12. številka. V Trstu, v sredo 9. februvarja 1887. c*> v Tečaj XII. Opazite. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, lž.Vsak list mora biti frankiran. Rokopisi ne vraćaju. Insorati (razne vrste naznanila in poslanice) hts zaračunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih 7. drobnimi črkntni s« placujo za vnako besedo 2 nov. Naročnino, reklamacije in inserato pre jema opravniitvo, ulica Torlento 1U EDINOST • Hdinosti izhaja dvakrat na teden, v»nko arado in SObatO uh i uri popoludne. S^fV«) Cona za vse leto u prilogo J for , za pol 3 t'or liO nov., za četrt leta ■ for. ?«• nov — Edinoit brez priloge ntano za celo leto « for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. .'»O nov. — Posamezne Številke ne dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu 110 •> nov,. v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. H nov ■ V etiiivati je >■ Kdo reši ? Spisal dr, Fran«i Oblak, Preduo izvedna in spretna in mogočna roka seže med kolosa, ki se vrtijo v srepem stroju človeškega društva, pametno j«», da vešč strojar naprej z bistrim in izvedenim očesom išče uzroka, vsled katerega kako kolesce ne gre po podu. In prav v človeškem društvu po mnenji mnogih mislecev ni vse, kakor bi imelo biti, in mnogo njih, ki se z javnimi zadevami ali vsied svojega poklica, ali vsled svojega posla, ali le za kratek •čas peča, vpraSa se: kaj bo? Gotovo, da tukaj ne veljajo le fine in bele irhaste rokavice gizdavega gospodiča in ne njegovi naočniki, ki s zlatim okovani vis« na svilnatem, črnem traku; tu tudi ne veljajo le razmršeni lasje in zanemarjena obleka suhega učenjaka; tudi ne veljajo tukaj le ozkosrčni in neumestni obziri navedenega poštenjaka; tu veljajo po potrebi pač vsi imenovani in Se mnogi faktorji, katerim naj pred vsem sveti pravo poznanje vseh dejanskih strani ČloveSkega druStva; potem bi se morali ti gospodje vestno truditi, da izi-skujejo in najdejo uzroke, iz katerih je nastalo to stanje, in slednjič bi morali zmožni možje najti in pri poro -čevati in sposobni krogi zdatno porabljati sredstva, da se odstranijo tu omenjeni uzroki in zboljša stanje človeškega društva. In na potu spoznavanja se nam vprvo kaže velika razlika med raznimi človeškimi stanovi. Prav ta razlika vzbuja nezadovoljnost in zažiga naravno zavist na enej, manj srečnej strani (stran ubogih), in spravlja v zadrege in množi bojazen in vi te rojeno sovraštvo in dosledno sebično vedenje na drugej strani (str n bogatih) tako, da tudi tukaj velja uže od rimskega bogataša — patrinjaizrečena beseda : O li prof.mum vulgus et arceo (sovražim nevedno ljudstvo in ga odpahujem.) In kaj bi ne? Poljedelec vidi, da med tem, ko se on s znojem v obrazu trudi, da bi mu z delom in stroški nagnojena zemlja dala zaželeni kruh; kapitalist složno sedi v inehkej naslonjači, puši svojo smotko in sre-baje črno močno kavo Čita gospodarske novice, da vidi, ali visoko ali nisko stoje njegovi lahko pridobljeni vreduostni papirji; duševni delalec in rokodelec viditi, prvi (duševni delalecj, da mu njegovi morebiti večletni neumorni trud pri učenji, stradanji in mnogokrat tudi zmrzovanji in pri mnoirim drugim hudim večkrat ne nosi razen bornih zaslužkov in celo nezasluženo zasmehovanje, dru«i (rokodelec), da se mu trga Še trdo in pošteno zasluženo plačilo: ko kup^c z majhnim trudom in Še manjšo vestjo pridobljene rumenjaka šteje; delalec sploh, toliko kopač, kolikor delalec pri raznih podjetjih, poljedelski in rokodelski dninar, trudi se. da prisluži, če ne črnega kruha, vsaj moke za se in za svojo družino in kadar on stegne svojo žuljavo roko, da prejme svojo plačo, z strahom gleda plačevalca v oko in v usta, iz katerih mu znajo priti tužne besede: »te več ne potrebujem«, in med tem ko na stotine živečih in čutečih bitij v neprimerne) borbi Živenja dela za svoj obstanek: prodajalci vina in spiritov, pivovarji, krčmarji in žganjarji za mizo, obloženo z dragimi jedili in izborno pijačo, pripovedujejo si prvi (kupci s pijačami) koliko dobrega in resničnega vina, špirita, sladkorja in drožja devajo v pobarvano vodo, da zavre kot vino, in kako da z dobičkom kletarijo, drugi (pivovarji), kaj so prideva v zmes mesto hmelja, da vender okusno postane pivo, tretji in zadnji (krčmarji in žganjarji), kako privabijo v svoje hrame veliko ljudi vsake vrste; ko se bolni, oslabeli in nepremožni starčki in mraza tresoče se stare Ženice, in po nesreči osiromašeni ljudje lačni in stuljeni ne vselej iz sramu (sila koU lomi) po stranskih poteh potikalo in skrivajo pred ž^ndarmi, ki vsled postave (dura lex, sedlex! trda postava, pa postava!) ima dolžnost loviti berače: *) sme v pridobivanji iznajdljivi j ud s torbo pod pazduho hoditi od hiše do hiše in trkati na vrata j*, besedami: »Imate kaj starega, bodisi obleko, obutev itd. ua prodaj?« in za malo soldov si>bi na dobiček snesti siromaku, kar v krščanskem društvu po pravici njemu gre; ko se dalje odgojijo zanemarjeni lenuhi in potepuhi ali iz nevednosti, ali iz surovosti, ali iz poparjenosti, ki izhaja iz Bog ve kake nesreče, ali iz nemarnosti, ali iz tieodloženega naravnega gnusa pred delom, b ez dela in opravila okoli klatijo, in mislečemu človeku prilož-daj6, da se vpraša : »A.li društvo ne kaznuje (odo neprimerno!) v postopaču svojo lastno nemarnost in okornost in UHokretnost pri vodstvu odgoje: se zgolj le imetniki sinekur« (mastnih slnžeb brez dela in skrbi.) .... Ali te slike so preČme in zop»rno je, dalje sl'kati in morebiti nepotrebno, ker hvala Bogu, velika večina ni vselej tako črna, kakor je tu naslikano. Stanje človeškega društva je pri vsem tem neznosno in to stanje je morebiti le naravna posledica neprimernih postav, ki morebiti niso, kakor bi vse postave morale, izrasle iz potrebe društva, ampak so, spet le morebiti, prav narobe same ustvarjale potrebe, ki so s»», kakor naravno, sodile po teh postavah in so šo le potem prišle v navado. Naravno je, da tedaj, če so neprimerne postave krive sedanjega, uže jako neznosnega društvenega stanja, treba je previdno in pametno delati v to, da se polagoma in, če mogoče, na priljuden, simpatičen način predre-gačijo, o ipravijo in slednjič s primernejšimi premenijo dotične postave. Sila je, kakor povsod, tako tudi tukaj, ^ *) Marsikatera skrbna in hlagoduSna go-Npndinj.t jokaj« sh toži : »Moj Bog, blagoslovil ni nas, du num Še včasih kaj ostaja; ali 111 videti berača, du bi ga nasitila, in tako moram ostanke metati prascu v korito. neprimerna in vodi do presumb, p^"- - - . . ' u di za kuci j in revolucij a pomoč mU: fi^e^ reda priti, in ta naj pride polagoma, t^r in ob6ingke^ volilnega roda, ki se je bil naj mnenje občinskih zastopo v, ter na priti Irugaifie pride nagla, ostra in nevarna sila. Postave, ki naj v svojih temeljih slone na podlagah, ki se nahajajo v naravi same in se toraj ne morejo m ne smejo brez hudih nastopkov nenaravno lomiti, imajo pa dvojno stran: ena je, kakor zdaj omenjeno, oepremenljiva, druga stran pa je pre-:nenljiva in se toraj take postave po potrebi in po primernosti in celo po volji preminjajo. Med prve nepremen-Ijive in nedotakljive postave moramo prištevati določb* glede lastnine same, ki