67. številka.
V Trstu, v soboto 20. avgusta 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
V*i <lopisi se poiiiljajo uredniitvu v ulici Torreiite, 12. V mik lint mora biti frnnkiran. Rokopisi ne vračajo.
Inaeriiti (
ni z ne vrato naznanila in poslanico) m* zaraćunijo po pogodbi: pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vhako besedo ? nov
Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Hdinosi<
izhaja dvakrat na teden, vs^iko sredo in sobota ob 1 uri popotudne.
Cena z a v*p leto m prilogo ? for , za
pol :« for SO nov., za četrt leta ■ for.
nov — Edinost brez priloge Htane za celo leto H for., za pol luta 3 for., za četrt leta I for. SO nov. — 1'ona-mezne številke mi dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajal nicali tobaka v Trstu po s nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za| Primorsko.
O nov
• V ti.iiiiotti io inofi«
Slovenski državni poslanci, tirjajte nam vseučilišča!
Spisal dr. Franc Oblak.
III.
Gotovo zna tudi vlada pobijati naše terjatve, in z orožjem, ki ga mi ne moremo častiti: tem veča dolžnost za nas, da še ob času raztrgamo krinko puhlih ugovorov, katerih bi si« znala poslužiti, da nas moti v prepričanji in teši, če nam odreče.
Iies je, da država nema denarja, katerega bi motala skoz okno: nočem ponavljati, kar sem pred enim letom tukaj rekel, ko smo tirjali južnoslovanskega vso učilišča:, dogodbo so bilo tedaj novejše, tla na Ccskcm in na Laškem so se kadila tudi slovanske krvi, prosta prenočišča v državnih poslopjih so bila še gorka nemških strelcev, prišlih veselit se v I3eč od blizo in daleč: tacega gospodarstva nismo Slovenci nikoli učili vlade, nikoli tirjali od države. Ker se pa še dandanes prazni državna mošnjica v vojaški žep, smemo tirjati, da ne ostane država daljo samo varhinja osobe in premoženja, ter postane tudi dobra gojiteljica dušnih zmožnosti vsacega in vseh državljanov in da nam dovoli, česar tirjamo, — vseučilišče.
Sedanja avstrijska vlada, bolj nemška, ko vse prejšnje, ne bo čutila potrebo slo-vonske više šole: gotovo, ker situ ne ve, kako so lačnemu godi. A pogled v statistične letnike naše državo in druge statistične knjige kaže, zakaj se moramo te lakoto otresti.
Številke, katere navedem, so le relativnega pomena zavoljo pomanjkanja knjig, iz katerih so povzete; rabiti se morejo le, da se dokažejo razmere, kar je moj namen, in to z dobro vestjo.
Na Avstrijskem pod in nad Anižo, na Solnograškem, Stajarskera, Koroškem, Kranjskem, Primorskem. Tirolskem, Češkem, Moravskom in Šlezkem, v katerih najbolj rabijo štiri prej imenovana vseučilišča. prebiva 1,081.862 Slovencev pa 6,090.37!» Nemcev; ti bodo imeli, da govorim o uku sploh, v letu 1860—1870 po večini učencev računjeno 41, Slovenci pa
8 državnih gimnazij, drugače glede na učni jezik; tu volja razmerje: 6: 1 = 49: O. Še bolj kričeča enačba bi nastala, ako bi v račun jemal tudi druge narodo stanujoče v teh krajih.
Če so na pr. v letu 1865 Slovenci glede davkov (z 12,218,761 gl., Nemci z 108,808.359 gl.) blizo 49.638 gl. za uk v primeri z Nemci preveč prejeli, pa se je glede na število glav 190.751 gl. za nje premalo potrošilo, kar napravlja diferencije od 141.113 gl. za nas. To je malo manj, nego ono, kar so res za nas izdaje. Glede na potroške države za povzdigo obrtnije in blagostanja po Nemškem, na sistematično izpite krnjo po Slovenskem, ki Re ne morejo opomoči pri tacih razmerah, glede dalje na državne naprave, po katerih teče od tod denar v nemške deželo, kar vse jim daje zmožnost plačevati vce za državne namene: pač se ne morejo ponašati Nemci s svojimi davki. KrVj ki jo mi državi žrtvujemo, in posredni davek, katerega plačujemo zavolj enacih potreb živenja vsi enako, mora se ipak v račun jemati! Nočem omeniti, da se šole po Nemškem le ohranjujejo, a pri nas se imajo so le zidati.
Naj bi dajal naš narod za vseučilišča, kamor pošilja svoje sinovo, Io 40.000 gld. na leto in bi mu prišli od toga dve tretjini na dobro: bil bi od časa, ko je To« masius v vseučilišče hotel imeti uveden narodni jezik, okoli 2 milijona goldinarjev (le glede glavnice) na slabšem. In pri takih okoljščinah nam veli minister uka, naj si delamo narodne šole sami. Država jih bode delala!
Ugovor, da ne bi imelo dovolj poslušalcev slovensko vseučilišče, ta je prazen, ker bi bilo tu v primeri z Nemci 1. 1866 — 373 obiskovalcev. Z ozirom na višo šolo v Inomostu, ki šteje samo kacih 200 študentov gotovo je to mnogo; dalmatinski Slovani in ostanki avstrijskih Italijanov, kateri naj bi smeli delati izpite v svojem jeziku, število bi gotovo pomnožilo za toliko, kolikor pojde Slovencev v Gradec in Beč.
Nočem ponoviti, kar sem omenil lansko leto o knjigah in profesorjih, samo 1 toliko naj povem, da vlada noče vedeti o
teh in da prekljo podstavlja njim, za katere ve.
Tudi gospodarska stran tega prasanja je vredna, da se omeni.
Mi nemamo dovolj mož za službe med nami, ki tirjajo znanja iz dokončanih študij 11a viših šolah ; ptujci polnijo mesta, kjer bi sicer Slovenci sedeli; zakaj, Vam ni treba praviti. Tem ljudem ni skrbnosti mar, in marsikatero opravilo, ki bi se lahko koj opravilo, čaka 10 in več let konca. Koliko časa narod s tem potrati, koliko denarja mti uhaja iz žepa za koleke in poti in hrano! — Pri pobiranji davkov so ti možje zlo hitrejši, pri psovanji naroda marljivejSi, Izgled je blizo — v ljubljanski bolnišnici.
Ze državni zavodi sami, ki senčijo nemške dežele, žilo so, kakor sem prej rekel, po katerih teče denar iz državnih blagajnic mod ljudstvo: ta so pač ne vrne med nas plačujočo Slovence nazaj, in misel, da so Nemci tudi avstrijski državljani, in da je njihovo bogatstvo tudi avstrijsko bogatstvo, nas ne tolaži, ampak draži, ker pretijo Avstriji z odpadom, če so opusti njim blagonosna sistema enakopravnosti. Pri tej okolšČini ne moro noben domoljub odobriti, da nosi 240 slovenskih studentov — toliko blizo jih je sedaj — najmanj 48.000 gold. vsako leto na ptuje.
Opravičeno ni, če dajo vlada povsod prednost bolj omikanim narodom ; res je, da ne morejo manj omikana ljudstva prebiti konkurencije z bolj omikanimi: a ti pogoji pri nas niti niso, niti ne bi smela država, ako bi bili, take konkurencije pospeševati v prid Nemcem. Hvalevredno bi bilo, ko bi kdo se števikami razkazal škodo, ki je iz toga Slovencem nastala.
Če mislijo naši narodni nasprotniki s ponemčevanjem osrečiti naš narod in ga ohraniti omiki, naj se spomnijo opombe v nckej nemškoj knjigi, da je po Koroškem in gornjem Štajerskem, — ponemčenih deželah mnogo kretinov in troteljnov. Gotovo, vi napravljato iz Slovencev Dar-vinove opice, iz katerih morajo potem postati Nemci, Če jih prej ne polovi — Rus, —
Onim, ki se štejejo mod bogatejšo ljudi naših dežel, naj si bodo uže te ali
PODLISTEK.
„Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj '.
Izdul Anton K'žič, I. zvezek. V Ljubljani, 1887.
—	Samozaložba. Tiskala »Katoliška tisku'nii«.
(Oreuil Janko Lebun, učitelj v Avberju).
(Konec.)
Glavno napako Kržičevo iz jeziko-znanskegu stališča imenujem jaz to, da pričenja stavke z enkliti kami. Koliko se je uže pri nas pisalo, da so tako ne smo, in vender v Kržičcvem „Angeljčku" mrgoli z enklitikami začetih stavkov! Tu le par na razgled: „Le dobro pazite, me bost« kmali razumeli . . . .tt (stran 3.), namestu bo sto me . . . „Me jako veseli, ker vidim . . . (atran 22.),' namestu „Jako me veseli, ker vidim itd. in infini-tum! Gosp. Kržiču je neznano pravilo, katero navaja Janežič v slovenskoj svojej slovnici (4. natise k) v §. 387.. po katerem pravilu se trpeče, nedovršono dejanje ali stanje sploh le z nedovršnimi glagoli dopoveduje, ker dovršniki bi imeli v tem obziru prihodnji ko v pomen. Če torej piše g. lvržič na strani 3. za nemški „Unser Engol kommt", Naš angelj pride, tedaj jo to popolnoma napačno. Stati bi moralo: „Naš angelj prihaja", kajti: „naš angelj pride", pomenjalo bi nemški: „Unser Engol wird kommen".
