoslovaškom i na Bavarskom. Pravijo, ka jih more biti že prek 10 milijonov. Škoda, štero delajo na njivah pa doma, je strašna. Podgan je duga 35 em. Zdaj pripravlajo posebne lovine na te podgani. PREKOSNICE. A. Znaš ti, ka je razločka med senom i slamov? B. Ne. A. Ve pa to vsakši jünec zna. B. Te zato znaš ti tak dobro. Zdaj v tom vremeni, gda dosta brezposelni hodi po sveti, vučiteo pita šolsko deco : „Zakaj hodite dečica v šolo?ˮ Vsi na ves glas kričijo : „Gospod vučiteo, ka ne bi brezposelni postanoli!“ A. se hvali, kak ga vse rado ma celo ešče stvar. B. Vüši tüdi ? Vogledi. K vogledi je meo iti neki moški. Pokloni se lepo i sede doli z svojim dečkom, ki bi si rad vzeo sosedovo hčer. Hči pa gda je dečka ovarala, je z hiše zbežala. Nato je voglednik začao gučati od krstitja, na šterom je krumple dobo za jesti. To pa zato, ar je te vért bio boter na tom krstili, bi ga rad geno, na kakšo bošo večerjo. Te je pa skričao vö ženi: Manka smo že vse krumple pojeli? Prinesi nam ešče. A. Od koj si tak debeli ? B. Krumplov nemam rad. A. Salamov tüdi ne? B. Računov od njih nemam rad, na jezere pridejo. Vučiteo pravi ednomi dečaki, ki je nekaj prekacao: »Da bi ti jas oča büo, bi ti jas že pokazao 1“ — »To je mogoče gospod vučiteo, ka so moja mati dovica". Eden lüdskošolec pravi: »Gospod vučiteo, mama moja vas lepo dajo pozdraviti i pitajo, če radi go-seče meso jejte ?“ — Vučiteo : »Povej mami, ka jako rad jem". Za eden tjeden pita vučiteo dečaka: „No, ka je z goskov?ˮ — ..Prosim, ozdravila je! Meščanske šole ravniteo pravi ednomi vučeniki: »Z tebe nigdar nikaj ne bode, zato, ka što je Osel v mladosti, tisti Osel ostane v starosti. Jaz sam to na sebi spoznao. Dečak z šole pride pa pravi oči: „Ajtek, dnes smo pa čüli, da vnoga stvar (zverina) v vsakšoj zimi novo bundo dobi. »Boš tiho, ne ka bi mama čüli" — pravi .oča. Službena naznanila. III. No. 1182|1. RAZGLAS:Kraljevska banska uprava razglaša: V času od 1. marca do 30. novembra 1935 se bo vršil devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo v banovinskih trsni-cah in drevesnicah v Pekrah, p. Limbuš in Kapeli p. Slatina-Radenci.'V tečaje se sprejmejo dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi kmetskih posestnikov in viničar-jev. Pouk v tečajih bo teoretičen in praktičen. Gojenci imajo v zavodih brezplačno stanovanje in oskrbo, pridni in ubožni razven tega mesečni prispevek Din 30 — (trideset dinarjev) za naküp potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisanim in s kolkom od Din 5.— opremljenim prošnjam se mora priložiti : 1. krstni list, 2. zadnjo šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. izjava staršev (ali varuha) opremljena s kolkom Din 2.—, da dovoljujejo prosilcu obiskovanje tečaja. Pravilno opremljene prošnje naj se iz-Toče ali odpošljejo upraviteljstvu enega izmed obeh navedenih zavodov najkasneje do 16. februarja 1935. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ljubljana, dne 30. januarja 1935. Po pooblastilu námestnika bana, načelnik kmetijskega oddelka: Ing. ZIDANŠEK, s. r. ODAM ŠIVALNI STROJ za gotovino, ali hranilno knižico. 