je svćta celo za otroke najniže stoječih ljudstev; gledć pridobivanja lastnine pa se postava po dejanski-j potrebi že da premenit'. Kaj pa je reči o postavah, ki nastanejo ne vsled primernosti in le vsled gole volje po-stavodnjalčeve? Zadnja vrsta postav fkrute postave nekdanjih trinogov, tiranov) se dan danes ne nahaja več in tudi sedanji samovladavji (tudi ustavni postavo laialci po mnenji mnogo izvedenih morejo biti v svojej veČini na stopinji samovladarjev in so lahko še hujši ker se osebno vsakdo izmed njih lahko izgovarja z veČino) se pri vseh svojih naredbah ravnajo, če ne poblaže-i>ih načelih kake žlahtne in dejanske vere, vsaj po bojazni pred strahovitimi nastopski zlovoljoih in slabih postav; pri vsem tem pa je vendar še mogoče, (in to se včasih morebiti že zgodi) da se k ljnbu vseli dobrih naredeb kaj ukaže, zapove ali odloči, pred čemu bi morala Pravica nevoljna in Žalostna oči zakriti. Ali take naredbe in iz teh izvirajoče nesreče že poravna Božja Pravica. Ta bo slednjič, morebiti Še le tedaj, kadar ena čeda in en pastir reši za človeško društvo vedno bolj silno vpruš »nje :„ kdo reši u ? Deželni zbori. Kranjski XVI. soja, 24. januvarja. Izroči se neka peticija posestnikov gledaliških lož, v kateri nasprotujejo prošnji dramatičnega društva, da bi se mu dovolilo štirkrat na moscc igrati. Baron Apfaltrern predlaga, to prošnjo izročiti finančnemu odseku. l)r. Poklukar opominja na zadnjič storjeni sklep deželnoga zbora, naj so vso peticije odslej prepuščajo deželnemu odboru v rešitev. Dožman ugovarja, da tak sklep ni bil storjen. Deželni glavar potem prebere dotični stavek v zapisniku zadnje seje, i/, katerega je razvidno, da je bil ta sklep sprejet. Pri glasovanju se peticija izroči finančnemu odseku. Dr. Papež poroča o načrtu občinskega reda in občinskega volilnega reda ter v imenu dotičnega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklone: 1. Občinsko področje je razdeliti mej glavnimi občinami in podobčinumi. 2. Glede občinskega delokroga je po-izvodavati deželnemu odboru, 11a kakovi način je upredeliti delokrog mej glavno občino in podobčino. Istotako naj postopa glede teritorijalnoga obsega občin, zlasti •i ozirom na mesta in trge, dalje poizve predložil (priloga 41) v letošnjem zasedanji.14 Temu nasproti manjšina predlaga, naj se zakon iz leta 18f>9 odpravi in naj zakon iz leta 1806 v §4j 1 do 4 zopet stopi v veljavo. Ali v drugem členu ima ta nasvet neko določbo, ki pa je močno podobna zakonu iz leta 1868. Po predlogu manjšine bi imel drugi odstavek 2 od-pasti, in se nadomestiti z naslednjo določbo : „Občine, katere ne premorejo potrebnih sredstev za izpolnovanje jim pripadajočih dolžnosti, morejo se po deželnem zakonu združiti z drugimi občinami istega političnega okraja v eno občino. Združenje imovine posameznih združenih občin kakor tudi združenje uprave in užitka dohodkov te imovine so ne smo z vršiti zoper voljo teh občin." Te predloge manjšine zagovarjal je v obširnem govoru ,poslanec Gutmannsthal, katerega je najprej dobro zavrnil deželni predsednik, baron Winklcr. Potem sta Dcžman in Apfaltrern govorila za predlog nemškutarjev ; Svetec, Graselli, Suklje pa so ja temeljito pobijali. Po dolgej debati se zavrže predlog manjšine in sprejme predlog večine brez vsake spremembe, (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Politično obnebjosejo zadnje dni nekoliko razjasnilo; potolažile so nekoliko razburjene duhove nekatere izjave najvišjih osob in vladnih organov; tako je naš cesar na obrtniškem plesu na Dunaji rekel, da ni treba, da bi vojna bila uže zato, ker se držuva za vojno pripravlja; tudi nemški prestolnik je pri nekej priliki izjavil, da mu je neumljivo, zakaj je na borsi tak strah zavladal, ker Nemčija no napade Francoske, Francoska pa tudi Nemčije ne; enako so tudi besedo, katere je govoril Tisza v ogorskej in Zemiul-kowski v avstrijskej poslanskej zbornici, svet nekoliko pomirile. Na vse zadnje je izjavila tudi francoska vlada, da ne želi vojne z Nemčijo, ampak da se bo prizadevala, da se ohrani mir. Znano je tudi, da so vsi vladarji miroljubni. Ali pri vseh teh dobrih znamenjih je vendar le nevarnost velika, ker preveč je Evropa oborožena in kakor majhna ptica plaz, tako tudi kaka majhna dogodbica lahko zbudi veliko vojno. Na Francoskem je neka stranka, in enako tudi na Ruskem, ki siliti k vojni, ako pride katera teh strank na površje, potem se vojne ne bo mogoče ognoti. Mi vendar mislimo, da se letos še ohrani mir, ali prej ali slej se vojne 110 bo mogoče izognoti, preveč je nakopičenega netila. Iz poslansko zbornice. Seja 4. februvarja. Mauthner in tovariši inter-pelirajo ministerskega načelnika, ali so se državne razmere z druzimi velevlasti v zadnjem času promenile, in ali ima vlada še zdaj utrjeno zaupanje, da se mir obrani. Poslanca Sehvvab in Bohaty interpelirata pravosodnega ministra glede zasežon ja uradnega poročila liberiške trgovinske zbornice, v katerem se izstop nemških poslancev iz češkega deželnega zbora odobrava. Poslanec Plener intorpelira načelnika legiti-macijskego odseka, kako je s posvetovanjem glodd dalmatinskih volitev. Novo izvoljeni načelnik knez Salm odgovori, da za prešnje postopanje ni odgovoren. V prvej prihodnjej seji so spisi izroče novemu poročevalcu z naročilom, naj nalogo kakor hitro mogoče reši. — Same interpelacije! Levica porabi vsako stvarco za interpelacijo in to y veliko škodo državi ker razpravo v državnem zboru zelo zavlačuje. — Potem se je nadaljevala razprava o -delalskih zbornicah; govorili so poslanci Kronawetter, Exner, Tiirk in Vrabetz, nato se je razprava pretrgala. — Poslanec Steiner je nasvetoval, naj se promeni rudarski zakon. — V seji 5. t. m. je minister Zemialkowski v imenu minister-skega načelnika, ki zarad bolehnosti ni prišel v sejo, odgovoril na Mauthnerjevo interpelacijo o zunanjih razmerah in rekel: Razmere nase države do zunanjih velevlasti so vseskozi ugodne in v zadnjem času se ni zgodila nobena miru neugodna promemba. (Je tudi je splošno stanje v Evropi nedoločeno in ozbiljno, vendar vlada trdno upa, da se posreči, ohraniti To poročilo "pravi, da je Ras Alula za- diteljev. — Ali danes plaka in tuguje hteval od italijanskega poveljnika, naj po-, vsa žalostna in zapuščena na grobu svo-kliče vojake iz zunanjih utrdb v Masavo. f jega nepozabljivega dušnega pastirja. — Italijanski poveljnik pa je odgovoril, da j Josipa Šlakarja, župnika in dekana, ni tepa ne moro storiti, ker so utrdbe za i več mej nami! Lani Gerdina, — letos varstvo karavan, ;pretitvo Abisincev pa se ne bojf. V francoskej poslanskej zbor- Šlakar! Ah, tužna nam majka! — Kot grom z neba, raznesel se je glas o nje-govej smrti. Preminol je blagi človek v ničije 4. t. m. izjavil ministerski na-1 dan 21. januvarija ob 6.20 zvečer pre-čelnik, ko je zvedel, da poslanec LocroLx viden so sv. zakramenti za umirajoče, hoče interpelirati zarad mirovne politike, I Preminol je človek, ki jo nad 28 let v Šmarji pasel ovčice, ter je vodil po pravej stezi do telesnega in dušnega blagostanja. Hlagi pokojnik je bil svojim vernim ov-čicarr. tudi prav dobrotnik v vsakem obziru. Pomagal je, kjer je mogel, bodi si z