—	Oblika „odraščeni" je nepravilna, kar eitu leliko vsak na strani 59. Levstikove
slovnice: „die Slovonische Spracho nach ihron Redetheilen". Sicer pa tudi ta beseda ne sme tu nadomeščati samostalnika, kakor ga v resnici. Isto tako ima pridevnik „duhovni" (str. 4.) „z nesrečnimi" (str. 25) po krivici sainostalniško službo. Vsak določen pridevnik je sam na sebi — rekel bi preslab — da bi se substantivno rabil. Zategadelj so mora nasloniti na drug samostalnik, ali pa ga moramo h primernimi končnicami posubstantiviti. N. pr. Der Un-gliicklicho seufzt. Tega stavka ne smemo sloveniti: Nesrečni vzdihuje, nego pravilno je le: Nesrečni človek vzdihuje ali pa: Nesrečnik (tudi nesrečnež *) vzdihuje.
— Onikanjo naj bi v slovenščini popolnoma prenehalo, tudi nasproti „na-šej duhovščini"; torej bi priporočali to tudi g. Kržiču, ki svoje „duhovne" (reete: „duhovnike") rad onika (glej str. 6.). — Oblika „angelj varuh" meni nič kaj ne dopada; kajti končnica —u h ima zaničljir pomen; morebiti bi bolj kazalo pisati „varoh — varha", kajti genitiva „varuha" ne slišiš, vsaj na Primorskem nikjer. — Oblika „vsaki" jo nepravilna; pisati so mora „vsak". (Gloj Levstikovo slovnico na strani 35.!) — Namesto njun, njuna, njuno, pišemo dandanes po Levstiku njijn, njijna, njijno (vide Levstikovo slovnico pag. 41.) — Na strani 12. mora v stavku „. . . s katero sem že tolikrat razžalila moje ljubo starišo ..." stati „svoje", ne „moje". — Deležnik „osup-nen" (str. 13.) jo nepravilen; stati mora
*) Nesrečnik in nesrečnež pomerijo: der j Ungluekselige.	(Uredn).
„osupol" in to po §. 60 Levstikovo slovnice. — Nepravilna je sklanja: o zvon-čeku, angeljčeka, kamenčekov — kakor so nahaja v Kržičovi knjižici.
Glede tega bi priporočal g. pisatelju §. 72. Janežičeve, a §. 13. Levstikove slovnice! — ... „Slišal jo na lastna ušesa .... Tako čitam na str. 17. Tu bi bilo pravilnejše pisati „svoja", kakor vsakdo, lehko razvidi iz Levstikovega „Slovnička" na str. 174. — G. Kržič piše na strani 18." bo z ras tlo . . . „bom vzel". Uže 1. 1854. je g. Navratil in po njem Janežič priporočal, naj so rabi nesestavljeni prihodnjik pri dovršnih glagolih. Isto uči Janežič v svojej „Slov. slovnici", §. 390.; Levstik na strani 115. svojo knjigo „die Slov. Spracho" ; Končnik v 77. svojo slovnico srb 2 . . . In vender še dandunesse naši pisatelji 110 drže tega pravila! Čud 110 pa, da g. Kržič tu pa tam pravilno piše; n. pr. po j dom (na istej 18. strani), pridem (str. 33) . . . Človek bi skoro mislil, da se g. pisatelj 110 zaveda popolnoma omenjenega pravila in le tja v en dan piše oblike kakor mu prihajajo pod poro! —Grd grmanizem jo pisati . . , „nista v stanu" (namesto ne moreta), kakor to čitamo na 19. strani.
Namesto: „kako si si v prid obrnil", kazalo bi zaradi lepoglasja pisati „kako si sebi v prid . . . Namesto „znabiti" pisati jo „morebiti". — Piše se: kraljev prestol, (no kraljevi), ker svojilni pridevniki nomajo določno pridovnikovo obliko. — Pravilno je /. ročicama, 110 / rokicama, kakor čitamo na 33. strani. Co g.
one politiške vere, res ne pristuje lahko-mišljeno otresti se in malomarnost kazati: še manj pa tiče to onim, ki prodajajo državi svoj čas in trud: naj se pač spomnijo rerum humauoruin in naj premislijo, da bodo morebiti njihovi otroci ali pa daljši potomci stali med ljudstvom, in ž njim delili osodo, ki gotovo ne bo sladka, če smo ubožci in bosi vseh sredstev dospeti do večega blagostanja. Toliko manj pa pristoja nam, ki smo iz ljudstva in su bomo v kratkem kot dol ljudstva pri raznih opravilih srečavali, braniti so narodu koristnih, če tudi ne absolutno dobrih na-redob: med temi je vseučilišče gotovo koristno njegovemu napredku, potrebno njc-govej mošnji in je opravičena tirjatev.
Slovensko vseučilišče jo opravičena tirjatev: ko ga nam enkrat dovole, smemo brez očitanja drugod vednosti iskati, a pravice znebiti se ne moremo, da samo sebe ne osramotimo. Zatoraj Vam, gospoda, priporočam to le resolucijo, da zanjo gla-sujeto in jo gospodu vladnemu komisarju izročite.
Ta govor jo bil govorjen prod malo da no 18 leti; glede stvari same bi tudi danes v bistvu ne bilo kaj predrugačiti. Bolj odločno, ko tedaj, bi možje, ki so izrastli iz mladine, ki je bila 4. sept. 1869 zbrana? v dvorani ljubljansko čitalnice in ki pri svojih skušnjah niso postali Iškari-jotje, ampak Savli za narodno stvar, izrekali svoje tirjatve, ako bi spet vkup prišli. A časa kolo se vrti in marsikateremu veteranu iz narodnih bojev v mladih dneh je dal Bog, da se krepko spominja nekdanjih nad, veteranu, kateremu jo nemila o soda brez njegovo krivde, pa k sreči le začasno, z boleznijo ustavila bojo in govor.
Šolstvo in naučni minister.
Ako nas čuti ne varajo in posluh no zapušča, ako dobro vidimo belo na črnem pisano v časnikih, knjigah itd. — Taaffo je še vedno ministerski predsednik v Beču. Načelo njegovo je bilo od začetka vladati avstrijsko narode po navodilih pravico in
pisatelj pravilno piše: nožice, pisati bi moral dosledno tudi ročice. — V slovenskem duhu ni prašanjo: „koliko je na času?" (str. 43.) deležnik tro hijen jo napačen. Tudi mi je opaziti, da po Jaue-žiči po 317. sub f. devajo svoj dopol-nok ali predmet v rodilnik tudi glagoli stoječi v namenil 11 iku. Torej ni prav, kakor piše Kržič „Jaz moram iti, kupus sadit (pag. 33.); šel sem robidnice brat . . . (pag. 37); ampak pisati se mora: „Jaz moram iti k a p u s a sadit ... šel sem robidnic brat . . .
Mnogo bi imel še opomniti gledč jezika v „Angeljčku", vender bodi dovelj. Samo še par besod glede trpnega deležnika glagolu „izprazniti". Gosp. Kržič piše: „izpraznen". Po tem takem bi sodil, da on glagol „prazniti" prišteva glagolom II. vrste; in vender spada pošteno v 4. vrsto. Mnogo je pisateljev, ki 110 vedo, bi li spregali ta ali oni glagol po 2. ali po 4. vrsti. Vender to stvar določiti ni težko. Slavni jezikoslovec Levstik uči. naj so pri takem določevanju opazuje le oni „N", ki v ne-določniku stoji pred končnico „iti". Spada li ta „11" k glagolovemu deblu, onda so mora spregati dotični glagol po 4. vrsti. Oo pa spada le k vrstni sponi (Clftsson-stamm), potem treba glagol sprožati po II. vrsti. N. pr, glagoli polniti, prazniti, raniti . . . spadajo v IV. vrsto, ker so izpeljavajo iz debel: poln —, prazn—, ran —. Glagoli: miniti, povezniti, planiti, riniti spadajo v II. vrsto, ker se izpeljujejo iz m i —, v o z — p I a —, ri. —
Tako tedaj uči naš Levstik. Jaz pa
enakopravnosti: — vsi narodi pod avstrijskim žezlom živeći, naj bodo enakopravni, vsem se morajo dovoliti pripadajoče jim pravice! — Ali tega načela se menda ne drži ali vsaj držati noče avstrijski naučni minister g. Ouutsch.
Veda mu je navidezno postala zoprna; šolstvu se morajo po njegovih mislili ovire delati in ukaželjno mladino treba kolikor možno od učilnic odstranjati; vse to pa, da se odpravi oni zloglasni „duševni proletarijat", ki novemu naučnemu ministru več preglavice dela nego njegovi la9tni otroci.
