Postnina v driavi SHS pavSalirana. Stanc: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......« 15'— za Cetrt leta.....« 7'50 za I mesec......« 2'50 Posamezna Stevilka SO vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski tig 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. —¦—I *»«W|)W Stev. 27 Ptuj, 4. julija 1920 II. letnik Slavnostni dnevi v Sloveniji Dnevi od sobote do torka so bill za Slo-venijo nepretrgan praznik, kakorSnega dose-daj Slovene! Se nismo doziveli. Bival ie te dni med nami naS regent Aleksander. Drugo polovico junija so dolocili, da pride regent v najvaznejSe pokvajine, ki so se zdruzile s kraijevino Srbijo v novo Kra-Ijestvo Srbov, Hr?atov in Slovencev. PriSel je najprej na HrvaSko.. Po vsej poti do hr-vaSke prestolnice Zagreba je bil regent nav-duSeno sprejet, vsprejeni v Zsgrebu je bilo slavlje prve vrste. Iz vse HrvaSke so prihi-teli ljudje od plemstva in meSeanstva do poljedelca in delavca, od razumnistva do pri-prostega seljaka, da se poklonijo svojemu mladernu vladarju. Sprejem je bil sijajen in velicasten, kakorSnega znajo prirediti le Hrvati. Iz Zagreba je imel regent priti za dobre tri dni med nas Slovence. Vedeli smo, da mi Slovenci v ljubezni do nove naSe drzave, do naSega vladarja ne zaostajamo za niko-mer. Ali ko smo citali, s kakimi slovesnost-mi so sprejeli prestolonaslednika v Zagrebu, smo se nekako bali, da ne bodo nase sile tolike, kolikorsna je nasa ljubezen in volja. Po koncanih slavnostih pa smamo s ponosom re6i, da ni bil 1'egent pri nas nic manj nlo-vesno sprejet. Saj je vodila nas vse pri vspre-jemu ona velika ljubezen in spoStovanje in. ce bi bile zunanje sile morda ruanjSe, je bila pa prisrCinost toliko vecja. 0 tem se je prestonaslednik sam lahko preprical ves cas, kar je bival med nami. Ze voznja do Ljubljane je jasno pokazala, s kakim navdusenjem je ljudstvo spreje-malo svojega vladarja. Kar pa je nu-dila bela Ljubljana, se skoro ne da popi-sati. Kakor mlada nevesta 3e je okitila in okrasila, da dostojno sprejme svojega vladarja. Domacini so tekmovali, kdo bo drugega pre-kosil v svojem navduSenju. Ljubljana je hotela ZLATI GRAD. Dalefi na izhodu za devetimi gorami in desetimi dolinami se razprostira prelepa deveta dezela. Velika je tako, da mora popotnik hoditi devetkrat devet dni, ce hoce priti cez njo. Podnebje je tamkaj toplo, mrzlo zimo poznajo samo iz knjig in pravljic. Vecinoma je dezela ravna, le na jugu in seVeru se vzdigujejo visoko proti nebu veliCastne gore in le tu in tarn delajo lepo obrasli hribi pri-jetno menjavo. In ker se pretaka po Sirokih ravninah mnogo rek in bistrih potokov, je zemlja tudi zelo rodovitna. Na njej rastejo vse rastline, kar jih je ustvaril neskoncno modri Stvarnik. Zato so pa tudi prebivalci devete dezele srefini in bogati, kakor nikjer drugod na svetu. Posebno dobro se jim je godilo pod vlado kralja Trdomora. Clovek bi bil tedaj lahko mislil, da J6 6rez celo dezelo razgrajen ves blagoslov bozji. Ni cuda, da je tkorekoca vse plavalo v pokazati, da zna no samo z vsemi Castmi vsprejeti svojega gospodarja, nego pokazala je tudi, koliko kulturne sile zivi in deluje v njej. Ni pa se zadovoljil regent, da vidi le nase srediSCe, belo Ljubljano, hotel je videti tudi nekaj vec nase domovine. Izbral si je v ta namen Gorenjsko stran z rnogocnimi gorami in divnim blejskim jczerom, izbral pa tudi severni del naSe Slovenije s temnim Pohorjem v ozadju in belimi Slovenskimi goricami, ktere spaja razevitajoci se Maribor ob vazni planinski reki Dravi. Kakor se je v Ljubljanizgrnilo natisode in tisoce ljudstva, da vidi svojega kralja, tako se je zbiralo tudi ob vsej poti, koder se je vozil prestolonaslednik, na stotine ljudstva, da pozdravi svojega vladarja in mu izkaze svoje voliko spoStovanje. Tudi mi iz ormoskega in ptujskega okraja nismo hoteli zaostati za drugimi Slovenci. Tudi nas je gnala zelja, da vidimo mladega kraljevica, da mu izkazemo s svojo navzoc-nostjo fiast pa se mu po svojih zastopnikih poklonimo. Dva dolga vlaka smo do zadnjega koticka napolnili, vozeft se v Maribor. Udele-zila se je te slovesnosti tudi nasa solska mladina s svojimi ucitelji in uciteljicami. V poznih letih se bodo ti otroci Se spominjali slovesnega dne, ko je prisel nas regent med nas. Pomen regentovega prihoda med Hrvate in nas Slovence je velik. Na naso mlado drzavo prezi Se porno zavistnih sovraznikov, iz kterih gospodstva smo se sreftno iztrgali. Ti zavedni nasi sosedje so z nestrpno pozelji-vostjo 6akali, ali ne bo opaziti morda kje kakega nasprotstva, pa Se tako malega, iz kterega bi oni napravili