dobrim podukom, ali pa z dejansko pomočjo. In še o poslednjej uri ni pozabil svojih vernih, kajti zapustil je lepo avoto za zidanje cerkve in ubogim vse fare dobro podporo. Pa je tudi užival odkritosrčno ljubav da take interpelacije še treba ni, ker njegove in Freycinetove večkratne izjave ne dopuščajo nobenega dvoma, da Francozi » Francosko vlado vred žele mir ter pristavil, da je bil zadnji strah le delo lakomnosti. V Kolin u na Nemškem so mir, ker je to uže večkrat izrečena želja imeli katoličani v ponedolek volilni shod. vlad, posebno cesarske vlade. Ce se pri K ljubu papeževemu priporočilu, naj kato-vsem tem vojaškej upravi potrebno zdf, liški državni poslanci glasujejo za sep-priskrbeti si razno priprave, ujema ae to tenat, sklenolo se je, da renska središčna s previdnostjo in varnostjo državne moči, stranka pripoznava zasluge, katere ao si; in spoštovanje svojih ovčic, kar se je vikar vlada smatra za eno najvažnejših dolž- pridobili središče državnega zbora i^nje- delo posebno v dan njegovega pogreba, nosti. Iz tega pa ae ne more še sklepati govi voditelji za katoličanstvo, izreklo seje Da, takih pogrebov, kakoršnega je imel na vojno, tako malo, kakor iz onih vo- dalje priznavanje dosedanjim zastopnikom ; preblagi pokojni naš dekan, videti je prav jaških naredeb, ki so se iz previdnosti po ter se volilci povabili, naj izvolijo zopet do-uatavnem potu dovolile. (Živo pritrjevanje), sedanjo poslance, ali pa druge take možč, — Potem se je izročil Plenerjev predlog, glede ki so ž njimi enačili misli; na shodu se ustanovitve delavskih zbornic, odseku iz 24 je dalje izreklo upanje, da ae pod pape-poalancev in Forreggerjev predlog, glede ževim vodstvom posreči, priboriti si na predrugačbe tiskovnega zakona posebnemu Nemškem cerkveni mir in težavno papeževo odseku. Poslanec Reicher je predlagal, naj stanje zboljšati. se ustavijo davkovske eksekucije pri tistih Angleška spodnja zbornica osobah, ki se pri mobilizaciji pokličejo pod je 5. t. m. zavrgla z veliko rečino predlog, orožje. Poslanec Derschatta je interpeliral naj se angleška vojska pokliče iz Egipta, zaatran prepovedi svečanosti na čast Bis- ko jo vlada izjavila, da išče porazuma z marku in razpuščenja nemškega društva velevlasti, ne pa zmešnjave; Egipta an-v Gradcu, Včeraj je bila zopet seja. gleško vojska ne sme zapustiti, dokler se Deželni namestniki so bili tam popolni red no utrdf. zadnji teden poklicani na Dunaj, da so miuisterskemu načelniku poročili o delovanju deželnih zborov ; razgovarjali so se večkrat tudi s finančnim in naučnim ministrom; sprejel jih je tudi cesar. Gosposka zbornica se 12. t. m. snide k prvej letošnjej seji. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o zavarovanji pri ponesrečbah, potem prvo čitanje zakona, s katerim so določijo ka DOPISI. Iz, tržaške okolice 5. februvarja. JI z v. dop.| Čitali smo dopis iz tržaške okolice, dne (5. januvarja t. 1. št. 3, v katerem popotnik popisuje, kako jo ogledoval ro-jansko cerkev sv. Mohora in Fortunata; popisuje tudi, kako neverjetno je, da se ženske določbe za varstvo podmorskih " j , • , , , , . , . , kablov ondotni pevci tako vedejo, da je slisal O avstrijsko- ruskih razmerah pišejo „Mosk. Viedomosti*. Zakaj se toliko krat razpravlja prašanje o nemško-ruskih zadevah in o nevarnosti nemško-ruske vojne? Hismark je izjavil, daNem- praviti, da se uče in pojo laške „koro". Ali popotnik pravi v dopisu, da ni verjetno to, da se uče in pojo laške „kore", i cori provenienti dalla Italia. Popotnik je tudi po nedolžnem piknol bivšega pevo-vodjo gosp. M,, ali vendar ne žaljivo, le čim nema lastnih interesov na vshodu; . , . J • • , , , • J v'1 . , i . v i i rekel jo, da m verjetno, da In se g. M. čemu na ie potem prevzel težko nalogo , J \ , . , J • . . • -i * . . 'o 4 1* i' vr i i- piedrznol kaj tacega, in ako bi on gojil mešetariar Ali ne bi Jemena miru boli r . , . »,.J ° '. , ,. . e ,J , ,. i , „ ,7 in aeial lašcino v vasi, to bi niemu sra- varovala, ako ne In se meHala v stvari, , J ... , ' , J.. . , ..... . . . ovii motno lulo, a ker ie g. M. stopil iz tega pri katerih nema nobenega interesa r Vabod , \ J, n 1 . , " pevskega zbora, zato mu gre vaa čast in pri je Avstrijsko-ogerskej popolnoma ...ju j j zemlja, vendar pa tam išče nadomeatil i :.. , . , . ».. , .. . , . novih posestev, vede se tam, kakor izsil- zdaJ< č,tatelJ> seJ° niča, zatiral k a in sovražnica vsemu, kar za ?otovo' ne kakJ,r P'«« popotnik - jaz vshodnja ljudstva na Rusijo veže. Vsled Pa Javn0 Povem' ^a je istinito; znano mi . k i. i i r> o, da so ie roianski zbor naučil uze štiri tega mora Avstnisko - ogerska z Rusno , } , Ju . J , . , . . i , rn J " . . », j! tako -kore" in zdai napredavnio z neko skupaj zadeti. Temu v resnici poštenemu , , . j r j • k orne h 111 o mašetarju ne kažo nič druzega nego na- n . ' , , . , , 1T . 0 i„ i J » i• i . • j » i Roiančani! kai bodo z \anu? ali ste padnika ovirati, da ne sili v tup; dežele . J. , , . . T , . j j a res slepi, da ne vidite, kai z vami Lahi in primorati ga, da zapusti zasedene. Ce , , . r, J, " . ri i i.-i . i • • delaio, ali res ste gluhi, da ne cuiete, posredovalec pomaga napastniku, tedai ie , , J ' . . P, . .. J napastnikov zaveznik. Naravno je, da se akak" ™s Pa»Je)° fj^aviP Ali res neveste bojf Bismarkova Nemčija, ki zoper Rusijo do kakšnega c.lja so nas Lahi privedli ? tira tako dvoumno politiko, da se Rusija 8C, 9Pom!na poma Edinost, lanskega ___ ___i__ u- _ i • leta vdvorani „renice" zaradi mestnih vsole ne umakne, liismark na svoie po- ... . , , , . T » f1 . ■ i. . i . j. . V . volitev i. t. d. ko ie g: Jožo I'orluga pnsce sklene s tem, da utrdi to, kar ie /A, , , , . n . J b , . .b, dosegel, odpove pa naj se napuhu vse- ™ .Rojana _zr ,nah.aJ0C svetovne dikh,h, J J govoril o rodoljubju! Vgnezdilo se jo v Rojanu italjansko petje, to je tega moza zasluga, in kaj bode iz tega? Nič drugega, nego nesramna dela, grdo be- Vnanje dežele. Pape ž je nemškim katoličanom pri- Hcde) do ne8podobno bogokletje, kakor poročal, naj v državnem zboru glasujejo uže vidim0t k • 80 Itali:ani V8ejaU v za sedemletno dovolitev vojaške predloge. | nagej okolici, ker v časih naših dedov Kardinal Jacobim je pisal papeževemu t ni bilo niti mi8,iti _ in to noanago poslancu v Monakovo daje papež to: hoaejo rojanski pevci z svojimi kori Siriti!! storil iz tega razloga, ker upa, ako kato- Rojanski pevci! S takim početjem hcam vladi ustrezejo konečno ugodno pre-1 ubito čftst in Bpofitovanje svojih bratov, drugačbo majnikovih zakonov in sploh pU8tite cikorjaSe, ki škile v Rim, pa pri-pospeševanje interesov papeževega prestola dojo tako da|eč> da m0rftj0 v Ameriko, i nemških katoličanov. Italijanska poslanska zbornica je 4. t. m. skoraj soglasno zavrgla predlog poslanca Coste, naj italijanski vojaki zapustć Masavo ter je h .'J 12 glasovi proti 12 dovolila kredit za Masavo. Grof Robilant je govoril za vladin predlog in rekel, da Italija mora posebno v sedanjem evropskem položji pokazati, da je masav-Hko podjetje le postransko, ki ne more ovirati italijanske veljave v Evropi. Zdaj gre za varnost vojakov v Masavi in r.a spoStovanje Italije in zato morajo zginoti osobna prašanja. — Italijanska gosposka zbornica je 5. t. m. kredit za Masavo so-giasno sprejela, i na poročevalčev predlog ae je izreklo občudovanje vojakom, ki so t Afriki branili čast domovine in to fiant z smrtjo zapečatiti. Iz Masaveje došlo poročilo italijanskega poveljnika od 22. januvarju. kakor Bokalič, kateremu je cikorija zmešala še tisto malo možjanov, katere mu jo Rog odmenil! Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevej peti! Ako boste pevali narodno, Vas bodo narod ljubil in rad poslušal; ako pa boste začeli s petjem pomagati italijansko j propagandi, zgodi se Vam, kakor zloglasni Cikoriji. l)ixi et salvavi anin am mcam! Šmarje pri Kopru, 25 januvarija 1H87. [Izv. dop.J • D--8 za Nolnccm mora biti, Za vcneljein žulont priti«. Ta, mej našim ljudstvom tako globoko vkoreoinjena prislovica izpolnuje bo vsak dan. Tudi naša župnija ali fara se je radovala mnogo let svojih, v vsakem obziru izvrstnih rodo — in domoljubnih vo malo! Precej za razpelom videl ai mnogobrojno šolsko mladino pod vodstvom nadučitelja, za tem društvo sv. rožen-venca se svečami, na to zastopnike domače čitalnice se zastavo in prelepim vencem z napisom: „Čitalnica šmarska svojemu predsedniku". Tudi koperska čitalnica je poslala pokojnemu lep venec s hrvatskim napisom. Za tem se je vratilo mnogobrojno ljudstvo tužno plakaje. Prod rakvijo stopali ste obe domači godbi in za to se je vrstilo 19 duhovnikov, prepevajo tužne žalostnike. Pogreb se je pomikal počasi izpred farovža okoli vasi v cerkev, kder so se opravljale maše in molitve za pokojnika. Po končanem opravilu stopi prečastni gospod V. na prižnico, ter v tužnih besedah razloži preveliko zgubo šmarske fare tako, da ni nobeno oko suho ostalo, ter nisi slišal druzega kot tužno zdiho-vanje. Po vsem tem smo spremili truplo pokojnika na pokopališče, kjer so še pevci prod vodstvom nadučitelja tako milo in lepo zapeli nagrobnico, da je vsem navzočim segla globoko v srce. — Razšli smo se tužnim srcem proseči Vsemogočega, da bi dal pokojnemu, zvestemu hlapcu in rodoljubu v svojem vinogradu večni mir in poko j! S nt a r s k i. Od Malenedelje občine moravske, 5. februvarja. [Izv. dop.J Hladni dnevi so nastopili, dan za dnevom je oblačno, kakor jo uže navadno v tem času. Prišel je veseli predpustni čas — vse so ženi, mlado in staro, mej mladino slišiš govoriti, če se ž njo po večerih na vasi shajaš, kam gre ta ali oni snubit dekleta. Koliko bo ta ali ona dote imela — je li delavna, jezna itd. to se sliši navadno od mladine. Od starih prezzobih atark pa spet slišiš, če hočeš iti katero snubit, kakova je, vedo ti po vsej vasi za vsako še bolj od vaških fantov. Po sodbi teh ženic bi ostala marsikatera devica prosta — kakor jo ostala ona „zarujavela devica", katera jo vsakega snubača za svojih mladih dni odpravila, a nazadnje morala samka ostati. Naši ljudje napeljujejo marljivo gnoj vinograde, lep je „saninec" (sanjak, kakor tu pravijo), veseli se vračajo domov, ogreti od vinske kapljice. Lanska kapljica jo izvrstna, ima v sobi obilo boketa, cukra i drugih snovi, tedaj jo boljša od nekaterih prejšnjih let. Cena je za štrtin (10 vedrov) 80 do 120 gl. Bliža se spet čas za velikonočni izpit, pri katerej priliki so je navadno pobiralo za cerkveno okrasje, katerega se pa presneto malo vidi. Naša sedanja farna cerkev malonedelska, povečana in prezidana leta 1547, stala je uže v 8. stoletji, blagoslovena jo bila od saleburškega škofa Luipranta (glej Krempelj zgodovino štajerske zemlje.) Svetujem tedaj, da bi bilo potrebno pobirati za cerkveni tlak o taistoj priliki. — Da bi se vsaj toliko popravil, da bi lahko stari dedi brez nevarnosti ob palici korakali po njem. To bi morala biti prva skrb naših cerkvenih klučarjev. V zgled in izpodbujo naj nam bodo bližnje sosednje župe, podružnice in kapele. To ni krivda faranov, krivda le njo predpostavljenih. L i p a n. manjkalo od mnozih krajev in prošenj, da bi so cesta nekoliko poravnala. Zdaj pa, se je ljudstvu želja spolnila, da se vozi in sprehaja po gladkej cesti. Kar še treba za poravnanje strmin pri Dutovljah in Koprivi proti Kobdilju, upamo da so k malu zvrsi; ker potem se bo moralo po pravici reči: da je ta cesta ona najlepših mej skladovnimi cestami in bode voznik s teškim vozom brez truda čez Kras vozil, ko poprej ni bilo mogoče brez „forajta" hudih klancev prelesti. Hvala tora j slavnim cestnim odborom! S Krasa, dne 30. januvarja. [Izv. dop.] (Nekaj o skladovnej cesti). Kdor pozna skladovno cesto čez Kras, z Opčin na Štanjel, ter z Dutovlj v Sežano, in vidi spremombo, ter ve, kako so se ljudje in živina mučili po strmih in nevarnih klancih, ne more se čuditi, da pritoževanj ni Domače vesti. Cesarjev dar. Cesar je iz lastnega premoženja podaril 200 gold. župniji v Novakih za zvonik, Nj. Veličanstvo je sprejelo v ponde-ljek v avdenciji njegovo prevzvišenost, dež. namestnika barona Pretiš. Imenovanje. Tajnik tržaškega višjega deželnega sodišča Riliard Stimpel je bil imenovan okrajnim sodnikom v Pulji. Imenovanja in premeščenja. Okrajni sodnik Ivan Giurič je premeščen iz Met-koviča v Korčulj in imenovani so: okrajnim sodnikom adjunkt Ivan Vuletić v Kotari za Vrgorac, Josip Maddalenav v Spljetu za vSinj, in Rajmund Visić v Šibeniku za Šibenik, daljo namestnikom drž. pravdnika v Zadru adjunkt v Dubrovniku, Štefan Gojković, adjunkt Avgust Ketto jo premeščen in Loža v Kočevje, kan-celiat Franjo Pototschnig pa iz Trsta v Gorico, imenovana sta daljo Franjo Gulić in Josip Peterin kancelistom pri deželnej sodniji v Trstu, Ivan Lasčak v Volovskom, Peter Suppanzig v Ajdovščini in Avgust Berlot v Tolminu; slednjič je premeščen kancelist Jakob Duzman iz Trsta v Pazin. t Dr. Aleksander vitez Goracuchi. Pred kratkim časom slavil je ta poznati zdravnik svoj 80. rojstveni dan, ter se je bilo po njegovoj krepkoj naravi nadejati, da jih bodo se cel6 vrsto obhajal, — toda zadela ga je nagla smrt. Bil je v petek še v lekarni Pozzetto, in so odpeljal v svoje stanovanje. JCo bo ga vzdignoli iz voza, uže jo umiral, med potjo ga je zadel mrtvoud. — Umrli je bil rojon v Dalmaciji in se nekdaj pisal Gorakue. Ako-prem več Italijan nego Slovan, vendar je še cenil svoj narod in njegove duševne proizvode, kajti provel je innogo prekrasnih narodnih srbskih pesen v italijanski jezik. Zahvalni mu moramo biti zato, ker na ta, način se morejo predsodki naših sovražnikov o alovanskej omiki najbolje zatreti. — V Trstu je bila jako poznana originalna osoba vedno s frakom in belo visoko kravato; v obče dober človek in priljubljen tudi kakor zdravnik, to je pokazal sijajen pogreb v nedeljo. — Njegov sin pa jo rudeč odvetnik, kateri se je bil pred nekaterimi leti osmešil v Škednji, kakor kandidat za I. okraj. 