Da se odžene ta čudna zver, začel je nakladati ogromne takse na učence, ki hočejo studirati na srednjih in višjih šolah; zaprl je na tak način vhod ubožnejšej mladini v te šole, pustil pa odprtega sinovom premožnejših starišev. Na tak način so ubožnejši roditelji prisiljeni svoje otroke doma obdržati, ali jih privaditi kakemu rokodelstvu, v tem ko je dovoljeno gmotno boljše obdarovanim otrokom v srednjih šolah lenobo pasti.
Ali to ni še dovolj; novi minister je obrnol svojo metlo ter še na drug način poskušal skrčiti število mladino srednje šole pohajajoče. Izumil je ter nenadoma izdal odločen ukaz, po katerem se morajo nekatere srednje šole po državi opustiti in pomoč, ki jo je do sedaj dajala vlada nekojim lokalnim občinskim učilnicam, mora se tudi odvzeti. V tem je počenjal kot pravi pravcati finančni minister: — edini namen mu je bil: zmanjšati državne troske.
Kar je pa največ čudno pri tem, to je, da so v prvcj vrsti izgubile dobrovolj-nosr, ministrovo srednje šole, na katerih je učni jezik slovanski. Tudi nam Slovencem je naučni minister vzel jedno izmed trojice slovenskih (P) gimnazij, namreč gimnazijo v Kranju.
Zdelo so mu je morda, da so tri gimnazije za 1 i/a milijon Slovencev preveč, radi-česar jim je jedno kar odnesel iz ničevnega razloga, da je začetkom prošloga leta v njej bilo vpisanih samo 85 učencev. .Najbrže si je mislil: — omne t rinu m ost perfectum; ali ta rek velja brozizjemuo samo za Nemce: popolnosti Slovanom ni treba! — Ako promatramo novi ministrov ukaz na vse strani, ne moremo ga nikakor opravičevati bodi si iz finančnega, mirovnega ali narodnega stališča.
S tem, da je naučni minister zatrl nekoliko šol ter odrekel daljno podporo vsem privatnim srednjim učiliščam, hotel je iti na roko finančnemu ministru ter mu zagotoviti nekoliko tisoč več dohodkov. Vidi se nam pa. da je uprav on začel strogo gospodariti in manjšati troške na polju, ki je za blaginjo narodov preko-ristno in velevažno. Kaj hočemo pač tir-jnti dandenes od narodov, nego da ao omikani, da se razvijajo ter v vedi in znanstvu napredujejo Y
Veda se jo sekularizovala ter so njen napredek povsod pospešil za to, da je narodom v korist. Storile so se velikanske žrtve, da se vednost kolikor mogoče razširi in popularizuje. Ustanovile so se šole, da si človeštvo v njih koristnih naukov in omike pridobiva; blagostanje kako deželo so dandenes so vodno meri po
omiki naroda, ki v njej prebiva — neomi-kanost, divji stan jo še dandenes smatran za sramoto narodu, v čast se pa šteje narodu, ako broji več veleumov v svojoj sredi.
I prav tej omiki, uprav vedi, ki se zgolj v šolah pridobiva, stavi naučni minister zavire samo, da ustreže finančnemu ministru! Gotovo ni vpa umestno štediti uprav na tem polju, Stedilo naj bi so rajši pri Vojski, ki stane ogromnih stroškov samo da varuje — mir!
V nikakej druge j evropskoj državi se šolstvo ne zavira razven v Avstriji; drugod se število šol vedno množi, pri nas se pa celo obstoječe odpravljajo.
(Konec prih.)
Tako n. pr. priobčuje časnik „Nord" ostro rusko oficijozno noto zoper Kobur-žana in pravi, da se njegovo klateštvo k malu žalostno konča, ker Rusija njega nikoli ne pripozna za bolgarskega kneza in tudi no za začasnega vladarja. Ta časnik pristavlja, da so princa zapeljali njegovi sorodniki, čestihlepni Orleanisti. To poslednjo trditev potrjujejo tudi drugi časniki, ki poročajo še le zdaj, da se je vsa ta stvar kuhala uže od novega leta sem v orlea-nističnih krogih, ki so ao celo nadejali, da pridobe ruskega carja za svojo namene in so tedaj bili svoje stvari gotovi. Angleška kraljica je o vseh teh spletkah zvedela za časa, ko so so vršile slavnosti petdesetletnega njenega vladanja ter bila zelo nevoljna, kar je umljivo,, ako se pomisli, da je prejšnji bolgarski knez bližen sorodnik angleške kraljice, kobnrški princ pa tudi i da tedaj poslednji z svojim tekmovanjem ne dela česti angleškej kroni.
Ruska vlada v poslednjem času jako pomanjšuje stojno vojsko pri vseh orožnih krdelih ter posebno rada dovoljuje odpust častnikom in vojakom. To je najboljše znamenje, da se v Evropi ohrani mir.
Iz Rima so poroča, da je italijanska vlada najela 13 največjih parnikov društva Navigazione Italiana, da prve dni meseca septembra pošlje v Masavo 10.000 peščev in primerno število druzih orožnikov.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjev rojstvoni dan seje 18. t. m. po vsem cesarstvu jalco slovesno obhajal, povsod je ljudstvo, kakor vsako leto, napravljalo posebne slovesnosti in v ogromnem številu udeleževalo božje službo ter prosilo Boga, da šo dolgo v sreči in slavi ohrani vernoudanim narodom milega očeta.
Moj državnimi poslanci so je delalo na to, da se Slovani združijo v en klub, a Čehi nočejo teinu y privoliti, ker ne vidijo koristi, ki bi Čehom iz tega izvirale in bi s tem trpela njihova avtonomija.
P rihodnjegazasedanj a češkega deželnega zbora se Nemci ne bodo udeležili. Zaupniki Nemcev na Češkem so te dni imeli shod v Pragi ter sestavili poziv, | ustanovila posebna podružnica Ss. Cirila ki se izda o prihodnjih nadomestnih vo- in Metoda za ves Svetoivanski okraj. Ko litvahv deželni zbor. Izv tega poziva je .se je posvetovala, da jo to jako važna razvidno, da Nemci na Českom niso zapu- stvar v verskem in narodnem interesu, stili tistega slališča, vsled katerega so sto-; sklenoli so izvoliti si pooblaščenca, kateri pili iz deželnega zbora. Pri nadomestnih bi naredil nadalnjo korake za to ustanovo.
DOPISI.
Iz Svet. Ivana, 15. avgusta [Izv. dop. | Kakor znano, sklicali so Svetoivanski rodoljubi 10. minol. m. zbor, da bi se
volitvah se tedaj, razen trgovinskih zbornic v Pragi in Pelznu, izvolijo taki možje, ki
Izvoljen je bil gosp. Ivan M. Vatovec, veleposestnik od Sv. Ivana. On je sklical
imam glede tega svojo, še ložo metodo, po katerej lehko vsak otrok spozna, Če pada kak glagol v 2. ali 4. vrsto. Če namreč kak glagol končaje v 3. osebi jednine na e, v 3. osebi množine pa na ejO, onda spuda v 2. vrsto. Okončuje so li v 3. osebi jednino na i, v 3. osebi množine pa na — jjo, tedaj spada v 4. vrsto.
Vzemimo prejšnje primere: 3. oseba jednine: polni, prazni, rani; 3. useba množine: polnijo, praznijo, ranijo, torej spadajo glagoli: polniti, prazniti, raniti v 4. vrsto.
3. oseba ednine: mine, povezne itd., 3. oseba množ.: minejo, poveznejo, torej »padajo glagoli miniti, povezniti itd. v II. vrsto.
Ker smo tedaj videli, da glagol „prazniti*4 spada v IV. in ne v II. vrsto, ne more so glasiti, kakor Kržič piše, trpni deležnik: „izpraznen", ampak „izpraznjen", ker le pri glagolih II. vrste so izpušča v trpnem deležniku tisti „j".
Toliko tedaj v naglici o Kržičevem „Angeljčku". Navzlic nedostatkom, koje ■em dokazal, priporočam Kržičovo delce najtopleje radi njegovega blažega namena In ker je knjižica prav dober kup, samo po 12 kr. iztis; s poštnino 5 kr. več. Prodaja jo pisatelj preč. g. Ant, Kržič, ka-tehet v Ljubljani. Nadejamo se, da bodo prihodnji zvezki „Angeljčkovi" mnogo boljši na vsako stran. In v tej nadeji kličem mladinomilemu gospodu katehetu iskreni: „Na zdar!"
ne pridejo v deželni zbor in tako se bo to, za nedeljo 14. t. m. zbor da so iz-
ponavljalo, dokler Nemci no pridejo k' voli odbor. Tornj minolo nedeljo ob 4.
pameti ali so razmere ne promeno.	: uri popoldne imeli so Svetoivanski rodo-
V Wariisdorfu je bil to dni shod ljubi zbor. Zastopal jo vlado vladin komi-
katoliške stranke, v katerem je bila na sar gosp. It. Vidic in sejo odprl g. Iv.
dnevnem redu ustanovitev katoliškega vse- M. Vatovcc. Najprvo je predstavil navzo-
učilišča v Solnogradu.	j čim vladnega komisarja in se zahvalil za
Vnflnla rintala	' obilno udeležitev, kajti bilo jo navzočih
vnanje oezeie.	, rodo,jubov il5 gv lvanaj škorklje in
Iz Bolgarije imamo ta le važniša Kolonje. Za prvomostnika jo bil izvoljen poročila: Iz Tirnove, 15. avgusta: Kobur- gosp. Ivan M. Vatovec soglasno in za ški princ je 13. t. m. zvečer ob devetih, njega namesnika veleconjeni gsp. Štefan dospel v Tirnovo. Pred vhodom v mesto i Nadlišek, mostni svetovalec. Za tajnika je bil postavljen slavolok. Zupan mu je j čest. gosp. Mihael Sobar, kapelan, in za podal kruha in soli ter ga pozdravil. Princ j blagajnika gosp. Josip Gasperčič, trgovec mu je odgovoril v bolgarskem jeziku. Ljud- pri Sv. Ivanu. Po tem se je gosp. prvo-stvo jo kneza pozdravljalo ter ga več mi-1 mestnik zahvalil in zagotovil, da bode nut na ramah neslo. Drugi dan dopoludno žrtoval vse za to podružnico.