celega slona ter ga izkuSali izrabiti v svoje ne5edne, sebicne na-mene. Saj dobro vedc, da se nahajajo tudi mei nami nezadovoljneiii, dobro vedo zato, ker oni podpihujejo in podpirajo te nezado-voljneze. Poznamo te nezadovoljneze tudi mi sami. Lahi in Madzari se trudijo, da bi si pridobili med Hrvati kaj privrzencev, in zrtvujejo za to ogromne vsote. Po naSih ob-mejnih krajih pa je Se tudi nekaj nezado- neskoncni sreci, zakaj kralj je imel skrbnega in pametnega ministra, po imenu Ljudomila. To je bil pravi oSe vsega ljudstva: izogibai se je vojsk, poslal domov vojake, katerih ravno niso potrebovali, skrbel lepo za poduk mladine in za razumno gospodarstvo kmetov, nikogar ni tlaCil a prevelikimi davki, a pod-piral je rad nesre5neze. Povsod je vladala najvecja pravica. Slabo je bilo samo za lenuhe, postopace in hudobneze, ker jih ni pustil v jecah pitati, ampak ukazal jih poSteno upreci v vsa javna dela. Bogastvo sejezmeraj mnozilo, po celem svetu se je raznesla slava o imenitni deveti drzavi in Se dandanes vedo stari ljudje o njej pripovedovati mnogo lepega. Srecno ljudstvo je zelo spoStevalo svojega kralja in Sez vse ljubilo njegovega ministra. A tudi Trdomar je imel Ljudomila rad, poznavajoC njegova dela in veliko skrb za blagor drzave. Zvesto jn posluSal njegove nasvete in se ravnal po njih, ce-ravno je bil drugafie zelo svojeglaven in je vedno morala obveljati njegova beseda. Vse je voljno in lahko placevalo davke. voljnezev, ki se ne bi radi uziveli v nove razmere, ki se tezko locijo od sanj po nem-Skem nekdanjem gospodstvu. V tesni zvezi so 8 svojimi somisljeniki onostran drzavne meje. Od tarn dobivajo podporo in vzpodbudo, da hujskajo naSe ljudstvo z lazmi proti naSi novi drzavi. Vsi ti vnanji sovrazniki pa notranji na-sprotniki in nezadovoljnezi so se te dni lahko na lastne oci preprifiali, da je naSe ljudstvo, naS narod navduSen za naSo ujedinjeno do-movino. Preprifiali so se lahko, da so izmiS-ljotine in lazi, ki jih Sirijo po svetu, ceS da Hrvati, Slovenci ne marajo ziveti s Srbi v istem kralj estvu. Zeljno so pricakovali naSi sovrazniki, da bi se pri vladarjevem posetu pripetil vsaj kak maii siuCaj proti vladarju. Ker se to ni zgodilo, skuSajo svet prevarati z raznimi lazmi, kakor da so odkrili tik pred regentovim pri-hodom veliko zaroto itd. Mi vsi pa, ki smo bili priea slavnostnega navduSenja za naSega prestolonaslednika, vemo, da to ni res. Nasprotnikovw obrekovanje pa ne bo pri nas omajalo naSega zaupanja do naSega vladarja in naSe ujedinjene domovine, nasprotno, utrdilo bo to zaupanje. Cim bolj se nasprotnik trudi, da nas razcepi, tem tesneje se bomo zdruzili, cim vecje sovraStvo hoce pri nas vzbuditi do naSe lastne drzave, s tem vecjo ljubeznijo se je bomo oklenili in delali zanjo. Kraljevic Aleksander v Mariboru. Ob krasnem vremenu je pozdravil Maribor svojega regenta. Tocno po programu so nam javili streli iz topov kmalu po dvanaj-sti uri, da se bliza regent Mariboru, temu najvefijemu mestu ob severni meji naSe mla-de drzave. Ptujska mladina je imela prvo priliko pokloniti se junaSkemu vladarju ob prihodu v Maribor. Ptuj6anom jo bil odkazan krasen prostor na juznem delu velicastnega Vsied tega so se v kraljevi zakladnici kupi-cili tovori zlata in ogromni kupi srebra. Ze zgodaj so priStevali Trdomora k najbo-gatejSim vladarjem. Pa samo svetli denar ga ni mogel razveseljevati. Dal si je zato zidati prekrasne palace in velike gradove, kupoval dragocenosti in vabil gospodo v goste. — Mnogokrat se je dal z dobro godbo (muziko) zazibati v sladke sanje, a Se ljubSe mu je bilo ubrano petje. Neko5 pride v glavno mesto znamenit pevec, o katerem so pravili, da je prehodil ze ves bozji svet. Njegovo petje je bilo tako lepo, da bi ga smeli angelji sprejeti v svoje zbore, prepevajoCe vedno slavo in hvalo neskoncnemu Bogu in glas srebrnih strun njegove harfe donol je toli milo, da bi go-tovo ganil najtrSe sree. Tudi kralj je dal poklicati pevca v svoj grad. — Ne da se popisati, kakSno veselje je postalo na dvoru. Vse, od zadnjega slu-zabnika do vladarja 'samega, veselilo se je krasnega petja in nebeSke godbe. Ena vesej lica je sledila drugi. Le Ljudomila, ki je postal zadnje dni zelo zalosten, ni mogel Dravskega mostu. Zasedla so ga belo oble-Cena dekleta, drzeC ob vsaki strani mostu roznate loke, okraSene z roznatim cvetjem. Na glavi so imela roznate vence, v rokah Sopke, z roznatimi traki ovite. Na Celu svo-jih vrst so nosile lok z napisom „Ptuj." Pri-jezdili so slikoviti jezdeci, kraljeva garda. Radovedna oCesca belo obleCenih deklic so ze med lepimi jezdeci iskala