3—3 GERENČER, trgovec, Dobrovnik. Sprejmem Vajenca za lončarsko obrt. Zglasiti se taki. lončar Martjanci št 53 CIFFER JOŽEF Prodam 4 hrastove hleve za svinje z ruštom i pokrovno opeko, cementne kopanje po zelo ugodni ceni. STUHEC ALOJZ, pos. Staranovavas, p. Križevci pri Ljutomeru Posestvo, 11½ orala, poslopje v dobrem stanji, 20 minut od cerkve Negova, se oda tüdi z inventarom. Cena 65.000 Din. — Zglasiti se pri Breznik Leopold, pri Negovi. Banka Baruch 15, Rue Lafayette, Paris odpremija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrsi vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned.Dienst; Liucembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—12 4 NOVINE 10. februara 1935. Zimske sirotice. To so naša deca pa naše kokoši. Deca ne smejo iz hiže, kokoši bi pa smele iz sedala, samo ka ne vüpajo. Sneg na zemli, sneg na strehi pa ešče na drevji. Znamo, ka zdrava kokoš niti edno minuto nemre biti pri meri. Kam naj bi zletele sirotike?To jim je zdaj vsakše zajtro strašna mantra. Tiščijo se k dvericam pa majo tanač, kak bi bilo bole, gori kisnoti ali iti doli v sneg. Kak je sploh pri vseh večfele mišlenje. Edne ščejo tak, drüge inači. Prvi se oglasi mogočen gospodar kokot pa gizdavo pravi: »Idemo doli, doli, doli! Ka bi se to tak bojale, manjüge, manjügaste. Mene je sram pred lückimi. Tam vidite, kak se sosidove šečejo po gümli. Ravno njim vertinja nese lepo žuto kukorico. Hajdi doli! Ka mislite, ka vas bom vsakšo posebi na hrbti doli noso? Ne, ne, le same doli za menov, hajdi!“ Kakših osem bole mladih se je počasi i previdno spüstilo za poglavarom. Malo so letele, malo gazile, dokeč so ne prišle do gümla. Vekši tao je ostao na sedali. Čarna „kükmaˮ, tista ka se je lani velkoga tjedna zvalila, pravi drugim: „Ka je to, ka je ne to, telko toga snega! Zakaj je to? Što je kriv te neprilike? Kak lepo je bilo od mojega rojstva naprej ves letni čas! Vse zeleno, süho, toplo. Zavolo moje lepe kükme na glavi so me vsi pri hiži meli radi. Na rokah so me nosili. Smela sam v sobe, v künjo, v klet, samo v grede ne. Deca so mi metala drobtine, mati pšenico, oča proso. Kelko sam štela. Zdaj? ja, ja zdaj, gda tü lačna zmrzavlem, nega nikoga blüzi! Krivica! Krivica! Siva z golim šinjekom — kak varaške gospe — je komaj čakala, da kükma henjala. Kelko vsefele že ma na jeziki. Ona pripovedavle vse svoje vesele i žalostne dogodivščine od mladih nog naprej. Ka vse je že doživela ! Za cele knige bi bilo, či bi se vse na papir djalo. Tak n. pr. je pripovedavala, ka je njena dobra mati tisto leto zvalila šestnajst picekov. Vsi drügi so meli kosmate šinjeke, ona pa gologa. Grozno so jo zato vsi klükali. Dobra mati pa jo je rada mela i branila. Gda že bila tak preci jarica, so njoj cilo njene pajdašice rade bodikaj gučale. Se zna, ka iz nevoščlivosti. Ona pa je bila gizdava na svoj goli šinjek. Nego zdaj, pravi, zdaj njoj je že žao. Preveč jo zebe. Samo, ka se Vertinja tam pri toplom ognjišči za to nikaj ne briga. Krivica! Velika krivica! Kak sneg lepa bela „leghornicaˮ je levo nogo djala doli, desno pa skrila v perje i začnola svojo zgodbo rekoč: „To je že drüga zima v mojem živlenji. Lanska je bila tak strašna, ka sam dostakrat želela, da bi me zaklali i djali v krop. Ednok mi je cilo vujšlo, ka sam djala: Da bi me samo lisica odnesla. Pa, kak vsakša reč, tak je tüdi zima minola. Oh, kak je potem bilo veselo! Toplo, vse zeleno, puno črvov. Na dvori smo krakrivale, ka je ne bilo konca ne