0 delalskem podpornem drnštvu v Trstu pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa jo bil nedavno govor tudi na Dunaji, in sicer pri samem nadvojvodu Albrehtu, kateri jo prašal neko visoko osobo iz Trsta, ki je bila pred nekoliko tedni pri njemu, kako napreduje to društvo. Odlična osoba mu je rekla, da so sliši le dobro in lepo o tem društvu, na kar jo bas nadvojvoda odgovoril: „Jo pač vredno, da se podpira in ga jo tudi treba podpirati." — Moramo pač ponosni biti na to društvo, in baš zato naj ga bogatejši rodoljubi ne pozabijo pri nubenej priliki. Veliki ples delalskega podpornega društva v gledišču Fenice v soboto dno 5. t. m. je bil v resnici sijajen in se moro o tem nekako sistemiziranem plesu reči: vsako leto veči in sijajnejši. Ako so ozremo nekoliko nazaj in pregledamo račune društva, razvidimo, da jo bilo leta 1883 le okolo 1100, leta 1884 okolo 1 (>00, lota 1885 nad 2000, leta 1886 blizo 3000, a leta 1887 je bilo na velikem plesu del. podp. društva uže blizo H500 osob, kajti prodalo so jo listkov blizo 3000, in brezplačno povabljenih in delujočih je bilo v gledišču tudi okolo 4 do 500. To število je uže kaj nenavadnega in nobeno slovansko društvo so no more ponašati s tako sijajno pred pustno veselico. Kodo jo potem še tako slep, da bi se upal trditi, da naB ni prav mnogo v Trstu?! Pa vrnimo so k popisu veselice. Našo krepko in lepo napravljeno ljudstvo je kar vrelo v gledišče od 8. do 11. ure, biljetarji so 3 ure imeli posla čez glavo. Vsak, kedor jo dotel, bil jo iznenadjenr ko jo utopil ▼ krasno odičeno gledi&če, za kar gre vsa čast dekoraterju gledišča, g. Stančiću. Ples se je začel točno ob 8. uri in sicer ste pred vsem obe godbi skupno zagodli naš „Naprej", katerega jo občinstvo z živioklici pozdravljalo. Godbi ste se potem vso noč tako vrstili, da ni bilo nikoli več nego 5 minut odmora. — Ob 11 uri je plesalo do 1200 parov, to ni bil več ples, ampak le vrtenje okolo samega sebe. — Nekoliko minut pred 11. uro prišel je, da počesti društvo z svojo navzočnostjo Nj. ekscelenca vojaški poveljnik, fml. baron Kober, v Trstu pri vsem patrijotičnem ljudstvu jako priljubljen gospod. Sprejeli so ga na vhodu predsednik, odborniki in odbornice in predsednik ga je mej t^m, ko .sti obe godbi godli cesarko himno, spremljal v posebno ložo. Ko ga jo ljudstvo zagledalo, mu je klicalo živio, na kar se je morala cesarska ponavljati. To je bil jako veličasten moment. — Zapazilo seje pa letos, da deželna vlada pri tem plesu ni bila zastopana, kakor druga leta. Civilne oblasti jo manjkalo, ali vojaška je bila intuzija-stično sprejeta po slov. ljudstvu svojemu cesarju vedno zvestem. Morda je tudi to znamenje časa! Drugih odličnih gospodov je bilo še precej, mej njimi štabni zdravnik dr. Mad-jarevič, finančni svetovalec Lyro, obrtnijski inspektor Oskar Polley, katerega smo še prav posebno radi videli, potem so bile deputacije društev „Austria", „ITnione operaja", „Pro Patria* i dr. Ko je bila izvršena demonstracija cesarju in njegovemu vojaškemu poveljniku na čast, začeli so plesalci v prelepih narodnih oblekah „Kolo" plesati. Na za-htevanje odličnega gosta in vsega občinstva se je moral ponavljati ta lepi ples. — Pri tej priliki so dobile vso gospice plesalke krasne šopke, plosovodja gospod Umek pa po zastopnicah ženskega oddelka zlato uro, po možkem oddelku za plesne vaje in veselice pa lep lavorjev venec s trakom v narodnih barvah. Ka so je začel odmor, odšel je tudi fml. Kober; pri odhodu ga jo ljudstvo živahno pozdravljalo in obe godbi sti zopet zagodli cesarsko. Odmor je bil le pol ure; potem pa se je zopet začel živahen ples in je veselje nekaljeno trajalo do 5 in pol ure zjutraj. Vsakdo, posebno tuji gospodje so veselico hvalili, posebno zarad lepega reda, ker pri tolikem ljudstvu ni bilo najmanjšega nemira. Na enako veselice jo naše del. podp. društvo po pravici ponosno, ker kažejo, da ima društvo pravo moč v sebi. Delalskem podp. društvu so darovali o priliki plesa, 5. t. m.: Nj. eks. g. bar. Pretiš f. 25, Nj. eks. bar. Kober f. 5, Gg. bar. Ileinelt f. 15, bar. Morpurgo M. f. 10, Mečnik f. 2, bar. Pichler f. 5, Oskar Polley obrt. nadzornik f. 5, Deseppi f. 1, Društvo Tram\vay f. 2, g. predsednik Zen-covich f. 1, g. svetovalec \Verk f. 2, g. predsednik Mosotig f. 2, g. ltencelj f. 2, g. pl. Economo f. 20, g. Laurič f. 1, g. Počkaj f. 3, g. Jeršek f. 2, g. J. Turk f. t, g. Truden f. 2, g. dr. Mngjarevič, štabni zdravnik f. 5, g. prof. Mandič f. 1, g. Persič f. 1, g. Perko f. 1, g. Peterlin f. 1, g. Ipavec A. f. 5, g. Pipan t". l,g. Reisner f. 1, g. P. Pertot f. 5, g. Živic f. 2, g. Per-hauc f, 1, g. Mulić f. 2, in 4 gospodje po f. 1, f. 4. — Skupaj f. 180. Gosp. Dr. med. I. B. Malalan, za nedavno umrlim Dr, Uoracuchi najstarejši zdravnik našega mesta, slavil je včeraj 50-letnico doktorovanja. Rojen jo na Opčini in jo stric ranjcega rodoljuba Mičeta Ma-lalana. Novačenje. Službeni list objavlja določbo za novačenje v tekočem letu na Primorskem, iz katorih razvidimo, da se potrebuje za stalno vojsko (mornarico) 1520 in za dopolnilno rezervo 153 mož, daljo najmanjšo rezervo 282 mož za do-mobrambo. Novačenje se bode obdržavalo sledečih dni: V Trstu 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. marca; v Ajdovščini 8. in 9. marca, v Tržiču 9. in 10. marca, v Červinjanu 12., 14. in 15. marca, v Gorici (mesto) 11. in 12. marca, za goriško okolico pa 14., 15., 10., 17. in 18. marca, v Kanalu 21. in 22. marca, v Bovcu 24. marca, v Tominu 20., 27., 28. in 30. marca, v Cerknici 1. in 2. aprila, v Sežani 10. in 18. aprila, v Komnu 20., 21. in 22. aprila; v Gradiški 25. in 20. aprila, v Korminu 28., 29. in 30. aprila. V Istri pa in sicer: v Kopru 17., 18., 21., 22., 23. in 24. marca; v Bujah 20. in 28. marca, v Piranu 28., 29. in 30. marca, v Montoni 1. in 2. aprila, v Pičanu 4. in 5. aprila, v Pulju 2., 4., 5. in 0. aprila, v Rovinju 13. aprila, v Podgradu 12., 13. in 14. aprila, v Labinu 15. in 10. aprila, na Voloskem 18., 19. in 20. aprila, na Krku 22., 23. in 25. aprila, v Čresu 27. aprila in slednjič v Malem Lošinju 29. in 30. aprila. Avstrijska črna vojska. Osiguralno društvo „Janus" je oglasilo sledeče številke naše črne vojske. V Avstriji imamo v prvej vrsti 2,148.783, v drugej 518.988, vkopaj tedaj 2,007.771 mož za črno vojsko; v Ogerskej v prvaj vrsti 1,010.282. v drugej pa 390.374, sploh v Avstro.Ogerskej tedaj nič manj kot 4.674.427 mož, kateri morajo v skrajnej potrebi v črno vojsko vstopiti. Razun tega imamo na Tirolskem še posebej 89.000 mož. Slepar Dr. Werner, po svojem pravem imenu Baron Cattanei de Momo, kateri je ob času kolere prišel v Trst ter se izjavil zdravnikom, je bil včeraj obsojen radi goljufije na dva meseca zapora. Žitna trgovina v Trstu, ki je nekdaj jako cvetla, ponehala je skoraj popolnoma. IV letu 1800 se je prodalo še 2.279.100, I starov, potem pa leto za letom vsako leto manj, tako celo, da je zadnje leto ta tr-' govina padla na 45.000 metr. centov. Tržaški mlini dobivajo žito nepoarednjo iz zunanjih dežel. Petrolja se je v letu 1880 v Trst pripeljalo: 22.253 sodov in 20.280 zabojev amerikanskoga in 75.955 sodov in 7934 zabojev ruskega, skupaj tedaj 98.208 sodov in 28.214 zabojev. Tudi uvožnja tega blaga jo v primeri s prejšnjimi leti silno padla; v letih 1870 do 1883 so je vsako leto pripeljalo blizu 400.000 metr. centov tega blagii. Tržaške novosti: Ogenj. V pondeljek opoludne nastal jo ogenj v podstrešju hiše št. 14 na Ivorzi. — Ognjegnsci so takoj prihiteli in požar zadušili, toda je škoda izdatna, ker so morali podreti velik del krova. Nespametna šala. 20-letni Jakob Onofrio je skočil popolnoma pijan v neki gosposki voz, kateri je stal v ulici iDobler. Bili ste v njem dve deklici, ka-I tere sto silno prestrašeno skočilo pri na-I sprotnih vratih iz voza, ter si jo ena zvila nogo. Nespametnega pijanca so zaprli. Nesreče. 