svojega kraija. Takoj za njimi je pridrvel avtomobil, ki je nosil ljubljenega vladarja. Zadoneli so iz mladih grl navduSeni: Zivijo klici. Strokov-ne uCiteljice dekliske meSCanske Sole v Ptuju so v narodnih noSah z burnim pozdrarlja-njem ustavile regentov avtomobil. K avto-mobilu je pristopila ravnateljica gdcna. Seligova z malo FermevCevo Dano v naroC-ju. Elza Pihlerjeva, ucenka prvega rneSCan-skega razreda, je pozdravila prestolonasled-nika z besedami; „Pozdravljen naS knez, jib. naS kralj in vladar! Srca Ti damo, sprejmi v dar !" IzroCila mu je Sopek, regent se je hva-lezno priklonil in vprasal! ,,Tz Ptuja, kaj ne ?" Mala Dana mu je zaklicala ,,Zivijo naS kralj!" in mu ponudila kito belega cvetja. Regent se je mali prijazno nasmehljal in jo vprasal, hoCeS, da Te poljubim, mala ? Hooes ? jo je Se enkrat vpraSal. Mala je zacudeno odkimala, kraljevic pa jo je nezno poljubil na zlate kodre. Regentov avtomobil je na-daljeval svojo pot, v sreu malih in velikih PtujCanov pa je ostalo vshiCeno navduSenje za Jjubeznjivega prestolonaslednika. Bila je to krasna slika na Dravskem mostu, visoko nad sumeco Dravo z lepim razgledom na zeleno Pohorje in tja dalec proti Ptujskemu polju. Pied mestnim uradom je priCakovalo regenta zbrano oficijelno zastopstvo, mnogo-brojne deputacije in tisoC, in tisocglavna mnoJiica. ObSirni glavni trg v Mariboru, ka-korsnega nima kmalu kako drugo mesto, je bil prenapolnjen navduSenih mnozic. Pozdia-vil je prestolonaslednika v imenu mesta ge-rent g. dr. Leskovar, nato pa so se pokloni-le v slavnostni dvorani mestnega urada pie-stolonasledniku deputacije Mariborskoga, Ptujskega, SlovenjegraSkega okraja, s Koro-Skega in iz Prekmurja. V slavnostnem poho-du se je odpeljal regent po okva&enih ulicah Mariborskega mesta v Narodni dom na obed in od tarn na kolodvor, od koder se je odpeljal ob polCetrti uri popoldrje z dvurnim vlakom proti Beogradu. Le prehitro so minule urice, ki so bile odlocene za regentov obisk Mariborskemu mestu. Vladal je povsod vzoren red in poka-zalo se je, da so tudi vsi Mariborcani zvesti in udani drzavljani. Navduseno je bilo raz-polofcenje mnozic. S posebnim ponosom in zadovoljstvom pa smo videli korakati zlasti one inuCenike, ki so ob izbruhu vojne toliko pretrpeli za svojo slovansko zavest, in one mnogobrojne neumorne narodne delavce, ki so ob prevratu zrtvovali vse svoje moci v obrambo severne ineje naSe drage Jugosla- vije. Ce tudi sedaj ne sede udobno na prvih niestih, jim je bilo najdragocenejSe plaCilo za ves njihov trud, ko so smeli na Maribor-skih tleh pozdraviti narodnega kraija. Bil jim je to najlepSi dokaz, da se niso borili zaman. Slavnostni dan v Mariboru nas je vspodbudil vse k sloznemu vstrajnemu delu za naSo domovino. Gospodarstvo. ¦ ¦ i..........................................................; Prva jugosiovanska tovarna za usnje in 6ev-Ije na Bregu pri Ptuju. Po Casopisih se sirijo napacni pojmi o novoustanovljeni druzbi, ki je pod tvrdko ,,Prva jugosiovanska tovarna za usnje in Cevlje na Bregu pri Ptuju" spra-vila v obrat poprej Pirichovo, oz. dr. Ettin-gerjevo tovarno. Podjetje se slika kot zidov-sko, oziroma kot nemSko, ki naj ogroza Ptuj v narodnostnem oziru. Podajamo vsled tega javnosti sledeca pojasnila : Tovarna za usnje na Bregu pri Ptuju je bila last g. Josipa Piricba. Ze leta 1916 so je vknjizila za dr. Ettinger-ja, odvetnika na Dunaju, znanega organizatorja usnjarskega kartela, opcijska pravica in zakupna pogodba, glasom katere je bil ta upravicen tovarno vsak Cas prevze-ti. Po prevratu se je g. dr. Ettinger te pra-vice posluiSil. (Mimogredo bodi omenjeno, da je g. dr. Ettinger priznan strokovnjak za na-rodno gospodarstvo, njegov sin je sluzil kot prostovoljec zdravnik v Srbski vojski in je pridobil tudi srbsko drzavljanstvo.) Na de-2elno vlado so bili vlozeni mnogobrojni predlogi, da se naj razveljavi vknjizena pravica g. dr. Ettingerja. Tern predlogom se ni moglo ugoditi, ker je prisilna likvidacija imo-vine nemSkih Avstrijcev izkljuCena. Za slo-venske kroge v Ptuju je torej nastalo vpra-Sanje, ali naj podjetje kratkomalo prepuste tujeem, ali pa ga skuSajo nacijonalizirati. Se-veda so se odloCili za poslednje, Ustanovila se je druzba z omejeno zavezo. V tej druzbi so razun dr. Ettinger-ja sami domacini, sicer tudi dva domaca Nemca, ki pa delujeta v polnem sporazumu s slovenskimi druzabniki za obranitev podjetja v domaCih rokah. G. Dr. Ettinger sam se dobro zaveda, da mora biti pri podjetju zastopana slovenska vecina. V tovarni se izdelujejo poleg usnja ze sedaj gamaSe, torbice in sploh galanterijs-ko