kraja. Ešče moja štiri leta stara mamica so tak nastarou, ka smo vse v drügi kraj gledale. V parmi, na štali, na hüti, v listnjeki je vertinja vsakši den nabrala pun šörc belic. Ne ka bi se hvalila, moja fajta je itak poznana po celom sveti kak najboša za belice, liki to pa povem, ka sam jih vsaki mesec zneski do 26. Zato bi zdaj zaslüžila, ka bi se me tisti, ki so od mojih belic meli hasek, spomnili pa me spravili na toplo. Čakam . . . Stare lüdi je dugo živlenje dosta navčilo. Tak je tüdi dosta Vsefele doživela naša štiri leta stara žuta »Štajara". Po dvakrat je vsako leto zvalila i vse lepo goriodgojila. Vsikdar je mlajšim putkam davala dobre tanače. Videč, ka nede več dugo na sveti, je zdaj drügim odkrila to, ka jo je vsako zimo najbole žalostno. Domači nemajo pozimi — je pravila — nikšega preštimanja za küre. Cele duge noči zmrzavlejo na sédali. Zajtra, gda je že vse drügo sito i napito, te pride Vertinja s svojov krničkov pa zazove: Picike, na, na, na, či, či, či... Mladina leti iz sédala kak nora i začne žreti, starejše pa se mantramo po snegi, na zadnje pa lačne ostanemo. Je to kakši red ? Či pridejo pred prag, te že dedek mahajo z meklov: »Je v vašij kosmatij pütaj, ka tű čakate?" Či bi kokoši mogle gučati, bi dedeki etak djale: »Čakamo, ka bi nam kaj dali za to, ka ste celo leto kadili za naše belice!" Či idejo pred štalo, je vertov sin z bičom odgánja. Zato se najraj držijo na gümli. Dokeč ne pride vért. Zdaj te, zdaj je prava vojska za zimske sirotice. Na nje letijo grable, rasohe, mekla, pórišča, košare ... vmes pa se čüje: Mrcine nesnajžne, da bi po-ginole, naj bi šle, je v vašem bleki... pa ravno tű morete biti? Nesnage! Gda je žuta starka na sédali dokončala svoje žalostno pripovedavanje, kak je bilo prejšnje zime, te se je na gümli zgodilo nekaj strašnoga. Vsi domači so bili preplašeni. Vertinja se je grozno kregala. Vert se je zgovarjao, ka je ne mislo zadeti, da pa je ravno tak priletelo. Mamica so jočič zdignoli mrtvoga kokota pa ga nesli notri. Tak so zdaj kokoši bile dvakrat sirotike. — R. Pisma naših z tüjine Raulhac, Francija. Prečastiti gospod vredniki Dovolite mi, prosim, da se smem javiti. Hvaljen Jezuš i Marija, to je moj preraili glas, s šterim se nanizim pred vaš častiti i mili obraz. V Srci Jezušovom vas kak najlepše pozdravlam i želem vam vse najbolše, posebno pa zdravje i puno bože milosti, da bi nam še lehko puno i dugo let vrejüvali naš krščanski list. Mam se Vam veliko zahvaliti za vse, ka sem že lepoga prečtela v vaših premilih krščanskih listaj. Ob, kelikokrát so mi silile skuze v obraz, ar sem previdla, kak veliko lübezen mate do siromakov i kak lepo nas opominate i tolažite, tű v tom tüjem kraji, nas, šteri smo tak daleč odločeni od naše drage domovine. Posebno se pa spominam miloga pozdrava, ki ste ga nam napisali na god sv. Trojstva 1. 