Potem se jo vpisalo 5 ustanovnikov in 27 letnikov.
Sejo je sklenol gosp. prvomestnik s tem, da je zaklical trikratni živio Njeg. Vel. Francft Josipu I. cesarju našemu.
Živeli Svetoivanci! Lo tako naprej ! Okoličani, posnemajte Svetoivance ! Oni so prvi spoznali važnost družbe Se. Cirila in Metoda. Tudi vi delajte tako. Lahko vsak okraj ustanovi si svojo podružnico. Kajti samo s tem premagate nasprotnike naše sv. vero in slovenskega naroda.
Kdor želi se vpisati v Svetoivansko podružnico, naj se odglasi pri gosp. tajniku Mihaelu Sobar-ju, kaplanu pri Sv. Ivanu.
je šel princ v katedralko, kder jo bil Te Deum; opoludne se je napotil v sobranje, kdor je prisegel in po tem prečital proklamacijo. Prisega na ustavo se je vršila mej veliko ovacijo; v proklamaciji naznanja princ, da je prevzel vlado ter se zahvaljuje bolgarskemu narodu za skazano zaupanje in modro postopanje mej težavno dobo začasne vlade. Z junaškim prizadevanjem naroda za ohranitev neodvisnosti pridobili smo si sočutje vsega izobraženega sveta. Proklamacija se dalje zahvaljuje vladarjem in ministrom za prizadevanje ohranitve neodvisnosti Bolgarije v nevarnem času. Po prisegi je princ sobranje razpustil. Danes so princ napoti v Plov-div. — Iz Sredca 15. avgusta: Vsa posadka je danes koburškemu princu v roke vrhovnega vladike Klemcnta prisegla zvestobo.— Iz Tirnovo 16. avgusta. Pri včerajšnjem banketu, kateri so častniki priredili princu, izjavil jo ta, da bo vse spoštoval in vzdrževal, kar jo knez Aleksander deželi zapustil. Pri odhodu so častniki princa na ramah nesli v kočijo. Princ je sprejel dostojanstvo častnega polkovnika tirnovskoga polka.
Iz Carigrada se 16. t. m. poroča v „Agence llavas," da je turška vlada poslala velevlastim okožnico, v katerej so naglaša, da jo koburški princ dal častno besedo, da no odpotuje na Bolgarsko, dokler ga turška vluda ne potrdi in velevlasti njegove volitve ne pripoznajo, da je pa to častno besedo prelomil. Vsled tega turška vlada nema nobene oficijelne zvezo ž njim in želi zvedeti, kako so bodo vedle pri tem prašanji druge velevlasti. — Mi smo uže zadnjič izrekli svojo prepričanje, da predrznost koburškega princa ne bo imela dobrega vspeha, ker je z samovlastnim svojim odhodom razdra-žil velevlasti. To prepričanje so vedno bolj potrjuje, ker od nobene strani se ni ma-zinec zanj ganol, a od mnogih strani dohajajo hude obsodbe.
Iz Senožeč 16. avgusta [Izv. dop.| Danes smo prepustili materi zemlji gospoda Anton Dejak-a, koji jo v nedeljo zjutraj na svojem posestvu v llrpeljah nenadoma svojo blago dušo brez vsacih posebnih težav izdahno). Ranjki je bil ob 7 uri zjutraj šo zdrav in vesel ob pol 8 pa, poslovivši se od ljubo svoje soprogo uže mrtev.
Pogreb jo bil, potem ko je bil blagi rajnki od „Pompo funebro" Zimolo v Trstu iz llrpelj sč štirimi črnci s premnogim spremstvom v elegantnih kočijah sorodnikov in prijateljev, kojim jo sledil voz z 30 prekrasnim in dragocenimi venci, v Senožeče prepeljan, nad vse veličasten. Mej spremstvom bilo jo odličnjakov iz Štajerske, Primorsko, Istre, posobno pa iz Gradca in Trsta, tudi veliko uradnikov in trgovcev. Povišana jo bila pogreba veličastnost s tem, da so vrli pevci iz tržaškega Skednja (2 kvarteta) v cerkvi „Blagor mu", potem mej hojo do rakvo miserere in na rakvi „Tiha jamica" tako precizno in ganljivo pevali, dajo bilo spremstvo, blizo 2 tisoč ljudi broječe, do solz ganjeno.
Blagi rajnki jo prvo podlago svojej sreče v čet r tej božjoj zapovedi dosegel, kajti on je ljubil svoje stariše nad vse na svetu.
Druga podlaga njegovoj vsestranskej sreči je bila ta, da je imel na svojej strani blago, sedaj neutolažljivo gospo soprogo, kakor je on sam bil, to je bil prav redek a vsestransko vzoren zakon. Ti dve blagi duši ste bili, kakor mej seboj, tako tudi proti vsem stanovom človeške družbe prijazni, dobrotljivi. Zato pa tudi vse žaluje, joka, toži in tarna na zgubi svojega ljubega dobrotnika in usmiljenega očeta.
Blagi rajnki je bil podpiratelj tudi narodnim težnjam, a vse to bolj tajno. Da je bil ves udan svojej domovini, svedoči to, ker je želel v svojem rojstvenem kraju v Senožečah z besedami: „J a z želim mej svojimi rojaki počivati", pokopan biti, kar se je tudi, bodi vsemogočnemu potoženo, dosti prezgodaj, v 55 letu njegove starosti zgodilo.
Preblagi rajnki jo pošteno in srečno živel, trudil se kot vcletrgovec v Trstu čez 30 let ter bil do zadnjega trenotka zvesti sin svoje domovine in svojega naroda. Bodi mu domača zemlja lehka!
Domače vesti.
Tinte č. gospode naročnike, kateri nam še naročnino dolgujejo, prav lepo prosimo, da bi izvolili svoj dolg za naš list prej ko mogoče poravnati, ker list nemore izhajati ako ne dobi podpore od naročnikov.
Rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja so je slavil tudi pri nas jako sijajno. Na predvečer je bila velika bakljada in miro-zov raznih društev, koja so se zastavami do pozne noči korakala po ulicah spremljana od brezbrojnega občinstva. Diven prizor jo bil v našej luki, kjer so bili vsi Lloydovi parniki v zastavah in krasno razsvitljeni. — Dne 18. je bila ob 9 uri slavnostna sv. maša v stolnoj cerkvi Sv. Justa, kojo je čital prosv. g. biskup, mons. dr. Glavina z mnogobrojno asistenco. Pričujoči so bili: Nj. c. kr. Visokost g. nadvojvoda Štefan, g. sovotnik Reya kot zastopnik deželnega namestnika, vojaški za-povednik fcm. baron Kober, poveljnik mornarnice baron \Vipplinger, mestni župan dr. Bazzoni, načelniki vseh c. kr. uradnij, mnogo uradnikov in častnikov in na stotine odličnega občinstva. — Ob 1. uri pp. jo bil banket, h kateremu so bili povabljeni vsi dostojanstveniki.
Odlikovanje Nj. Veličanstvo cesar podelil jo ravnatelju gruntovnega urada v Trstu g. Josipu Battistella prigodom njegovoga umirovljenja naslov cesarskega so-vetnika.
Z najvišjim pripoznanjem so bili zarad zaslug v zdravstvenoj službi inej lansko kolero počesčeni: tržaške pomorske vlade načelnik Alber, dvorni svetovalec Tomas-sich, višji računski svetovalec Krisch, lu-kni kapitan baron Handel, lukna namestna kapitana Klos in Pavicich.
Einšpielerjeva slavnost. Ker v Bistrici pri Svečah ni brzojavne postaje, prosimo, da so blagovolijo brzojavni pozdravi pošiljati župniku \Vieserju v Celovec uže v soboto dne 20. t. m. — Ker se jo dal č. g. zlatomašnik na mnogostransko želje tudi fotogratbvati, dobivalo se bodo v dan slavnosti v Svečah njegove podobo v raznih oblikah in velikostih.