blago iz usnja. Poslednji obrat je pri nas nekaj popolnoma novega, ker Se ne obstoji v naSi drzavi tovarna za izdelovanje torbic in usnjenega galanterijskega blaga. Treba je bilo torej dobiti strokovnjake iz inozemstva. Z dovoljenjem vlade je priSlo 10 preddelav-cev instruktorjev z Dunaja, ki ostanejo pri nas samo tako dolgo, da izobrazijo domace delavce. Ne gre se torej za nikako stalno naselitev nemSkega delavstva, nasprotno, podjetje je interesirano na tern, da se cim preje izvezbajo domaci slovenski de-lavci, ker so ti tuji instruktoriji za podjetje ganiti cudni gost, da, zapazili so celo nekaj svetlih solz v njegovih oCeh. Pri obedu rece krelj pevcu: „Pravijo, da si prehodil ves svet. Ali si ze videl srefi-nejSo in bogatejSo drzavo, kakor je moja ?" Tujec se je spoStljivo priklonil ter od-govoril: „Veli6an8tvo, prehodil sem res vse kraje, nad katerimi se razpenja sinje nebo, a srecnejSe drzave kot je tvoja, Se nisem videl, pa6 pa bogatejSo. Dalec tarn na zahodu gospodari kralj, Segar grad je pokrit z zlatimi in srebrnimi ploS6ami. V krasnem vrtu ima tudi veliko drevo, narejeno iz ci-stega srebra in od njegovih srebrnih vej vise zlata jabolka." Po teh besedah se je kralju zmracilo Celo. Ni mu bilo ljubo, da ni on prvi vladar na svetu. Obdaroval je pevca in ga odpravil iz grada. Ve6 dni je bil zalosten in zamiSljen. Potem je ukazal Ljudomila pripeljati k sebi. — „Kaj mi pomaga moje velikansko bogastvo", rnu zacne pripovedovati, „kaj castenje moje-ga ljudstva ? Toliko let ze vladam sredno, pa Se vendar nisem prvi na svetu! — De-- narja imam dovolj. Vzami ga, pojdi na jug, ter mi sezidaj na gori Krasna, s katere se vidi dalec v sosedno defcelo, veliko grad, ki bo pokrit z zlatim plehom in Cigar stene bo-do obdane z zlatimi ploSeami!" Minister se Zalosten prikloni do tal in re6e z milim glasom: „Presvetli kralj ! Zlata palaca res pristoji tvoji niogocnosti in tvoje-mu veliCanstvu. Toda iz juznih delov drzave prihajajo zelo 2alostne novice. Rad bi ti jih bil poprej razodel, pa nisem hotel kaliti tvojega veselja. Ze dolgo easa je v spodnjih krajih grozovita suSa. Po njivah in travnikih je vse suho in samo ob rekah in vodovodih, kjer Skropijo rastline, je rnogoce najti kako zeleno bilko. Vsled suSe je poginila ljudem sko-raj vsa zivina, nastala je ze tudi huda lako-ta in njej se je pridruzila straSna njena se-stra kuga. NeizreCeno mnogo ljudi umira dan za dnevom brez vsake pomoCi. Zato sem mi-slil prositi tebe, presvetli kralj, da bi vpora-bili nekaj zbranega denarja za podpore ne-srecnezev. Treba bi hitro bilo nakupiti Sive-za za stradajoCe, preskrbeti kmetom nekaj predrage moci. Podjetje se preosnuje v naj-krajSem casu s pomocjo domacih bank v delniSko druStvo. NaSe banke nam jamcijo za to, da ostane vodstvo delniSke druzbe v domacih rokah. A.ko hocemo ustvariti industrijo, se pa ne smemo obdati proti inozemstvu s kitajskim zidom. Navezani smo na inozem-stvo tako glede strojev, kakor glede veS-cakov, ker nam oboje, kaaor znano, primanjku-je. Zeleti bi bilo, da se Slovenci zanimajo za industrijalizacijo naSih pokrajin. Podani so vsi pogoji za razvoj industry e. Trudimo se, da dobimo elektricni tok iz Pale na progi Maribor—Ptuj—Varazdin. Cemu pa nam bo napeljava elektrike, ako ne ustanav-ljamo zajedno industrijskih podjetij in ce vidimo v vsaki tovarni ze navarnost za naS narodni obstoj, ako se posluzuje podjetje, Ce tudi zaCasno, inozemskih strokovnjakov, ker domaCih Se ni na r&zpolago. Z zabavljanjein se pa industrija ne ustvari, treba je vstraj-nega dela. Inozemci nam le tedaj ne bodo iztrgali iz rok vodstva pri industriji, ako se vsi Slovenci brez razlike strank zdruzimo pri skupnem gospodarskem delu. Sajenje tobaka v Sloveniji je dovolila vlada v Beogradu za prihoclnje leto. V poStev pri-dejo le vinorodni kraji, ker je tobaCna sadika baS tako obCutljiva glede spomladanskega mraza kakor trta. Kjer uspeva trta, uspeva tudi tobaCna sadika. V Sloveniji pridejo v poStev Dolenjsko, Bela krajina, vinorodni kraji Spodnje Stajerske in Prekmurje. Sajenje tobaka bo dovoljeno le tistim posestnikom, ki dobe za to dovoljenje od tobaCne mono-polne uprave. ProSnje je vlagati potom 2u-panstev, ki bodo dobile za to posebne tisko-vine. Sajenje in gojitev tobaCnih sadik se bo vrSilo pod nadzorstvom finanCnih urad-nikov. V Sloveniji se bo gojila pred vsem tobaCna sadika, ki daje tobak za pipo. V Srbiji, Bosni in Crnogori gojijo tobaCne sadike, ki d&jejo tobak za cigarete. S sajenjem tobaka v Sloveniji se nam odpre nov vir dohodkov in odpomore tudi pomanjkanju tobaka za pipe. Dopisi. Matura