1934 Za vse te vaše Premile tolažbe se Vam goreče zahvalüjem. Naj Vam Prelübi Jezuš obilno poplača i bi. Devica Marija še stoterno povrne za vaše tiüde i skrbi. Pri teh par vrsticaj Vam pa mam želo napisati še par reči od mojega tužnoga srca. Že dosta sem prečtela naših jugoslovanskih listov, a nikdar je ešče ne bilo tak tužno i žalostno moje srce, kak pa zdaj, gda preči-tavlem vaše tužne Novine od 28. oktobra 1934. leta, štere so nam naznanjalo žalni sprevod od našega Vitežkoga krala — Nj, Vel. Krala Aleksandra. Od velike žalosti i vnogih skuz je niti ne sam mogla prečteti do konca. Vidla i čtela pa sem tüdi tű v francuških novinaj. Oh, kakše Žalostne slike so nam prikazüvale tisti tjeden, gda se je zgodila ta žalonesreča v mesti Marselli. Dale, tüdi eti v Franciji je za vmorije volo postanole velko Žalüvanje. Vnoge sem Vidla, da so sezasku-zili, gda so prečteli novine ali prečteli radio (Toluzo). Jaz pa sem oblübila, da se spomnim vsaki den v molitvaj na našega blago« pokojnoga vitežkoga krala Aleksandra 1., posebno pa vsako nedelo pri daritvi sv. meše. Prelübi Jezuš naj njemi podeli vekivečen mir v nebeskom kralestvi. Zdaj pa še enkrat pozdravlam celo Slovensko krajino i vse naročnike, dale vse Nedelske farnike i svoje lűba stariše, brate i sestre, vse sorodnike i sosede tam v riragoj domovini. Posebno pa pozdravlam Vas, pre-častitoga gospoda vrednika I po Marijinih rokaj Vas Priporočam Presv. Srci Jezušovomi. Jaz edna najmenša jugoslovanska iz-seljenka VERONIKA KOZAR iz Boreče. * Prečastiti gospod vredniki V imeni Srca Jezušovoga Vas pozdravlam i Vam želem lübo zdravje od nebeske Marije Device, da bi nam širili Novine, štere vsakši teden komaj čakam, Po banki »Ba-ruch“ sam jim poslala peneze i jih lepo prosim, naj mi pošlejo šče Marijin list i Ograček, ka bi jaz rada vse mela. Sam v takšem kraji, ka ne čüjem Slovenske reči. Jako rada pa čtem dobre reči i te pomislim na naš mili slovenski kraj, na lübleno mi dečico, štero sam doma püstila. Jako je žmetno ednoj materi, štera je v tühinskom kraji, a dečica, štero tak jako lübi pa doma. — Ešče eden Pozdrav. BAČIČ MARIJA iz Moravec v Franciji. * Pozdrav pošilajo: Žiško Cilika, Barber Anica, Carnieres, Francija i Kozar julija. Pišeje: Sprimite naš dühovni oča najlepše pozdrave iz tüje države od Vaše hvaležne dece. Naznanjamo Vam tüdi g. Vrednik, da je odstopila od Vaših listov Rogan Albina. Žalostno je, da ništerni ne vejo ceniti vrednost Novin, ki se telko skrbijo za nas v tüjini, za štero bi njim iz celoga srca mogli biti zahvalni mi. Bog Vam plati za vse. Prosimo tüdi, naj se slüži edna sv. meša za nas v zahvalo Jezuši za sprejete dobrote v preminočem leti. Gospodarstvo. Poprijeti betegi pri živini. Že ime samo nam pove, ka je to nekši takši beteg, ka se na različne načine Prenese od edne živine na drügo. Takši beteg, če se pojavi pri gospodarstvi kmetovalci, pa naj bo to pri govedi ali svinjaj ali pri küraj, njemi v kratkom zbeteža vsa živina tistoga pokolenja. To pa ne ostane samo pri njem, posebno, če je nepreviden, liki se širi naprej do soseda, po celoj vesi i dostakrat po velkom deli države. To se rado godi med nami kmeti zato, ka smo preveč skriti i niti sosed sosedi ne zavüpa, če ga je obiskala takša nesreča. Zakon od poprijetih betegov pa si tak predstavlamo, ka nas te šče vničiti. To pa je ravno naopak. Te zakon ma ravno to dobro lastnost, ka kmeta šče obvarvati škode, štera njemi preti od tej betegov. Pa če tüdi ne bi bilo toga zakona, bi dužen bio vsaki gospodar poprijeti beteg zatirati. Po zakoni pa je njegova sveta dužnost ta, če se pojavi pri njem kakši poprijeti beteg, ka ga more včasi naznaniti župani, te pa srezkomi načelstvi i ono pošle svojega živinozdravnika brezplačno, ka