Osnovanje nove podružnice Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. V nedeljo dne 14. t. m. sklical je g. J. JI, Vatovec osnovalni zbor za vstanovitev podružnice Sv. Cirila in Aletoda za Sv. Ivauski okraj, Pristopilo je 5 ustanovnikov in 27 letnikov.
Ženska podružnica Sv. Cirila in Metoda osuujo so v Trnovskem pri Ilirskoj Bistrici za bistriški okraj. — Jutri ob 5 uri pp. bode ustanovni zbor. — Živilo vrlo Slovenke!
Pomiloščenja. Prigodom svojega rojstnega dne pomilostil jo cesar 116 ka-znencev v raznih kaznilnicah države in sicer v Sternu 8, Garstonu 3, Subenu 4, Kopru 2, Gradiški 7, Lavov 13, Stanislavu 11, Gradcu 7, Ljubljani t), Pragi 3, Karthausu 4, Plznu 1, VVisniczu (i in Mu-ravu 5. — Nadalje tudi iz ženskih v No-vejvasi 4, Lavovu 8, Begnah 3, Repy 10, Vlaškem Meseriču 7 in Svacu 1.
Pešpolk car Aleksander III. št. 61 odpotoval jo včeraj k velikim jesenskim vajam. No ve se šo, kdaj pride v Trst nova posadka namreč pešpolk FZM. baron Schon-teld št. 82.
Ruska vojna križarska korveta „Stre-
loku, ki je bila v zadnjih letih uže večkrat zakutvena v tržaškej luki, priplula je 17. t. m. na večer zopet iz Smirne pred Trst. Poveljnik jej je Diicker, na krovu ima 14 kanonov in 168 mož. V četrtek zjutraj ob osmih je pozdravila nas prapor z 21 streli; z grada se je nemudoma odzdravilo.
Tetka „Triester Zeitung" o Čehih.
Premišljevali smo, bi-li odgovorili nesramnemu napadu, s katerim blati umazana „THester Zeitung" v št. 185 mile goste iz Češke in našega prvaka g. posl. Nabergoja — in ako vender odgovorimo, ne storimo tega v obrambo, ampak le zato, da odkrijemo našim čitateljem nesramno židovsko kavkanjc.
V prvej vrsti moramo prašati: Je li so zanimivoji odličnjaki iz Češke, koji obiščejo Trst radi tega, da skažejo Čast sorodnim svojim bratom Slovencem — ali pa so morebiti važnejši poljski zidovi, kateri se klatarijo nekaj časa po Trstu in fabricirajo javno menenje in kateri so v ozkej zvezi z redaktorjim slavne „Trieste-rice"? — Kakšnega značaja so ti sinovi Izraela, dokazuje jasno omenjeni članek, koji je pisal poljski žid. — Vsi tržaški listi, celo italijanski, ostali so v meji spodobnosti govore o obisku Čehov — to mejo prekoračila sta samo dva: divni „11 Piccolo", vulgo „il foglietto delle disgrazie", katerega posnema sedaj tud' tetka Triesterica.
Lepa čast obema, da sta so podala roki na tem polju. Gotovo pa Cehi niso tožili radi sprejema niti proti Slovencem, niti proti Italijanom, ampak pritožbo so imele popolnoma drug vzrok, kar mora klepetulja „Trioster Zeitung" dobro vedeti. Zatoraj je tudi neumestno, ako se zidovi spotikajo ob napitnici odličnega Čeha na „boljšo bodočnost tržaškim Slovencem". Mar so nam tukaj posebno dobro godi? Kaj uživamo mi ustavne naše pravice, kakor drugi narodi? . . Dokaz temu je bil baš koncert vojaške godbe na čitalniškem vrtu. Modra „Triesterica" nas hoče sicer podučiti, da je vojaškim godbam „i m AUgemoinon" prepovedano igrati narodne Bkladbo: mi pa vemo, da je godbam prepovedano deležiti so demonstracij, mej koje pa sviranje narodnih pesem nikakor ne spada. Ako se sm'o pri slovesnostih naših Velikonemcev igrati „Die Wacht am Rhein", zakaj no bi se smela igrati patrijotična slovenska pesem »Kje dom je moj?" Tudi nam je zagotovila kompetentna oseba, da je imela vojaška godba v tem posebnem slučaju posebno propoved igrati slovansko skladbo! Da ae nam roga poljski žid, da moremo Slovenci občevati s Čehi edino le s nemščino, to je povso smešno, kajti on no pozna niti enega, niti drugega jezika. Bodi mu pa v tolažbo, da smo se s Čehi popolnoma dobro v našem jeziku razumeli. Prav tako nesramna je trditev, da jo postopala oblast jako faktno, ker je prepovedala narodno veselico pri Sv. Ivanu, kajti to bi bilo očitno hujskanje. Mislimo, da pripozna še celo „Ala-barda", da jo prebivalstvo pri Sv, Ivanu izključljivo slovensko in kdo bi se tedaj mogel hujskati? Morebiti koji slučajno navzoči žid, koji mrzi na Slovane šo celo na svojih domačih tleh ? Lep liberalizem je to, gospoda našemljeni Velikoneinci!
Nesramnost prikipi pa do vrha, ko napada poljski žid osobno državnega našega poslanca g. Naborgoja, ter mu očita, da je napil vzajemnosti južnih in severnih avstrijskih Slovanov. To je strašanska pregreha v očeh naših Židov, kajti ne morejo pozabiti, da je g, Nabergoj napil kot zasebnik in navdušen narodnjak avstrijskim Slovanom, dobrim državljanom. Nikoli pa si ni brusila „Triester Zeitung." jezika, alto so napivali iredentarji naši svojim bratom v blaženej Italiji in naši Velikonemci svojim bratom „im weiten deutschen Roich!" Pometajte, gospoda, pred svojim pragom, kajti smeti iinate obilo!
Da gosp. Nabergoj ni napil mestu tržaškemu, s tem ae popolnoma ujemamo, kajti bila bi nesmisel nazdraviti ljudstvu, koje ga javno zasmehuje v mestnej zbornici in mu žvižga, ako zahteva pravice Slove ncev. — In da bi g. Nabergoja vse mesto na rokah nosilo, ali bi spodobno bilo, da bi pri takej priliki napil Trstu? < ><"italo bi ae mu, da je napil sam sebi. Kdaj so je še slišalo, da zastopniki katere občino nazdravjajo občini, ko jih pridejo gostje od drugod pozdravljat? To grdo navado ima le „Triester Ztg.u ki vsaki dan dvakrat sama aebi nazdravlja, ker jej pozdravov or dtugod manjka. Velevati pa g. Nabergoju, kaj ima govoriti, to je ne-
sramna predrznost. Pa kaj se briga „Tr. Ztg." za nesramnost! Da je pa veljala pri banketu prva napitnica Nj. Veličanstvu cesarju Franju Josipu I. to imenuje tržaška baba „nichts von Triest und nichts von Oesterreich" (!) Impertinenca! Kdor čez plot gleda, naj bo bolj previden.
Tebi pa poljski žid, zakličemo, da spoštujejo našega poslanca g. Ivana Nabergoja celo njegovi nasprotniki, kajti on se je skazal vedno kot človek izbornoga značaja in iskrenim rodoljubom. Nikdar se ni plazil s trebuhom po prahu lik neke j živali ter se hlinol kakor ti, ampak zahteval je možato vedno pravice svojemu narodu. On ne spreminja svojo barve in svojega političnega prepričanja kakor „Triester Ztg.", kije v 24 urah premenila politično barvo, na videz sicer pa ostala, kar je bila poprej. Morale in poštenja se ne bomo učili od nje.
Tržaške novosti:
Prostovoljna dražba. V pondeljek 22. t. m. prodajalo se bode od 9 do 12 d. p. in od 3 do fi pp. v hiši št. 0 ulice del Toro v I. nadstropju razno pohištvo.
Nezgoda. Včeraj popoldne omedlela je 20-letna služabnica Antonija De-kleva blizo nove cerkve Sv. Antona ter se zgrudila na tlak. Poškodovali se jo na levej nogi tako močno, da so jo morali odpeljati v bolnico.
Tvornica papirja v Podgori pri Gorici, lastništvo barona Ritterja, prodana je nekej dunajskej družbi za 1,400.000 gl,
Toča V Bolcu je pobila dne 7. t. m. še te male poljsko pridelke, katerim je zadnja nevihta prizanesla. — Uboštvo je strašansko. — Ubogi kmetje !
Potrjeni zakoni. Presvitli cesar potrdil je mestni statut in mestni volilni red ljubljanski, po katerem nemškutarji nikoli več ne bodo mogli priboriti si večine v mestnem zastopu in pa zakon o deželnej prikladi na žgane pijače, kakor je bil sklenol deželni zbor kranjski. Srečni Ljubljančani !
Jezik v zemljiških knjigah. Celjsko okrožno sodišče in okrajna sodišča tega okrožja so dobila ukaz, da se imajo vpisi v zemljiške knjige na zahtovanjo strank vršiti v slovenskem jeziku.