na ptujski gimnaziji. V sredo 30. junija se je vrSila matura na naSi gimnaziji. Napravlli so jo vsi 4 maturanti in sicer Kasper Udo, LeSnik AleS, Stuhec Bela in Stuhec Irma. Vsi so domaCini, prvi, ki so na sedaj naSi gimnaziji maturirali. Ptujski Otivetniki. Ko je Se iivel v Ptuju zioglasni „Stajerc", imenovan giftna krota, si je ta nadel nalogo biatiti slovenske ptuj-ske odvetnike, jim krasti Cas in njim izpod-kopavati ugled med ljudstvom. Kakor kaze zadnja Stevilka ,,Nove pravde", hoCe to ded-SCino sedaj prevzeti ta list. SumniCi vse odvetnike povprek narodnega izdajstva, in sicer one iste odvetnike, ki so edini vzdrzevali de- zivine, poklicati od drugod veC zdravnikov in izkopati nove vodovode, iz katerih bi se moCila zemlja. Ko minejo nadloge in uime, pa zaCnemo staviti grad, ki bo na Cast tebi in vsej deveti dezeli." Trdomor se jezno vzdigne in zakliCe: „Kaj, tern lakomnezem naj dam svoje zakla-de? Nikdar ! Trpijo naj voljno udarce Sibe bozje, ki jih zdaj tepe za njihove prevelike grehe !" „Pa veliCanstvo", odvrne Ljudomil po-nizno, „pomisliti moramo, da je tvoje zakla-de zlozil narod in da ljudstvo dolgo let ne bode moglo nobenega davka plaCevati, ako mu me pomoremo. Ce jim pa kraljeva milost danes pomaga, tedaj jutri ze lahko vrnejo." Kralj ni bil vajen ugovorov in tudi ne odreCi se taki zelji, zato zagrmi nad mini-strom: „Takoj na pot! V dveh letih mora stati najlepSa palaCa na svetu, drugaCe ti dam glavo odsekati!" Ljudomil se zopet globoko prikloni in s solznimi oCmi odide. (Konec sledi.) setletja najhujSi boj proti renegatstvu v Ptuju in v okraju. Tako pise list, da je neki slo-venski odvetnik ze tretji6 prosil na vlado, da se sme Ornig, pek in bivSi znpan zopet vrniti na toriSce svojega prejSnjega plodonos-nega kultumega delovanja. Imena tega od-vetnika dopisnik seveda ne pove, ker je tr-ditev grdo zlagana in bi se mu to takoj do-kazalo. Sicer se pa niti poprej nismo bali Orniga in oni veliki narodni radikalci, ki bi radi namah iztrebili v Ptuju vse nemStvo, bi morali biti odvetniku samo hvalezni, da jim spravi Orniga zopet v Ptuj. Imeli bodo pri-liko, da ga junaSko obglavijo na Florjanskom trgu. To bi ne bilo sedaj tako nevarno, ka-kor pa iti v boj proti Orniga poprej, ko je bil Ornig v Ptuju se vsemogoc. Takrat so se niu seveda ti junaki ponizno klanjali. Dopisnik ,,Nove pravde" zameri odvetnikom, da Se ne hodijo sestradani in razcapani po tne-stu, in da si sluzijo celo denar pri nemskih strankah. Kakor vemo, slovenski trgovci, obrtniki in denarni zavodi tudi ne odklanja-jo nemskih strank, kar bi bilo zelo nespametno. Zakaj bi moral ravno odvetnik goniti Nemca iz pisarne, nam je res neumljivo. Mogoce, da zeli dopisnik ustanoviti pisarno izkljucno za Nemce in da jih v to svrho rabi. Ne vem, cemu smo odvetniki sploh kornu na potu. K odvetniku se nikogar ne sili, je to popolno-naa svoboden poklic. Kdor misli, da je vsaj tako pameten, kakor odvetnik ali pa se bolj, ta lahko opravi stvar sam in mu ni potreba v odvetnisko pisarno, torej cemu Se razbur-jenje, ako si kuje odvetnik, sicer ne vee ru-menjakov, kakor poje PreSeren, temveS le bore razcapane bankovce. Ako je dopisnik slucaj-nd zenskega spola, je gotovo kedaj brezuspeS-no kot devicica Skilil za mladim odvetnikom. K dekoraciji ptujske §o!ske mladine ob priliki sprejema regenta Aleksandra v Mariboru je prispevala ga. dr. FermevCeva 100 K. Srena hvala! Organizacija IDS v Ptuju je poslala po-slancem porocilo glede Skode, ki jo je na-pravila toca, ter je zaprosila pomo5i za tez-ko prizadeto kmeftko ljudstvo. Kako nekateri ptujski nemSkutarji tolma5ijo poset prestolonaslednika Aleksandra v Mariboru. Vsak, ki se je udelezil sprejema prestolonaslednika Aleksandra v Mariboru, ve, da se je udelezilo tega sprejema neSteto odrastlega ljudstva in umljivo tudi veliko Solskih otrok. To pa sedaj nekatere ptujske nemSurje zelo boli in ne vedo, na kak nacin bi tolmacili posameznim osebam to slavnost v slabi luci. Tako je tak gospod iz Ptuja celo v javnem lokalu pripovedoval neki osebi (vedoc, da ta ni bila v Mariboru), da se je sprejema regenta Aleksandra v Mariboru udelezila vec-jidei samo Solska deca, ter smatral za ne-umestno, da se Solski otroci iz Ptuja in celo okolice vodijo tako daljno pot v Maribor. Pravi, da je sam videl, ko je neki duhovnik vodil vso trudno in lacno deco iz Maribora peS skoz Ptuj. Ta gospod je imel vidno v tej zadevi Se ve6 na jeziku, pa je, slutec, da posluSalec ni bil njegov somiSljenik — ker je zacel njegove trditve pobijati — takoj krenil na drugo pot pogovorov. Zasledujmo enake protidrzavne