ugotovi beteg i napravi vse potrebno, ka se beteg že v svojoj klici zatere. Zakaj je to potrebno, če neščemo sami sebi škoditi ? Mi vsi Znamo, ka majo države med sebov trgovske pogodbe i v tej pogodbaj je določeno, kakše more biti tisto blago, štero se lehko pripela prek mej iz ene države v drügo. Za primer Vzemimo našo državo, štera je poledelska i Nemčijo, štera je bole industrijska. Pri nas pridelamo dosta več raznoga zrnja i živine, kak sami doma ponücamo, zato pa višešnje moramo izvažati. Izvažati pa moremo samo v tiste države, štere tej pridelkov nemajo zadosta za preživlanje svojega lüstva. Nasprotno pa v začétki nastanka naše države pri nas ne bilo zadosta fabrik, štere bi mogle zadostiti za našo obleko, mašine, železo i drügo. Zato smo te potrebščine mogli uvažati i to iz tistih držav, štere so tej potrebščin mele več, kak so same doma nücale. Dnesden pa že mamo tej fabrik skoro telko, ka našim potrebam zadostijo. Zavolo toga se naša država takšega blaga brani i njemi dela težave s tem, ka ga jako obdavči, to je zacarini. Nemčija pa je pred par leti mela ravno tak kak dnes preveč toga blaga, ka je nam falilo. Premalo pa je mela polski pridelkov i živine; zato je uvažala v svojo državo tüdi od nas. Polski pov i živina pa je mela pred par leti jako dobro ceno i nemška država je svoje kmetovalce včila i silila, ka naj več pridelajo i tak se njim bo bolše godilo; država pá ne bo svoji penez, šteri so tüdi kmetski žüli, pošilala v drüge države. Nemški kmetje so vidli, ka to ne nikaj napačnega i so v par letaj tak napredüvali, ka dnes skoro telko pridelajo, kak se doma ponüca. I zdaj se je tüdi Nemčija začnola braniti uvoženoga zrnja i živine. Postavila je visiki zid na meji i tomi zidi pravimo carina. To se pa ne godi samo med našov i nemškov državov, liki med vsemi državami na sveti. (Dale.) CENE. Penez. Spremembe ne. Pač pa je jako narasla cena vrednostnih državnih papirov, ka svedoči, da je zavüpanje v našo državo vsikdar vekše. — Živina. Cene so nekaj malo spadnole. Teoci 3—4 Din., bikovje2.50 do 3.50 Din. kila na živo vago. — Les. Francija se zanima za naš les i bode toga cena na sprotolje narasla. Boljševizem je delo židovov v Rusiji. Prava slika židova-marksista. Zakaj najdemo telko židovov v vseh socialistični!! revolucijonarnih gibanjih i zakaj so ravno Židovje spadali k najbole delavnim vrstam revo lucionarov? Nekaj smo že omenili. Slabe socialne razmere, zapostavlanje i zaviranje v socialnom napredki, vladna preganjanja, so gnale židove med revolucionare, odnosno so stvoriie med židovi ognjišča revolucije i potegnola k njim tüdi drügo delavstvo. Židovje so se šteli osvetiti! Nego to bi ešče ne moglo zadosta razložiti vplivnoga položaja židovov v ruskom revolucijonarnom gibanji. Vzroki so ešče drügi. Najlepše jih je napisao Jakob Klatzkin v knigi „Problemi novodobnoga židovskaˮ (Berlin, 1930), gda piše od židovske miselnosti etak: „Židovje so v prvoj vrsti pristaši narodnoga prilagodenja danim razmeram. S tem škodüjejo svojemi plemeni, od šteroga se vendar neščejo ločiti i škodüjejo drügim plemenom, med štere se ščejo povrnoti z namenom, | ka tam zagospodarijo. Oni igrajo večinoma na površji, razdirajo, rüšijo, nergajo, kritizirajo. Njihova moč sta zasmehavanje i zaničavanje. Oni si