Narodna enakopravnost. „ Narodu y Listy" pripovedujejo ta le dogodek: V četrtek zvečer prišel je na kolodvor v Toplicah grof Leopold Lažanzky in jo zahteval v češčini vozni list do Prage. Blagajnik m* je odgovoril, da češki ne razume. Grof mu mirno odgovori, da ima pravico zahtevati, da blagajnik železnico na Češkem ž njim govori v istem deželnem jeziku, v katerem ga nagovori, tedaj on zahteva, da ž njim govori češki. Blagajnik je pa vodno zahteval, naj ž njim nemški govori. Mej blagajnikom in grofom, katerega na kolodvoru nikdo ni poznal, začel so je močen propir. v kateri so je utaknol blizo stoječi Btražnik ter zahteval od grofa, da naj govori nemški. Grof so je obrnot k stražniku, rekoč, naj mu češki pove, kar mu ima povedati. Na nemško zahtevanje grof ni hotel povedati stražniku svojega imena, in zatrjeval mu je vedno, da uže vse pove, če ga vpraša v češčini. Stražnik je aretiral grofa in ga odpeljal na policijski komisarijat. Tudi tukaj ni hotel nemški govoriti, zahtevajoč, da so ž njim češki govori. Poklicali so stražnika, ki je znal češki. Teiuu se je grof takoj legitimiral. Sedaj so se začeli opravičevati in čuda, stražniki in nadzornik govorili so kar naglo dobro češki. Grofa so tedaj izpustili, toda prenočiti je moral v nekem hotelu, ker jo vlak nej tem odšel. Drugi dan pritožil se je grof pri okrajnem glavarstvu, ki jo začelo preiskavati to stvar. Na kolodvoru so drugi dan grofu na češko zahtevanje takoj dali vozni listek v Prago in blagajnik je celo denar v češčini preštel. (SI. N.)'
Strašna hudobija i nesreča v sever-nej Ameriki. Pri Blamingtonu v državi Ili-nois v sevrnej Ameriki so zadnji teden razbojniki zažgali most, predno je pridr-dral železniški vlak. Vodja ni mogel vlaka
0	pravem času ustaviti in zato se jo vlak zvrnol v globoČino. Most jo v nekej pustinji, daleč od obljudenih krajev in zato jo trajalo deset ur, predno je prišla pomoč. Mej tem pa so prišli drugi ljudje, kakor bi bili iz zemljo vstali ter so mrtve in ranjene popolnoma oropati. Mrtvih so našli uže 655, pa jih bodo še več.
Za najlepšo i najpobožnišo. Nedavno jo dospelo iz mesta Ohio v Novi Jork priporočeno pismo pod tem le našlo vom: „To pismo naj so izroči najlepšej
1	najpobožnišej deklici v Novem Jorku." Ker uradnik v službi ni vedel, kaj bi storil s pismom, obrnol se je na poštnega vodjo. Taje pismo pridržal in dal v novo-
jorske časnike ta le inserat: „Na pošti leii za najlepšo i najpobožnišo deklico v Novem .lorku pismo z važno vsebino; prosi se, da se dotična k malu oglasi." V treh dneh se je oglasilo devet tisoč žensk, katerih vsaka je hotela biti najlepša i najpoboiniša, a pismo se nobenej ni izročilo, ker se najlepša i najpobožniša ni oglasila ter se gotovo tudi ne oglasi. Treba hi je bilo iskati, a kdo jo najde!
Ljudje črne in bele barve. Zamurci sploh niso prijatelji ljudem bele barve, nekateri rodovi pa jih zelo sovražijo, ker je mej njimi vera, da so potomci brato-morca Kajna, črnci pa Abla. Mej njimi je namreč ta le pravljica: Ko je Kajn ubil svojega brata Abla, skril se jo, da ga Kog ne vidi, a Bog ga je videl tor pokli-cal: „Kajn, kde si?" Ko je Kajn opazil, da se je zaman skrivati Bogu, prikazal se je, pa tako ostrašil božjega obličja, da je na mestu obelil; on je tedaj zarodil bele ljudi, katere je Bog ustvaril črne. — Temu naj dodamo še to le: Nek zamurski rod, ki je sprejel krščansko vero, pritožil ao je. da je hudič slikan črn, angelji pa beli; pravda je bila huda in ozbiljna, ker so črnci zahtevali belega hudiča in črne an-gelje; prišla je vsa stvar do škofa in taje v svojej previdnosti potolažil zarnurce s tem, da so doslej le beli ljudje malali hudiča in angelje, kadar pa jih bo;lo malali
Julr.o vočje. Limoni in pompranče s jako dobm prodajajo Mandljev ni več.
Olje Namiznega s»; ti t prodalo prav ni& Nova žetev boti« radi *uše slaba Bombaževo ima nekoliko premeta Cen* sraliif. 1'ricialo s.' j h; 600 kvint. Levanti v sodih p»i f. 30: 50 V »Iona v Rodili po f. ,-JG in i»». ga z certitika-tom f. HI) vsaki kvintal Bombaževo Hull po f. ;Ž8-28,0U; |in*toi po t 31. 50 vsaki kvintal.
Riž miri li; z italijanskim nlabu kupčija. ProJano: 200 kvinr. italijanskega, Nov ara I n Japonskega, sredno ti rt in fin po f 20—'21. 50; 400 kv. Japonskega po f. 10 f>0- 1") 50; 200 kv. Birma po f 11 5» do 15, 50 vnaki kvintal.
Poper S i n g i poru f. 97-98 Penang f. HO, 50—Hl, Batu vi a f 89 - 90. Fimcnt f. .'51 50-32.
Ingber f. vi—21,50; Kakao Sunnam t. 110; Machalu f. 105. Iriba f 110, Carueca« f. 110: Baiidti f. 100-107.
Nageljevi cv čiči Zanzibar f. 134-13-1,—
Prišlo j« iz Penanga 500 vreč in iz Lin-gapore 600 vr- č popra
Borsno poročilo.
Tendenca slaba, pos h o delnice kredit ker bilanca ogrskeiza kreditnega zavoda ni po Hebno ugodna- — Devize stalne. izjemSi italijanska. GrSko posojilo nepremakljivo in brez prometa.
Dunajska borsa
dno 19 avgusta.
loga, angelje pa črne.
Popravki. V zadnej številki izki smo po pomoti 150 gl. namesto 155
fll,
Enotni drž. dolg v bankovcih	--gld, 81-5*)	
„ v srebru —	--„	82.80
Zlata renta— — — — — —	— — n	112 95
5°/0 avstrijska renta — — —	»i	96-50
Delnieo narodnu banke — —	yi	885--
Kreditno delnico — — — —	""" n	2*5 OJ
London 10 lir »terlin--—		125*86
Francoski napoleon<lori — —	n	0.95
		5.01
NemSko marku — — — — —	— — ,	81,50
Še en-
družnici Sv. Cirila in Metoda. — krat jim izrekamo srčno zahvalo.
Ime gosp. župana v Nahrežini ima se glasiti v vesti o sprejemu Čehov v Na-brežini, priobčenej v zadnej številki: g. Janez C a h a r i j a .
Javita zalivaln.
Gospod Božidar Slabanja, jako izkušen srebrar v Gorici izdelal jo prekrasno svctilnico i/, posrebrene kovine za cerkev kolegija v našom mestu. Ta svotilnica jo izdelana tako okusno in elegantno, da jo vsakdor občuduje. Zatoraj smatram za svojo dolžnost, da javno pohvalim izvrst-Davorin Trstenjak slovenski pi-' nega umetnika in ga priporočani občinstvu, satelj. O petdesetletnici njegovega knjiže-! posebno pa raznim oh. crkvenim upravam.
Književnost.
vnega delovanja. Hpisal Andrej Fekonjn. V Ljubljani. Izdal in založil Anton Trstenjnk. Natisnila ICleinmayr & Hamberg. 1887.31 stran. Cena 80 kr. Z izredno natančnostjo, po katerej se odlikujejo vsi njegovi spisi, narisal nam je v tej knjižici g. A Fekonja Davorina Trstenjaka književno delovanje. To ni bilo malo delo, kajti slavni naš jubilant pisal je toliko in v razno listo, tla jo le s posebno marljivostjo možno, sestaviti seznam dotičnih listov in proizvodov Trstenjakovih. V drugem oddelku knjižice opisan jo „Davorin Trstenjak No-vičar." Našteti so po letnicah 1846—1881
koje hode gotovo zadovoljne z delom, kojo izvršuje domači naš umetnik.
Novigrad, 11. avgusta 1887.
Nikola Druskovič
zupnik-dekan.
POSLANA,,
Da domače živali dobro napredujejo, je prvi pogoj, da so zdrave in ohraniti jim zdravje jo glavna naloga vsakega razumnega gospodarja. — Sredstev v to svrho imamo kajti mnogoletna izkušnja
Kwizda živinozdravniška
nam priporoča
. .	xr • i u • t» . . • preparate, koje pripravlja Franjo Iv. Kwi-
vs. njegovi v ISov.cah« pri občem stan- zdai c. kl, ^ /ri kr. rumunski dvorski
noslovski, zgodovinski in bajeslovni sca- dobavitelj i„ okrajni lekarničar v Korneu-
tavki, njegovi potopisi, humoreske in povesti.