hujskace in jih navedimo prihodnjic javnosti imenoma ! Kadilcem v naznanje. Kakor smo pouSeni, zamorejo trafikanti tobacne izdelke drazjih vrst oddajati nesumljivim odjemalcem tudi v vecjih mnozinah brez tobafinih kart. Trafi-kantorn je pri danaSnjih visokih cenahmnoga na tern lezede, da dobavljeni materijal cim preje razpecajo. Evidenca rezervnih in upokojenih oficirjev ter vojaSkih uradnikov — popolnitev. Pri pre-gledu evidence rezervnih in upokojenih oficirjev ter vojaSkih uradnikov sem dognal, da Se biva v obmocju mariborske polkovne okrozne komande vedno nekaj rezervnih in upokojenih oficirjev ter vojaSkih uradnikov, ki se kljub opetovanim razglasom po caso-pisih in potom obCin Se vedno niso prijavili mariborski polkovni okrozni komandi. Ker mi je vsled tega onemogoCenanatancnasestava evidence, pozivljam Se enkrat vse one rezervne in upokojene oficirje ter voj. uradnike, ki se dosedaj Se niso prijavili, da to storijo naj-pozneje do 31. julija 1920, navedSi v prijavi Sarzo, ime in natanSno bivaliSce. Ako bodem po preteku tega termina dognal, da se ta ali oni rez. in upokojeni castnik ter vojaSki uradnik kljub temu zadnjemu razglasu tudi ni prijavil, klical bodem doticnega na odgo-vornost. Pri tej priloznosti opozarjani vse rez. in upokojene castnike, ter vojaSke uradnike, da morajo vsako spremembo svojega bivalisca in svojih zasebnih razmer, (poviSanje, sprememba domovinstva, zenitev itd.) takoj prijaviti mariborski polkovni okrozni komandi. Oni rezervni in upokojeni castniki ter vojaSki uradnini — nasi drzavljani, — ki odpotujejo v svrho Studij itd. za ve6 casa v inozemstvo, morajo naznaniti mariborski polkovni okrozni komandi naslov one osebo, katera biva stalno v tuzemstvu in katera je pooblaS&ena, daprevza-me za njega doloceno posto. Pripomnim, da se morajo prijaviti mariborski polkovni okrozni komandi tudi vsi oficirji in vojaSki uradniki, — tuji drzavljani — kateri bivajo stalno v naSi drzavi. Komandant: Pesad. pukovnik. ToSe. Minuli dnevi so bili nesrocni za naSe kraje. V soboto 26. junija se je v zacetku pesniske doline izcimila pogubonosna nevihta. ZaCela je svoje unicevalno delo pri Sv. Jurju ob Pesnici, zavila pri Sv. Jakobu proti Sv. Barbari in Vurbergu, z vso silo udarila na Sv. Urban, valila se na ptujsko polje, kjer se je odcepil en del proti Preradu, drugi pa Sel dalje na Borel in preko Velikega Vrha na HrvaSko. V nedeljo pa je zazvrSela nad zgornjim ptuj skim poljem ter se vsula na ob6ine od Frama proti Senjanzu, Cirkovcam, Sv. Lovrencu in Gori. Iste dni je divja-la tudi v Smarskem in RogaSkem okraju ter segla tudi v Haloze do JanSkega Vrha in Gore. Toca je bila tako huda, da ce ljudje take ne pomnijo. Vrhove okolu Sv. Urbana, po Kicarju je kar pobelila, na polju okolu Cirkovec pa vse do zeralje zbila, da se komaj pozna, kje je kaj rastlo. Skoda je velikanska. Treba bo zdruzone pomoci, da se vsaj neko-liko odpomore najhujSi bedi. Sv. Urban. V soboto dne 26. junija t. 1. je v obeinah Vintarovci, JirSovci, Drstela, Janezovci, Dolic in Livanjci razsajala toCa s tako mocjo, da je unicila ubogim obcauom toliko obetajoce poljske pridelke, vinograde in sadonosnike. Padala je v velikosti orehov. Prizadeti prebivalci niso le ob ves zivez, tem-vefi so vsled tega tudi gmotno unideni. Ne-srecnezem je treba nujne pomoci. Veliki Okift. NemSka drznost. Uradnik ob-6inske hranilnice v Ptuju, Kaaper, ima v nasi ob6ini vinograd. V nedeljo dne 20. junija povabil je ta velegerraan Ptujske Nemce, da proslavijo Sonnwendfeier. Clovek ne bi nic rekel, ko bi se ti drznezi med seboj zabavljali in javnosti ne razburjali s tem, da so javno razobesili frankf'urterco in tulili protidrzavno Wacht am Rhein, da se je na peti hrib 6ulo. To presega vse meje. Tako stvari se morajo za bodoSe prepreciti. Kako pride slovensko ljudstvo do tega, da se mora pustiti izzivati? Uradnik Kasper pa se naj kratkomalo odpu-sti iz sluzbe in naj gre tja, kjer je prepove-dana slovenska pesem, to je v dezeli lacen-bergerjev. Kaj bi se neki zgodilo s Sloven-cem, ako bi v Lipnici tako postopal ? To ni tezko uganiti, kaj ? Slednjie se Se mora opo-zoriti, da je vsak gospodar imel orozje. Vpra-Sali bi, ali je imela ta gospoda orozne liste. Brez njih bi se morala kazniti. Sv. Lenart pri Veliki nedelji. V zadnji stevilki „Slovenskega Gospodarja" citamo, da se pri nas namerava ustanoviti „Orel." Gotovo je kakemu bivSemu c. in kr. Cetovodju zal onih casov, ko je v vojni dobi vihtel svoj avstri-jakonsko-birokratski bic stroge discipline, ali bolje povedano sekature, nad glavami njemu podloznih, posebno novincev. Svoje