domišlavajo, da vse znajo i se tak tüdi obnašajo. Oni so radi brezdomci, brez rodolübja, posredüvalci med raznimi narodnimi kulturami, pridni mešali, šteri ne poznajo zakonov orga-ničnih sküpnosti, petolizniki i Skažlivci, šteri se mastijo, vsevedneži, šteri dosta znajo, a nikaj dobra, lüdje, šteri so povsod doma i nindri. Radi so med najvekšimi radikali i najbole glasnimi demokrati, moderni, šteri so pristopni za vsakšo novotarijo, nage düše, pokvarjeni lüdje, šteri so Odali svojo lastno narodno Zavednost; za drüge nemajo smisla, izobraženi proletarci, šteri nindri ne najdejo mira, ar so se iz zgodovinske verige izlo-čili, brez korenine v narodnoj biti, brez načel, na nikaj dühovnoga navezani apoštolje slobode, šterim je vsakša obstoječa vrednost brez vrednosti. Oni iščejo zveze i spajajo stvari, štere nikdar vküp spadati nemrejo. Zaje-dalci, šteri se žajedajo v vsakšo narodno rast, razderejo. Vsikdar pripravleni, da se vsemi prilagodijo, da vse meje izbrišejo, vse odájo i vse vničijo. I tej so gospodarje Rusije. Stem je Klatzkin dao krasno sliko židovskoga marksističnoga revolucio-narca. I voditelje ruske revolucije so bili te vrste lüdje. Stali so daleč vkrej od svojega roda, v nezmernoj razdali tüdi od ruskoga narodnoga živlenja i od njegovoga kulturnoga hotenja. Zato njim je stremlenje ruskoga naroda po sloboščini prišlo prav, da so ga izko-ristili za svoje Čisto tüjerodne, brez-smiselne, Bog zna gde pobrane zgradbe, ar jim je nüdilo krasno pole, ka zadostijo svojoj nevtešlivoj strasti po moči i vladi. Zato je bilo mogoče, ka so bili tej židovski marksisti prevrat-niki prve vrste, ar so ne priznali niedne vrednote, niednoga reda. Vse v Rusiji jim je bilo tüje i osovraženo: narodna sküpnost, narodna Slovenska kultura, vse, ka so stoletja rodila v počasnoj vsakdanešnjoj rasti je židov — marksist sovražo, ar je toga ne razmo, ar je bio tüjince. Žato je tüdi vse razdjao. I ar so sami ne mogli porüšili velikanske narodne i kulturne zgradbe, so šli prislüšküvat med lüstvo, ka bi najšli pomočnikov. Stavili so se jim na razpolago, ka njemi pomagajo pri njegovoj borbi za slobodo. Navrtali so se v pravo slovansko na|- rodno gibanje, obdržali so Vodstvo i ga te krvavo izkoristili za sebe i za tak strašno nesrečo ruskoga naroda. Židov-marksist, Vladar Rusije. Žedni maščevanje. Žedni maščevanja i želni oblasti so svoje izobraženstvo i polizobražen-stvo porinoli v vsa revolucionarna gibanja, gde so — ar so bili najbole glasni, najbole breznačelni i najmenje vestni zavzeli vodilna mesta, predvsem tista, štera so prav za prav v glavnom odločüvala potek ruske revolucije. Židov marksist je zavzeo v pravom pomeni zapovedniška mesta vse revolucije. Zanimivo je, ka so se sprva ne šteli sprijazniti z bolševizmom, liki so podpirali menjševike. Kak hitro so pa vidili, ka so bolševiki bole radikalni v svojem revolucionarnom gibanji, so se sünoli v bolševiške vrste i tüdi tam zavzeli v nekaj letaj vodilna mesta. Spoznali so, ka de njim v Rusiji samo bolševizem pomagao do zmage njihovih cilov i de samo bolševizem razpolagao s sredstvi, štera bodo preobrnola svet po njihovoj zamisli. (Dale.) Novine izhajajo vsak četrtek za prišestno nedejo. — Ze tiskarno Balkányi Ernest, Doliča Lendava. — Izdajatelj in uradnik: Klekl Jožef, župnik v pok..