J o s. Stritarja zbrani spisi. Ljubljana. Ig. pl. Kleinmayr i Fed. Bamberg 1887. Snopič 0. Cena vsakemu snopiču
nt !_..
25 kr.
IZKAZ
doneskov za Dolenčev spomenik
burgu pri Dunaju, to so preparati, koji slovo kot ohranjujoče sredstvo daleč čez meje naše domovine. — Izvrstnost resti-tujočega fluida za konje, koji ima poseben c. kr. privilegij (dokazal se je kot izvrstno ohranjujoče sredstvo); dalje Kwizda Korneuburški prašek za živino, koji so rabi sploh kot hrana za živino, posebno pa pri kravah, da dajo mleka v obilnosti, z odličnim vspehom in vsi drugi živino-zdravniški preparati, koje izdeluje Franjo Nadalje so poslali te-le gospodje: Iv' Kvvizda, opravičujejo sloveči glas te Andrej Žbona Trst .... gl. 5.- Pozn^f 'vrdke.	.	.
Anton Sorli, kavarnar Trst . „ 5.- . Kje 8e taki preparat, dobivajo, razvidno Po zadnjem izkazu „ 790.- J® n» *t[an' 12 današnjega oglasa Skupaj	gl. 800— »Kwizda živinozdravniški preparati'
Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 20. avgusta 1887.
A. Truden, blagajnik.
Listnica upravnistva
G. I. It. Slap: Den ir smo. kakor piš^t", sprejeli. Za tekoče leto nemoremo nobmieuiu znižati cene.
Tržno poročilo.
Kava. Se drži jako dobro, dasiravno se je ne prodaja ravno veliko. —
Prodalo s« j*1 v tekočem tednu• 500 vreč ltio po 99 119 t, 1500 Suntos po 97 do 117 f — Skladišče 18. avgusta. (v kvintalih' Rio 11 000, istu opranu 2500, Santo« 24 500, S Do-mi n go JJOO, Ceylon Plan t 4000, Mulabar Plant, aoo, ista Nativ 200, Po toricco 1000, Mouka tiOO, Titnor 40", Java 4,100. Giiaiemala 700, Manila 1200 in nekol ko druge Vsega skupaj »Hi.t-OJ kvintalov. Uvožen« je b.ln o.i 12. do 18. 250 vrti iz Beuetek, 25 0 iz Havre, 75 bal i« Adena in 2000 vreč i i raznih krajev. — Žetev na Javi bode slubejša kakor se j** mislilo ker je velika sušu.
Sladkor. Slaba kupčija, cene stalne. V zalogi 184 500 kvintalov.
Cene: zmlet po f. 17.25—19 85; v kuokuli f. 21-28; v Stokih f 18.25-23. - Prodalo s-je 5000 inet centov avstrijskega, zmletega pu f. 17„2i»-19.25.
Žito brez kupčije Na skladišču je : Pšenic-* 500, turške koruze 2000, ovsa 137U, rži 80U kv ntulov.
Postavno zavarovani elogantn
BLOCK-KOLEDARJI
86 oglasi so Hprejomajo za reklamo trgovskih tvrdk itd. na izdelovanje.
a 1Cena veliko manjša i
kakor splošna. Pobliže in uzorci na zahtevanje zastonj in franko.
Anuonoea-bpeditiou MIZ ST8RN, Vien, Voliieile 24.
Elegantna soba
k pohištvom, i. posebnim vhodom v II. nadstropju nove zgradbe, v ži-vahnej ulici, daje se v najom. — Pobližje pri upravnistvu „Edinosti".
Androna Gusion st. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzamo vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100 GO
□ OČEVA ESENCA
: % lekarjaPlCCOlija
►J^-';4^ v Ljubljani.
ozdravila me je kakor po čudežu od najhujših žflo.ičevih io telesnih Kolegin. koje so me celih pet let neznano trubile in proii kterim 111 i najimenitnejši zdravniki Vicenze. Milana, Come in Genov-- niso zaniogli prav nič pomagati.
Luisa Batista, Sagorz. na Gališkem. izdelovatelj poSilju jo v zabojcčkih po 12 steklenic po I	kr. po postnem pov-
zetji, Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 nč, se prodaja v le-karnah: ttiasoletto, Koraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, l'raxmarer, Prondini, Ha-vnsini, Itovis, Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem delu lekarn nn štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v I«tri in Dalmaciji,	37 — 50
Postavno zavarovan
Block- koledar za hotele
se naznanili.
_	.	Dpeljih.
Baden, Vfislau, Karlovih varih, Francevej kopelji
bodo obešeni ti koleoarji v vsih sobah za tojce, začasno samo v gori navedenih ni-stih in t.o pri zvonit, kjer se gost. mora zadržavati. Radi tega je oglasom na ovih Bloek-koleda'jih vapeh gotov, ker so razobešeni v sobah. Prostor a oglase je omejen, kor se more samo 10 tvrdk sprejeti, ter »o tvrdke konkurence popolnoma izključene. Cena cglasa za prostor 40/3;; mm. je za svaki hoUl za celo loto od f. 3"oii — 40' — (15—21 nč. za vsako sobo na Celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na
Aniionceii - E\pedition Mori/ Strni
VVien, I., Wollzeile Xr. ->\
kje se izve poldiŽje in se dobe na zahtevanje uzorci
BKNSKO
sukno in volneni izdelki
Kdor se hoče oblačiti po šegi i ceno, naj pise po uzorce na Tuch-Fabriks-Lager
Friedrich Brunner ŠT. Briinn.
Op. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu ne-dopade, se zamenja.	2 —18
A. Bonnš /
mM brj.ia' ^
krojač,
trs Sv. Katarine št. 1. "«i-3f; izdeluje vsakovrstne fino, cono obleke po najmodernejšem kroju. (Presoli se 24. avgusta t. I. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".)
5J Proti hemoroidam! ®
Kilor bore Čuvati svoje zdravje, naj rabi ^^ Ift	v |>rare	A
S MENIŠKE KROGLJICE • • (Pillole dei Frati.) •
w kri čisteče ni proti hemoroidam, 0 S3I7* koje izdeluje P. Fonda ^m w
farmacista v Pirana
^ Prepotrebne za VNokiga, kateri trni	2
9 na hemornidnh, žabami ju, brezteŠ-	^P
A nosti, pkvoboiji, t' r sploh veliko sedi,	^
ene Čistijo Uri iti dolvr vspeh potr-
W .P'JeJ° zasebnu in zdravniška »priče-	w
• vala. koja so priložena z podukom za
^ porabo vnukcj škatljici v slovanskem,	J?
(P riemŠuem in italijanskem jeziku.	^P
A Prodajajo se po 20 nvč ■ katljica v	A
• vsih lekarn«h Trst. Reke, kakor	a
tudi Istre, Dalmacije, Goriške :a in	w
£	Trenta. 2;?-52	^
99MMSMMNM
| Ljubljanski Zvon. |

Gld. 4.60.
8>
% Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. |
MnrijacHjske
želodečne karljce.
izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na žo-lodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri notečnosti, slabosti želodca, uko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč-
nem kntaru, gorečiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumonici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz žolodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdsm. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k angelju varbu"	53-32
■>»'. Drndy Kremiiior, Morava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona
P. t, gospodurjem, čast duhovičini, g. učiteljem m vsem pr jnteljem kmetijstva vso-jatno si miztiai'jali, da j - im sv. tlo prišla nova kmetijska k i. j i a / naslov, m:
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih gol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visokega c. kr ministerstva kmetijstva spisal
E. KRAMER,
ravnatelj Jtželne kmetijske tole v Gorici
Knjiga povori na kratko o vseh kmetijskih strok«h s posebnim o/.irom na kmetijske raz-fiieru na Kr.injsk* m IJrininr>k"m in spodnje Šiajarskem, obseza 16 tiskovnih pol na moč-n<-tn Dtt|irju t-t ima 83 podob. K*r je dovolilo vi«, c. kr. ministarstvo za t sk knjige zdutnn podporo, jej j« cena samo f0 kr
Dobiva se tudi v tisUf-rni Dolenc, v Trstu in sipine z poštarino vred fiu; t.rdo vez ma ~o kr
Čtist nam jo preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Via Torren te 12
Ista prima i obavlja svaku nai'iir:l>u bilo koje vrsti kiijigotiskarsko^a poslu te preporuča «e osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr. :
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, ogiase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skri/aljke. izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uv jerava se p. 11. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
EWIZDA-ja
živinozdravnlški
p r g p a r a
Odliveni z kolujno v Londonu, Parizu, Dunaju, Mmakovem in v Hamburgu, — / častno diplomo kmetijske razstav« v (Jrtiovicah I88ti — z diplom • I vrsti ori razstavi psov na Dunaju 188o— 1H86 — z posebnim priznanjem VI. oddelka (z« rejo konj) c, kr. kmetijske družbe na Dunaju 1879 in 188"). — z posebnim priznanjem mejnurodne Jokey-dmžb* v Ba ien-Budenu, avstrijske Jok'v-druihe na Dunaju in ogerske Jokejr.družbe v Budimpešti
Kwizda-jac. k.i-. prlv. fluid zn roMtulicijo (Vod-, za prati konje). Okrepča pred in po itiKem d. lu, dttbro sredstvo pri izpa hnjenju. trdili' mišicah in kiiah itd itd — Cena I steklenic- av. vr f. 1 40 Kwizda*ja c. kr. koiic. Korneiili. lifnniliti pvnli zn S vino : konje, govtd in ovce; je posebno dober, kakor uči mnogoletna izkušnja, ako Živimi nitmi teka, ako krave spuščajo kri pri molzenju in zbol ša m'ek.» it.-*.