posebne zmoznosti ho6e pokazati kot vaditelj Orlov. Blagor njemu v bodoce podrejenim ! — Na drugi strani se ofiita tukajSnjemu izobrazeval-nemu druStvu, da so je po preteku enega leta sreeno razvilo v liberalno strankarsko podjetjo. Gospodine dopisnik le po casi ; piSite rajSi, da je druStvo ves 6as svojega delovanja premalo klerikalno. Premalo vam je, ker ima knjige iz KatoliSke bukvarne, | Mohorjeve druzbe in drugih sli5nih podjetij. i Tudi vam je premalo, ker so se do sedaj | uprizarjale igre kovane po katoliSkem receptu. i Mlacni so res ti druStveniki, ne bi jim sicer j Skodovalo po njihovim nadstrankarstvu vsaj J nekoliko narodno naprednega duha, tako pa konStatiram neodkrit privesek klerikalcev. | Uciteljstvo si pa ne bo pritrgalo pri svojih J dohodkih in zrtvovalo za vaSo stranko v zah-] valo za to, ker mu kradete ugled. — Poiar. Dne 31. maja t. 1. popoldne je na-{ stalv gospodarskem poslopju posestnika Franca I Bedenika v Nadolah ogenj. Unicen je Skedenj, govejski in svinjski hlev, shramba za zito, I gospodarska oprava, krma itd. Zgorelo je i tudi 1 Stiri tedne staro teletce. Skoda znaSa I priblizno 35000 K. Zavarovano ni bilo. Pozar ! je povzroSila 5 letna hfierka omenjenega po-I sestnika, ki se je z vzigalicami v blizini i Skendja igrala. Utonila je dne IB. junija popoldne v otoku j Studencnica po lastni neprevidnosti 9 let ; stara Marija Pernek, h6erka gostacke Marije i Pernek na Bregu pri Ptuju. Smrtna nesre&a vsled utonitve v Podvincih. j Dne 23. junija padel je 78 let stari vzitkar I Mihael Hentak iz Podvinc po nesreci doma ; v studenec in utonil. Pozar. Dne 12. t. m. opoldan je izbruhnil • v Skednju posestnice Neze Dobic v Mihovcih, j obeine Cirkovec ogenj. Zgorelo je omenjeno | gospodarsko poslopje in v taistem se nahaja-; jo6a oprava, Skoda se ceni na 6000 kron. i Zavarovano pa je bilo za 540 kron. Pozar J je povzrocil 5 letni sin zeleznicarja Jozefa ! Medved-a, ki se je igral z vzigalicami v Skednju. Politifine vesti. Vsesokolskl zlet v Pragi. Koncem junija se je vrSil v Pragi vseookolski zlet. Cehi so ga priredili prvi po svetovni vojni. Iu to po vsej pravici! Na CeSkem je vzklila sokolska misel, odkoder se je Sirila med druge Slova-ne, med Cehi se je sokolska misel najbolj razSirila in razvila, pri Cehih je imela v svetovni vojni najvecji, da odlocilni pomen. Za-to ni 6uda, da je navduSenje za Sokolstvo prav pri Cehih toliko. Sokoli so prava, za-nesljiva narodna garda, cvet naroda v teles-nem in duSevnem oziru. Tu so pokazali, kaj premorejo, kaj se da dosefii z vstrajnim, smo-ternim delom. Nastopilo je na tisoce in tisoce Sokolov, moSkih in zenskih, mladine in od-rastlih. Iz daljne Amerike so prihiteli tisoci rojakov v domovino k tej slavnosti. Zanima se za to slavnost ves kulturni svet, ki ni so-vrazen Cehom in Slovanom. Tudi naSa Jugoslavia se je udelezila tega zleta. Poseben vlak je pripeljal zastopstvo v Prago, kjer so bili navduSeno sprejeti, saj so za Cehi Jugo-slovani najboljSi Sokoli. Udelezila se je zleta naSa vlada, belgrajska je poslala dva mini-stra, pokrajinske pa svoje zastopnike. Drustvene vesti. Podruznica kmetijske dru2be za Slovenijo v Ptuju ima v nedeljo, dne 18. julija t. 1. ob 9. uri predpoldnem svoj ob&ni abor v dvo-rani pri g. ZupanciCevi. Ker bo na tem obSnem zboru volitev odposlancev za druzbeni obcni zbor v Ljubljani, nadalje doloftitev predlogov za ta obcni zbor in pa predavanje g. strokovnega ucitelja Priola o sadjarstvu, vabi vse clane k obilni udelezbi odbor. DruStvo za mladinsko skrb in zaSSito dece za sodni okraj ptujski naznanja, da se na 8. julij 1920 ob 20. uri zvecer doloceno predavanje v mestni dvorani ne vrSi. 2enska podruzmca dru2be sv. Girila in Metoda V Ptuju se je regentu poklonila v Mariboru. V deputaciji so bile predsednica dru-Stva gospa Vida dr. Horvatova, podpredsed-nica Marija Sen6arjeva in tajnica gospa Emica dr. Gosakova. Gospa dr. Horvatova je kraljevica pozdravila z besedami: „PrinaSam udane poklone in pozdrave od vseh clanic." Kraljevic Aleksander se je ljubeznjivo zahva-lil in se zivahno zanimal, koliko Clanic Steje druStvo in kako dolgo ze obstoja, ter se pridjal, da mu je znano, kje je Ptuj. Knjizevnost Migual Cervantes, Tri novels. Iz spanscine prelozil dr. Ivo Sorli. V Ljubljani 1920. Iz-dala in zalozila Tiskovna zadruga. Prevodna knjiznica" 3 knjiga.) Cena bros. K 10"—, vez. K 16-—, po posti K 180 vec. Avtor ne-snirtnega „Don Kuixota" je tudi med pocet-niki spanske novele. Izmed njegovih takozva-nih vzornih novel je izbral dr. Sorli troje za Cervantesa in za njegovo dobo posebno