80-letna Uršula Jaksa jo padla pod voziček, kateri je vozil težak Anton T., ker so ni mogla dosti hitro ognoti. Ranila se je samo nekoliko na obrazu. — Kočijaž Franjo N., v službi gospoda Antona Benninger jo vozil ob morskem bregu pri molu Ključ. Naenkrat pade konj v morje in prazen voz ostane , na bregu. Po velikem trudu so konja spravili iz vode mornarji parnika „Ettore". — 10-letni Oto Manzano seje igral včeraj popoludne na morskem obrežju ter padel vsled neopreznosti v morje. Nek mornar je prihitel na pomoč in ga sprovel na dom. — Neoprezni delalci so pustili nek kanal v novej luki nepokrit. Mimo-gredoči g. Josip Dalben jamo ni opazil ter padol v njo. Pobil so jo močno na glavi. ; Policijsko. V nedeljo se je spri slagar Rudolf L. se svojim 18-letnem drugom Franjom K. in ga je v nastalen pretepu na životu poškodoval. — 12-letni čevljarski učenec Viljem B. ukradel je iz izložbe j neko tvrdke srajco, vredno 1 gld. Nade-polnega pobiča so zaprli: — Mornarjema I Pranja R. i Ivana Z. avstr-ogerska Lloyda ! ukradel je neki tezlik razno obleko, vredno 21 gld. — Težak Ivan Mosetič, stanujoč na Škorklji je v prepiru Ivana Ferlugo j na vratu težko ranil. Doli so ga pod ključ. — Ivan D. je imel za svojega gospodarja tirjuti agenta M. za neki dolg. Namesto denarja mu je dal agent z nekim kladvom udarec po glavi. — I)va rudeč-karja sta igrala v nekej gostilni in so po starej navadi stepla. — Jakob Santo jo zabodel svojemu nasprotniku nož v hrbet, ter so morali ranjenega odnesti v bolnico. Santo je uže v zaporu. — Kočijažu Do-meniku R., je ukradel mornar Anton V. razne predmete, vredne 10 gld. Zasačili so ga stražarji, ko je ukradeno prodajal. Iz tržaške okolice nam piše nek okoličan: Zadnjo nedeljo sem se napotil v Padriče, ker sem vedel, da bodo imeli na-narodno veselico in veselilo me je, da se je mladina prav pošteno veselila. Ko sem se nekoliko pri veselici pomudil, šel sem v krčmo Martinovo, da se okrepčam. Ko pa tu sedim, pride pošten mož, krvaveč na obrazu. Vprašam ga: „Ste li padli, da ste se tako udarili?" — „Ne —mi odgovori — po vasi sem se nekoliko ozrl in ko zagledam možA A. M. iz Bazovice, vprašam ga: „Kaj pa vi tukaj delate? On pa skoči proti meni ter me v obraz vgrizne." —Ne vem, je-li ta mož pri pravej pameti, ali no; popolnoma gotovo ne more biti; če nema pameti in ljudi grize, kakor stekel pes, naj ga zaprč v blaznico; če ima pa kaj pameti, nnj mu pa navežejo torbo na usta, ali ga pa kam priklenejo, da ne bol mogel delati takih kazni vrednih surovosti. Vjeta ptica. Deželna sodnija v Gorici uže dalj časa išče necega zidarja Josipa P. radi neke tatvine. Včeraj ga je zasačila policija na Rocolu št. 400 in ga spravila v varno zavetje. Našli so pri njeni mnogo ukradenih predmetov. Dva divjaka. Peka Anton J. in Josip J., oba iz Gorice sta popolnoma pijana prišla razbijati v pekarijo vdove Katerine C. in brez uzroka pretepla gospodinjo in njeno hčer. Prišlo so straže ter ju ukrotile. Čitalnica V Dolini priredi dno 13. t. m. v občinski dvorani veselico s tem le sporedom: 1. I. pl. Zaje: „Na noge braeo" (zbor). — 2. S. Gregorčič: „Lovorika vrlemu možu", deklamacija. —3. D. Jenko: „Nek dušman vidi" (zbor). — 4. Dr. Hlei-Aveis: „Zupanova Micika", vesela igra s petjem. — 5. Iv. pl. Zaje: „Zrinski Fran-kopan" (zbor). — 0. Tombola na 5 dobitkov. — Vstopnina 20 kr. Sedež 10 kr. Kartela 10 kr. — Začetek točno ob 0. uri zvečer. iz Šentmarji pri Kopru nam pišejo: Vis. čast. škotiški Ordinarijat v Trstu jo imenoval začasno č. g. Ljudevita Vodo-pivec, župnika v Pomjnnu, upraviteljem za Sentmarsko faro. Vsled tegn dekreta mu je pristav c. k. sodnije v Kopru v I naročnosti škofiškega komisarja crkveno in farno premoženje izročil. Iz Senožeč nam pišejo, da se tam na tihem snuje podporno društvo /,a kmete senožeškega okraja. Bo pač malo težavno, pa bi uže tudi šlo, da se na čelo postavijo pravi možje. Trgovcem z lesom pretf nov udarec. V zadnjih časih se je začel izvažati iz Rusije raznovrsten les. Te dni pa so opravniki francoskih in angleških trgovinskih družb z ruskimi trgovci z lesom skle-noli pogodbe za ogromno množino hrastovih tramov, smrekovih in jelkovih dil in druzega lesa. Posebno veliko naroči) je prišlo od francoskih vinskih trgovcev za doge, katere so doslej dobivali z Oger-Bkcga in Hrvatskega. LXXV. odborova seja „Matice Slovenske" bodo v soboto 12. februvarija 1887. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXIV. odborovi seji. — 2. Naznanila prvosedstva. — 3. Poročilo književnega odseka. — 4. Poročilo gospodarskega odseka. — 5. Poročilo tajnikov o. — 6. Posameznosti. Vabilo. Predsodništvo gospodarske zadruge za sod. okraj Podgrad v Materiji vabi s tem vse svoje udo k letnemu občnemu zboru dne 20 februara 1887 popoludne. Dnevni red: 1. Poročilo pred-sodnika-tajnika. — 2. Poročilo blagajnika in sklep računov pret. leta. — 3. Proračun za leto 1887. — 4. Volitev podpredsednika na mesto dosedanjega. — 5. Posamezni predlogi — in slednjič 0. Igra tombola. Z ozirom na ta jako zanimivi dnevni red, upamo da bodo k temu zboru prišli polnoštevilno prav vsi udje, tem, več ker pri tej priložnosti so vsakemu ponuja prilika, da brezplačno vdobi izvrstno novo kmetijsko orodje kot dobitek pri tomboli, katera bo sledila po končanem posvetovanju in za katero Vam tukaj priložimo tablico '/. katero naj vsaki dobro hrani, da se bo ž njo udeležil igre. — Dobitki so sledeči: I. Za prvo številko, prvi ambo, prvi trno in za prvo kvaterno se vdobi po eno „Kmetijsko borilo". II. Za prvo čink-vino se vdobi nov železni plug za navadno oranje. III. Za prvo tombolo se vdobi nov dvojni plug železni za posebno oranje. IV. Za drugo tombolo se vdobi izvrstni plug za izkopavanje krompirja. — Udeležiti se smo te igre le, kdor jo ud zadruge in vdobiti more le, kdor osebno pride gori določenega dno na igro z eno tablico, katero torej vsaki ud naj dobro hrani. Vsaki ud zadruge mora do istega dno poravnati svojo zastane dolžnosti in želeti je, da vsak še pripelje novih udov da pristopijo. Pravila igro se razglasijo pred začetkom. V Materiji dne 2. februara 1887. Zupančič Benedik predse Irnk. blagajnik Avstrijske romanje v Jeruzalem. „Lin-zer Volksbl." poroča, da se pripravlja poziv za avstrijsko romanje v Jeruzalem. Vremensko prorokovanje za mesec februvar. Mathieu de la Drome prorokuje za ta mesec lepe in mrzle dneve vso prvo polovico, le na severu mnogo snega; za drugo polovico pa prorokuje v naših krajih bolj vlažno vreme in tu ni tam celo naletavanje snega; v obče še precej ugodno vreme. Za Erjavčev spomenik so darovali G. S. Jiigovie 1 gld., g. R. Fanninger 1 gld., g. Cenčič 1 gld. g, F. Calcari 1 gld., g. N. N. 3 gld., g. N. N. 2 gld., g. A. Križnič 1 gld. Skupaj 10 gld; poprej izkazanih 72 gld. 50 novč. Vkupe 82 gld. 50 novč. Listnica upravništva. Sprejeli smo z poštno nakaznico .'1 t. Senožeč 1 gl. 75 ne naročnine za naš lisr m. iz Ker dotični g.