K\vizda-ja voda zu oči za domače živali,
1 steklenica 8U lit. K\vi/.da-ja Bli^ter za mazan je, 1 lončifi f.3. K\vizda-ja prašek za dezinfekcijo hlevov,
Vs 15 nč, . 10 klg. fo- 2 40. Kwizda-ja mazilo za otekline in gnoječe
rane, 1 Intićek for. 1. Kwizda-ji» olje proti grintam in okuženju
za pse, 1 stnkietiic . for. I ;'>0 K \v i zda-j a žolčna tinktura za konje, 1 st*.
kl-tn-a for. 15 1 K\vizda-ja kapselji proti Črvu iz ^elutine
Zli pse, I škatlica fjr. I Ktvizda-ja zdravilni prašek za perutnino,
i omot 50 nč, K\vizda-ja kit za kopita, umetni kopitni
rogi, i drog 80 nč K\vizda-ja Vasoliiia za konjska kopita proti
ruzpoknjeiiiiii kopitom, 1 šk f l.i>5 Kwizda-j» prašek za kopita, 1 si>k 70 n3. Kuizda-ja krogljice za jise, 1 šk. fr. 1 Kwizda-ja prašek za parklje, 1 stek. f. 1
Kwizda-ja krogljice zoper tihuhobolj za živino, 1 8*ut]ja f l.'".o. t Rnrton KO nč. i
K\vizda-ja krepčujoča hrana za konje in Koved, v zabojih po f (i in 3, omot 30 n?..
K>vizda-ja mazilo proti vnetej koži za konje in goved, 1 lončirt 1.1.
K>vizda-ja olje proti črvu v ušesih za pse, 1 stekle ica for 1.
Kwizda-,ja Phiftic, krogljice proti znbasa-njti za konje, 1 ŠKatlja for. 2.
Kwizda-ju sredntvo proti griži za ovce, 1 <»mot 70 nč
K\vizda-ja prašek za prešiče, da se bolje rede. 1 omot f. 1 26 in 63 nč.
K\vizda-ja milo proti boleznim kože domačih Živali a 80 nč. in for. 1.60.
Kwizda-ja balzam za rane pri živinah, 1 steklenica f 1.25.
Kwizda-ja krogljice proti glistam za konje, : l ikatlja f. 1 60, karton fiO nč.
K\vizda-ja smrt podganom — sredstvo za umoriti miši in podgane — 1 drog 50 nč.
Pravi so dobijo ti ]>r«pj.ratl :
V Trstu v lekarnah gg.: C. Zanetti, P. Prendini, 6. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Serravallo. Na veliko in eksport pri gg. I"karničar eioa: Cl. /anelli in »». lkreiidlni ; nada'je v 1-karnnh v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spljetu in Zadru.
Da ne nnstain-jo pomole, prosimo p. n. oličinstvo, da zahteva vedno le Kvizds-jo prepar. te in du paz; <11 gori otisnjeno znamenj«. — Glavno skladišče:	3—1 (A)
Kreisapotheke zu Korncubur^ des Franz Joli. K>vizda,
k k. čsterreichlscher nnd kotrgl rumftniseher Hoflief«rnnt fur Ve.teriniir • Prftparnte
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkuloze, (sušice, jatikc), naduhe, zaprte s»pe), kroničnega bromhljalnpga katara ild
po plinov)
EXHALACIJI
(po rektalnej injekciji).
Najti-v^rj.-tn-ji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen! O » osupljivih, nepogrešivih vip^hih govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolik r mogoče z histnimi husedami, tn koja so bila tudi potrjena uo zdravniških listih tu - iu inožemstva;
Prof dr. Berflcon. Po tridnivnej plinovej ehalacijl p u r ktalnoj injekciji, izdatno pojemanje kaš ja in izvržka, ]>otem popolno prenehiinj«, — nrz ica, pot in hrleavost je posve izginola. — Truplo se redi vsaki leden za V, - 1 K Ravno tako hrzo o -dravljenj« tudi pri «tarej, cd6 pri miliurnej tuharkoloil. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najt.ežjiu posel zopet opravljati. —u
Prof. Dr Cdrnil Pri naduhi se more pol ure po } linovej «xhalaciji lagije sonsti. — Ako se exhalacija dalj-t rabi. se naduha ne povrne več. Zoper Šsnici in naduhi je plinova exhalacija i/kušeno, izvrstno sredstvo"
Prof. Ur. Dujardln Beaumetz: »O^lo pri ufonhmem prhi, poškodovan nut jio tuber-kV.o j, so se v 2-3 lednih zacelile otekline dasiravno je bila uži polovica pljuč ra-z i• ju.ii h •
Dr M. Langhlin volja bolnice v Flladelfiji je vporabi'plinovo i xhalac jo pri 30. bolnikih, koji ho bih n/.* v najzadnjem stanju tuberkuloz« in vsi so popolnoma ozdraveli.
Vsaki dan pa se množo zravinSka noroč la o srečnim ozdruvlj njn, ter je m»un tiMvadenih s prič val š' mnogo dru/ih od slavnih prof«sorj«v T adi v c. k. javei bolnici na Dunaja s- vporabljuj« sfoj za plinovo exhalacijo. — Imamo tmioio spričeval i'clzravelih. C. kr iz tlj. priv str .j za plinovo ex talaoijo' (U« ctal-J u jeetor) se dooiva 7. vs. ini pripravami za pripravljanje pliva in z popisom z;i vporavo za zdravnike, ter ga mor« rabiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VIL, Marialiilferstasse N. 80/A
ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti te£nvno, niti ovira vsakdanji posel.	_|f)
Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. M0LLER-JA
najnovejše drio o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkfh mladostnih pregreškov itd.
Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
Braunsclnveig.	15-2«
L1NIKA
za spolne in žclod-čnve bolesti, nastope okuŽenja 1 oshibenjn niožke slabosti, polucije, žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabltje v. d«, in za vse bolezni mehurja, ctroba in živcev. Tudi pinneno po najnovejšem znanstvenem posto ariju z neškodljivimi sredstvi	2G—19-104
C. Stroettel, specijalni zdravnik Lindan am Bodsnss«.
Ni nič boljšega!
za olirano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. up. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnomu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-18 koja, rabeč jo redno, na golili krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in no osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wieil, IX, Nussdorferstrasie 59, kamor se ima posli, ti pisma. Jako fina vonjava, elegantna obliko. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrecno:
Familieii-Kraft-Pomade.
Honan	zasebniki in častniki
L-/CI Idi tudi na deželi od 300 gld.
naprej od 1—10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-Geschiift, Graz.	8-25
Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi žekdfiii' piu.i\, l »h si Človek izvoli nravi |, k proti želodčnim bol. /mtn, inu* ni tak" Irhko no-sebno dundenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrst- n e||Mk«' Irke
Večina raznih k:iplj>c, izie^.kov ud , katere s« občinstvu ka«or pravi ?ud"Ži n-ipo-ročajo. niso ni«"* liruzeoi, nego Ško.il ivaimes Edini JeruzaloiiiNkl bnl> zam si je zagotovil vsled sv .j. priproste sestave, odločno oživljajoče hi Želodčne zivee hitro krepčalne m fii pravico Drediouti nad vsemi dosuda j v tej stroki poznanimi zdrit-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu Ta halsam bogat na delujočih srinvih kin«šk rohar-bare, kute-« kor«iiikn je poznam /.a->id nje-n"gn ti.'odn^ga l'phva nu crehavljenj" m čiščenje, je zanesljivo sr d«tvo p-on r^v. vam v Žulodcu odvisnim od slab-ga preh vijanja; zato pn pu vsi strokovnjuki in zvh :«nci prtporočujejo proti tieješčtiosti zabasaoiu. smrdljivi sapi. Riipisu, riganju, itaeanju, proti lienioroidaltiem trpljeujui z;atenci in vsukej bolezni v firevesju
St.klenicH z navodom vred star'" :tO uovc.ev,	o,'t_ 48
GLAVNO SKLAD1SĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v noiuci.
Skladiića v Trstu v lekar i Mnrk'i Harastm i G. B. Rovi*, na Reki v lelmrni al H dfiiiori', ti. Gmein^r, v Korrumn v lekarni A. Franzoi i, v Toinimi v loka ui E Prtlisou.	b". —48
MHHnBnEHvraHimnnaie^in^iiiHi
Lastnik društvo „Edinost".
Izdate!j iu odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.