zna-Cilnih. „Prevara z zenitvijo" nam pripovedu-je prastaro in vedno novo zgodbo o zoninu, ki i§ce ,,dobro partijo", pa so ujame v last-no zanjko. Polna romantienih zaplatljajev je no vela ,,Moc krvi", in prav v duhu casa nam slika tretja izborno organizirano bratovscino vagabundov in tatov. Prevodu je dodal pre-lagatelj informativen clanek o Corvantesu. Knjiga se naroca pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Pravila o lepem vedenju. Za u6ence ljud-skih in meS6anskih sol eestavil in izdal A. Kosi. (Zalozil izdajatelj A. Kosi, Solski ravnatelj v SrediScu ob Dravi.) Natisnila Medjimuiska tiskarna v Cakovcu. Cena 1K 50 v. Ker pripravlja Sola za zivljenje, zato je njena dolznost, da navaja mladino k vsemu, kar ji bode v poznejSi dobi v javnem zivljenju koristilo. Med drugim je njena dolznost tudi, da seznani ucence z glavnimi pravili lepega in dostojnega vedenja. Uciteljstvo sicer dela to pri pouku ter opozarja mladino na veliko vaznost prikupnega vedenja z Ijudmi o raz-nih prilikah, toda splosnega navodila ali kazipota ljudska Sola v Slovencih do sedaj §e ni imela. Temu nedostatku je skusal od-pomoci A. Kosi z zgoraj navedeno broSurico, katero s tem priporocamo uciteljem in ufien-cem ljudskih in meaftanakih Sol pa* tudi starSem Soloobveznih otrok. Razno. Falska elektrarna je dobila materijal. za napeljavo elektricnega toka v Maribor, Ptuj in Celje. Cim bo pospravljena zetev, se pric-ne z delom. Nova 2elezni5na postaja na Hajdini pri Ptuju bo otvorjena dne 1. julija. Mnogoletni boj za to postaje je odlocon nam Hajdinca-nom in sosedom Halozanom v cast in veliko korist. Listnica urednistva. ¦ ¦ Sklep vsake steviike jo v sredo opoldne. Kar pride pozneje, ne more izitiin seobjavi v prihodnji Stevilki. Izostalo nam je vec gra-diva, pa pornagati si ne moremo. Primary kirurg. oddclka obce javne bolnice v PTUJU Dr. A. Rebula strokovni zdravnik za kirurgijo in dolgoletm ravnatelj bolnic ordinira vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne zacasno v ptujski bolnici v pHtlicje desno. katera tudi dvuge do- mace dela opravlja, se « takoj sprejme pri oskrb- * nistvu TrakoSfian, posta Bedaja. z veC delavskimi mocmi se pod do-brimi pogoji takoj sprejmeta pri g. Osterbergerju v Ptuju. VpraSa se vsako nedeljo dopoldan. Najboljsi zasluszek je, ako si nabavite blago pa nizki ceni. ""^PR « Pri waki franjo Redog 0 Ptuju » ¦B* S E DOBI 'j-'-t:^ Osisliii papir: Ottomann Patent 100 kom. 170 K. Goiub 155K. Velika zaloga cigaretuih strocnic: Abadie, Jacobi Ant., Higeya, Adria, Kohinor, Amber, Tuf, Cairo in Fatme. blizu Ptuj a z nekaj zem-lje se takoj vzame v na-jem. Vec pove uprava „PtujskegB lista." 2nT a, r o 6 To st_ t Komur smo dozdaj posiljali list, pa si ga ns misli naraSiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naro5nika. \ z zidano hiso, zraven kcgljisce in 2 vrta, 10 minut od Maribora ne takoj proda. Naslov pove uprava „Ptujskega lista." za ozkotirno zeleznico, tudi v manjSih kolici-nah in sploh zelezje kupi JUGOSLOVANSkO IN2EN. P0DJETJE Maribor, Vitrinjska ulica 30. NA BREGU PRI PTUJU • 1111111 miimii SPREJME • > nimni«"'ii'' ii Misi - podgane - stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mi5im K 10'—, za podgane in miSi K 10"—, za §5urke 10 K; posebno moCna vrsta K 20"— posebno moLna tinktura za stenice 10 K ; unie'evalec moljev 10 K : praSek proti u5em v obleki in perilu, proti uSem pri perutnini 6 in 10 K; praSek proti rnrCesom 6 in 12 K; rnazilo proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za u§t pri zivini 6 in 10 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unie'evalec rastlin) K 10"—, praSek proti mm mravljam 10 K, maziio proti garjam 10 K. ozs czs PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. Jtinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. i§6em v najern. — Cenjene ponudbe na Otto Arsen-schek, Rokov hrib, Smarje pri JelSah. Profit se presa za 5 hi, I 1 Ulla, gozdni mefka'nec in 6 sodov od 40—100 litrov. Kje, pove uprava „Ptujskega liata." oz. druglh delaoceo. m Zglasiti se v tovarni na BREGU. m Ucenec po§ten in zanes-ljiv, z dobrimi Solskimi izpriee-vali se sprejme pri g. AIojzu Majcenu, WimM IHOiStrU v Ptuju. tm Delniska glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000 — CENTRALA V LJUBLJANI. Podruznice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah Obrestuje vloge na knjizice in na tekofl racan s 3 brez odpovedi, proti 3 mesecni odpovedi s 33|4°|0 cistih. m Daje trpvske in aprovizacijske kredite. m Izvrsuje vse bancne transakcije. o Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.