-spoJ ni svojega imena podpisal, prosimo du s.- IIHII1 javi, ker ne vemo kumu ta iznos vknjižiti. Borsno poročilo. Borsa strašno lavira; včemj so kurzi drž pupirjtiV najprej padali, potem po. so ne sopet popravili m se jo avstrijska papirna renta uoi et vzdignola na f. 7t»»&>. Ne bo torej hudega. Dunajska borsa dne d fobruvurijn. Enotni drž. dol^ v bankovcih — — gld. <4'80 » v srebrn —--„ 77-10 Zlatu ronta— — — — — — — — n 104.70 5% avstrijska renta — — —--„ 93-80 Delnico narodnu banku — — — — „ — Kreditno delnice — — — — — — ' , ŽfitrlO London 10 lir storlin--—---„ 12865 Francoski napoloondori — — — — „ 10'IS C kr, cekini — — — — — — — „ trli Nemške marke — — — — —--- tvVoi Potrjeno po županu rtnva (Moravsku) Vaša Blagorodnost! VljlMno Vum javljam, du sem pripravljen izpolniti V »So Željo. Ker moram pri svojem poslu k«>t šivilja vedno sedeti, trpela Kinu veliko na bolečinah v želodcu, slabem prebavljunju in nisem iiu^la teku. Ko sem pa porubila I škatljo švicarskih krogljle, čutim ne m togo bolje in s.i Vum rada javno zahvalim. Priporočani tedaj najtoplije Vuš lek vsakemu, kat' ri muko m< ni boleha, ter ustajem Vuša hvaležna Kina Prohask.t, šivilj.v. — V uvost preusiojtčegu pod|»i>u se putrjiija! — Županstvo kr. mestu Ouya, IG. oktobra 1880, Župan Vfleniu (L. P.) L kiriiiKu it. Branil t gvii-ursk** krogljice s-- dunivujo po iič. ŠkaiIjioa v kar- uaii. toda tr«-ba je puziti na l»eli . n/ na ru-Uečrin d:itl m na podpis 11. 1> milila. Poslano1) Napaden sem v cenjenem listu •Edinost« od JiVuU Zdujneg ■ župana, da je pravičen in n« samoprid« n mož, in je občinsko premoženje spet na noge spravil, katero je pod po-prejšniiii županom veliko trpelo. Jaz { a stvar obelodanim, da iih bi se motili in morda slabo mislili Čast. bralci tega I i sin o poprejšnjem županu. Tonmjsku županija ubstuji iz. tMi katastra.liih oočin. in sicer: Tomu j, Križ iti Ut<»vlj<-, iu te katusiraiii« občine i majo vsaka svoj gospodarski svet, ki poSteno in Vrstim gospodarijo. In ti gospodarski sveti imajo nekoliko premož> nja Tonria|fcka županija pa nemu druzeg ko eno »ormaro« za hranitev spisov in dva »pečala«. Vse to premoženje je po menenju ovega opisima pod prejšnjim bilo poškodovano, ali je veliko trpelo, in pod sedHiijim spet na noge spravljeno Iu kar je še ovi dopisnik pisal, vse je neresnica m obrekovanje, mdi o oniti dveh oso-bab. MoŽ pošt--i egu Vedenja se je nekemu preiirziieinu Človeku zameril; in mtO ga po časopisih črni: da bi bilo mnogo tako poštenih mož, srečna bi bila naša vas Toniaj. Kar se piše o čitalnici, to je tudi pikanje, kajti pruv ona osoba, na katero leii sum, prizadevam. ci je pred nek'd.ku leta ve liko. .tu bi se osnovala bralno društvo, uit čitalnica, ker pa ni bilo slog t m požriovanja, zato je vsa stvar zaspala, u treba tudi pomislili, da Čitalnica prizadeva več ali nmnj troŠkov, du so pa takrai bile jaKo slabo leiiue in zulo ni bilo moč dobiti dovolj članov- Vse. kar je pisal, golo obrekovanje je in zavidljiv ost. Anton Cerne •) Zh stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu posUva veleva. Javna zahvala. Podpisani se zahvaljuje najsrenejo gg. plesalcem in plesalkam delniškega podpornega društva za dragocena darila in še posebej vsem gg. plesalcem in plesalkam „Kola" za trud in marljivost, kojo so vedno dokazali ter pripomogli k lepemu vspehu. Ivan Umek ml. Brinjevec jedino pravi, popolnoma naraven, prodaja in jamči za nepokvarjenost Anton Urftič v Šentvidu nad lpavo po zelo nizkej ceni. Oddajo tudi po litru. Kdor natančno naznani svojo stanovanje, dostavi mu se naravnost v hi&o. 1—2 llčpnpp ne P0(* 'cl fit"r "" sl,r,'jme tako, UOGllCts v velikej trgovini s zmešano rotio. Ponudbe na upravništvo lista. 2— 4 NAZNANILO. Javljam slavnemu občinstvu, da sem 7 dovoljenjem politične oblasti otvoril novo fužino na potoku VertovinSček v občini Selo tor izdeljujem mnogovrstno kmetijsko orodje in razno druge železne izdelke po najnižji ceni. Nadejajo se obilnih naročb, katere se bodo točno in vestno izvršile ostajem z visokim spoštovanjem 1—3 J. Ličen. 300 kvint. bukovega oglja ima na prodaj Ker-maunar v Lizih |iri Planini 1—2 ^sssmmmtsssssssa Nič več kašlja. Nič več kašlja. Prvi balzamlčni prašek gotovo ozdravi prehlajenje, plučni katar in nervozni kašelj ter vsako prsno bolezen. I)obiva so v odličnoj lekarni 3—5 Praxmarer Trst, ai dne Mori škatljica po 30 kr. Nič več kašlja. Nič več kašlja. immmmmmmmm* Velika zalogu šivalnih «1 rojev, it- vornin za vsako porabo. Skladišče trdnih lilairajnlc, koje ni inog< Če razbiti a sigurne so proti ognju. Vel k izbor »velllnlc za peirolje, fiub In prostih, za obesili m za pren»&ati. Prodaja vsakovrstnih priprav /a popravljanje In pripravljanje feir«»J«*v» s posebno delam co kolača in mekan,ka; prejemajo »s poprave vsakijukih stnjpv pi i FILIPU BATICHU T -t, via deli' AcqiiP-1 i O ft>. 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povsetjem Cene ne noje se konkurence. 20—20 immmsmmfmmmmš Podpisani opozoruje slavno občinstvo n« svojo trgovino z dežniki v ulici Barrlnra vecchia ftt. 18 7. bo^-to /birko svil-ruh, volr.e-oh fn bombažnih leŽnifcov. Svilo:.ti od f. 2 5<> naprej, vol nmi od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja prav po ceni dežri'k" in sojndnike. 104-49 fjlullo Cirlmni Na obroke! £7),_40) d»f" pohištvo taoecarija, razno strižuo -blago za ob eke. ure vsake vrste M. Coreni via della L^nu Sl<\ 1 P. U. I Ljubljanski Zvon. | Gld. 4.60. * h vita moč Ć« se le rabiio nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielndf.ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boieznnim n« jetrih, iti na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadl^ž-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo sami omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tud< pred vsako boleznijo 12—7 Prodajejo s« v vseh plavnih lekarmcith na ■vetu; za naročbo in pošiijatve pa edino v le-karmci Critto/oletti r Gortct, v trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rnrit, O. B Faraboscht in M Ratastm, Ena steklenica stane novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetknr, s kater,mi h« zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-ljufa, dusi nimajo nobene moči in vrednosti. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Indnatria VEHPAMKNTI IN CON 1 ANTI Banconote: 2,i40/0 amuo interesa« verso preavviso di 4 glorti 3*» > > • • B 1 3'|4 ■ ■ > »30 ■ Per le lettere di vcrsamento attualmente in i'ircolazione, il nnovo ta««»o d' Interes«« co-mim-ierA a decorrere dalli corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a at.jonda del rispettivo preavviso Napoleoni : 2*[, 9\0 annuo intereaae verao prea v vito dl 30 glornl 3»»» ■ * »3 meel 3*14 ■ • » 1 6 1 Banco Giro: Ban onote 2'/»'/c, «opra qualunqne somma Napoleoni sen za interesii Assegni »»opra Viennu, Praea. Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Itms-bruck. Graz, Salishurgo. Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Vaiori. divise e incasso i-.oupons ,/B°/0 Antecipazioni sopra Warrant> in contanti, interesne da con-venirsi. Mediante apertnra di credito a Londra provvigione per 3 mesi. orto • effettio'i,0/« interen se annuo sino 1'imp di 10<)0 per importi superiori da conr Trieate, Ottobre 188 6 — Teodor Slabanja Mrehrar v ttorlcf, nI ci M »Vsili St. 17 p inoroći ftT duhovni r\ delovanj- terkv^-ieg, i|a namr-č: Monltrance hustodije, k* lihe ciborije s'Milnice svečnike za altar]e, tabe' -nakeljne in pred st.-ci-icne, križe 7;i :iltn»je in band Jra, relikvarije, mon-Strancice ali kr že za we-tii j". kanonske toble ka~ dtlnice s kadilnim Čolnt* Čem, steklene ffahce ta darilno vino, siop-rm1« nik iz kocine, krstne sklede in žlice, ko tli Če ta i>layo-IovIjtim v.1,1.., kro* pilnike, posode \a st>. olje in popotnico, držala sklepe pri plu i| 1 b no. itn. po najniž|i ceoi. Tudi h« pri njem staro cerkveno orodja c ognju poslati, po^rebrl. izfiisti Im p->or>vi. Na bl^trovolino vpraSanje hode ra iovoljno 00t'ovMri 1 in vsako blaao dobro shranjeno in poltnine prosto po&iljal. Staro imiMblji'o orodje, mesinu In knf r jemljem v račun. 24—7 Antlrona Gusion st. 2 v Trstu — priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. Prevzame vsako pošiljatev na dežolo, katera so izvrši točno in solidno. 100-7 Ustanovljeno 1747. ^ Albertij^Samassa c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNE^A ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasiinioe izvrstne sestave za občine, za gosilnu društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vo-ovi za vodo, vratne iropilnioe kukor drupo orodje in pripomočki zoper požare. 2 — 1? Crkvene svećnice in druge pri-prve iz bronza. S eoa/Mle in orodje ^a Sesalke za vodnjake, za vinske in pi vi i« soile in kadi, za drozganje, za gnojnico, aa podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd po najnižjih cenah. Občine in gasilna druStva plačuj.-jo lahko na obroke. 20 svetln) ijih tva V Assicurazioni generali. v TrMlu (duStvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražteRiiolo svoje delovanje na v«« veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavnrovanj« proti toči — zavarovanje po morju in po kojMiem odposlanega blagu in zavarovanje na živenje Dru&tvna glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjuti v naslednjih letih ^ t 21,0(K> «41-33 Glavnica za »avamvanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Platana povračila: h) v letu 1884 f. 8,637.59613 h) od začetka druStva do 31. decembra 1884. f. 178.423..'i38'51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa riatanjčueju pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, cnaUIII v vprem iiHdstnipji . Mtt Lekarna Trnk4czyy zraven rotovža v Ljubljani na -velikem mestnem trgu, priporoča tnknj popisana najboltia in sveža zdravila. Ni pa dneva, da bi ne i>rijeli menih /alival o naših izborno skušamh domačih zdravilih. Lekarne Trnkč-.zjr-jevih iirtn so: Na Dunaji dve in ei a kemična tovarna v Gradoi (na Štajerskem) ena pa v Izubijani. P. I), občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spod sij navedena zdravila k prvo pošlo dolu, da n»sl v tak« le napravi: Lekarna Trnk«io«y poleg rotovža v LJubljani. Marijaeeljske kapljice za želodec, katerim se ima i.a tisoč- ljudi zahvaliti «a zdravje, imajo izvrsten vspeii ri vseh bo-1 zuih v želodcu in so ne-prekosljivo sredHtvoaoper mankanje slasti pri jedi. slab želodec, urak. vetrove. kolibo. zlatRnko, bljuvanje glavobćl. krč v želodcu, bitje sroa, zaba-sanje, ulisle, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato žilo. Steklenica velja •M kr., 1 tu t" ft t 2 gld., 5 tui-mov samo 8 gld flflF' Mvarilo! Opoz»riinno, tla s-- tint« Istinite MARIJACEUSKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Cvet proti trganju (Grictht .je odločno najb iljše zdravtio zoper protin, ter revma-tizern, trganje po udih bolečine v križi ter Ži Viri n, oteklino, ot-p-nele ude in kite itd , malo časa če se rabi, pa llliue popolnem trčanje, i'ar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj »e samo >evol zop^r ti'Kanjo ji^ dr. Malidu'> z zraven stojećim znamenjem 1 kr , tunat 4 eld. 50 kr SIV Cl ni na st< 1 stoječega znamenja, ni ga precej vrnite. Ekonomična krojačnica IVANA BATELLI -- Trst, Barriera vecchia št. 6, I. nastp. je vodno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu/ tor je vsled bogate zalogo blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in tikusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obt-očni odplnti. 5—24 (Hiihiitziu i kej stekleni«-e 50 leniei s "a ven pravi c vet i ll Planinski zeliščni sirup kranjski, za odrasle in otroke, ie niijboljSi zoper kuSelj, hripavost, vratobol, jet.iko, prsne in pljučne bolečine: 1 steklenica r»G kr , 1 tui-at gl. Samo ta sirop sa 50 kr je pravi. Kricistilne k r-ocflj ice, ne »mele bi se v nijednem pospodinjstvu pogrešati in so se n?e tisočkrat sijajno osve-d''čile pri zabasanjl člov»8kega t.-l.si, pluvo 6iu, otrpneMi udih, skaženeni r.elod.-u, jetrnih in obistnih Itoleznih, v žkailjali A 21 kr. ; jeden za zavoj h G šuatlj iini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jed-'ii z»vuj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Štupu za živino. Ta prav (M» >i fltuim pn-iiiHKu ntiJboljB pri vH'h tolr/nlh kriv, kuni in pruliiov. Knnje VHruju tu Stupa tr«-Hi»ju pi Crevili , b-tiuvk, vhi'Ii imI«z1J|v||i kupnih lif)le«nli, knflllu. p Uf'nlh In vratnih liolumij tfr idpritvljit v h L' (x udi v/.(lr- «uj« krilijo tlfhnie, okro)il« i irikreuu. ^'vet za konje. NajliolJRe mu/.iln za krtnje poiiiu^ii prt pivluKii oteklin I kulun kopitnih bol,'* «■ t in Uu'jih mi no r niili. iwijBn.it t S -i tanji ho la.op i itvo hncioi IliI.,h kratku pri vHtili vuanjih b 'ic/niii In hlbtih. — strtkluuicu r. r ibi -niin u k v-mi vred -r r.n "rn'rt lian« in i ifiii-, a nii-kl /. ritbilniut navodom v rod ~ samo 4 gld. KruveiUjrt mnoffn dobrega ml»ka. Zamot»k zraldloim navodom vred velja h 50 kr., 5 zamotk v Nanio * jzl.| Vsa ta našteta Zdravila fe samo prava dobijo ■v lekarni TRNKOCZY-ja v ani zraven rotovža in vsiik dan h poŠto razpošiljalo H-1'2 F" i 1 i j a 1 a tovarne G. Tribaudeau odlikovan tovarničir Pariš Besanpon in Bor«1eaux Corso 7 / nad str. na levo. hiša Parente Bogato skladišče ur ko-lemu kmov.t nja ne tr^ba bati Ure iz kovine vri. Re-montvirke iz Nikla k)<1. 3 Hemonivira.) Hro-i)rne gld.«.»», Srebrne verižni« od * gld dalje. To skladišče razpošilja na zahtevanje ure, prosto ud poštnine oiii iirez lusie irnib notranjih tiere »o na i?o i v uiiiin in % \ vedno, Če^to k";it c le v dobi 2 dni, Celo navid-zno neo'/itr«vljivh nezmožnost v vR.«kf>j člo\eSke| drhi k kor tudi polučile, prijetnim, ' e^u enim, zima i'm zdraveniem. 38—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurioe, na tisočo zahval od popolnoma <»zdraveiili osob svetujo VN«m bolnim r^ibo ogijenfievega Mapa, ki garantira golov in trajen vspeh Pcpolitii priprava z dotičn>m po nun" in z lr«vn|6ktini sprič vali for. P-i poŠlij.ivi se iiob-o p-zi, oa -» n- spozna kaj z ivoi zadiŽUje in od ko I prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ilnjann 11II naj V|[. M.iriHhilferRiraP8'* 80. ■■nn Lastnik društvo „Edinost". Izdatclj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tisk urna V. Dolenca v Trstu.