Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Anlton, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
Leto XVII.
Litija, september 1976
Številka 9
Ob 90-letnem jubileju
Tovarišice in tovariši, nekdanji, sedanji in bodoči delavci naše predilnice, dragi gostje!
Ko odpiram proslavo ob 90-letnem jubileju naše predilnice, bi rad vzbudil vašo pozornost, naš ponos in našo samozavest, ne le zaradi velikega jubileja samega, ki ga danes slavimo in 'ki v vsakem primeru zasluži spoštovanje, temveč predvsem zato, da bi se ovedeli resnice dolge in trnove poti, po kateri so generacije litijskih predic in predilničarjev v dolgi vrsti devetdesetih lot delale, ustvarjale, se mučile, trpele in bojevale boj za svoj življenjski obstoj ter svoje upanje v boljše in lepše življenje pogojevale z usodo in razvojem te tovarne.
lih strojev, ki se iz leta v leto stopnjujejo in postajajo vse pomembnejša in odločilna za usodo nadaljnjega razvoja in gospodarske stabilnosti. Samoupravni družbeni odnos, odgovornost celotnega kolektiva v smotrnem in učinkovitem upravljanju in vodenju poslovanja tovarne dobiva prav v tem obdobju tudi materialne osnove, ki se kažejo
Da, usoda in razvoj tovarne je bila hkrati tudi usoda tistih, ki so delali v njej in z njo in zopet obratno. V analih tovarne, pa tudi žive priče delavcev in delavk bi vedele povedati, v kakšnih razmerah sta se delo in razredni boj spopadala z izkoriščanjem delavcev za pravice do življenja, do dela in do pravično zasluženega kosa kruha v obdobju do zmage socialistične revolucije in narodnoosvobodilnega boja.
Mnoga zgodovinska dejstva od obstoja pa do današnjih dni so bila ob raznih prilikah že povedana in napisana. Zato jih ne bi znova ponavljal. Vendar pa bi bil prikaz doseženega močno nepopoln, če ne bi vsaj bežno osvetlili našo rast in naše poslovne uspehe v zadnjih letih.
Tekstina industrija Slovenije je bila od vseh panog industrije še pred vojno najmočneje razvita, zato je prav v izgradnji socialističnega gospodarstva nosila levji delež v obdobju po zmagi revolucije. Ustvarjena družbena akumulacija se je skoraj polnih petnajst let, vse do leta 1960, prelivala v izgradnjo drugih industrijskih panog, ki so bile za razvoj narodno-sociali-stičnega gospodarstva potrebne.
Tako je tudi Predilnica Litija v tem obdobju bojevala boj za dosego čimvečjih proizvodnih dosežkov na starih, tehnološko zastarelih strojih. Sele leto 1960 pomeni za predilnico renesanso, saj se prav s tem letom prično vlagati prva sredstva v modernizacijo in rekonstrukcijo zastare-
Tov. Jože Mirtič — glavni direktor
v učinkovitem vlaganju finančnih sredstev v modernizacijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Za naš kolektiv in za razvoj naše tovarne so zlasti pomembna obdobja zadnjih let, ko ismo po dobro premišljenem programu v prvi vrsti modernizirali celotno predpredilnico z novimi modernimi in visoko-produktivnimi stroji, nato pa zgradili novo predilnico sin-tetike, da bi na koncu zgradili še sodobno in z avtomatskimi stroji opremljeno tako-rekoč novo tovarno — sukal-nico in previjailnico.
Skupno vložena investicijska sredstva zadnjih petnajst let 141,633.000 dinarjev in od tega kar 103,904.000 dinarjev lastnih sredstev, so omogočila povečanje proizvodnih kapacitet predilnih strojev od 27.496 vreten v letu 1960 na 59.556 v letu 1975, kar pomeni povečanje za 117%. Proizvodne zmogljivosti sukalnice so se povečale od 2352 vreten na 8064 ali povečanje za skoraj dvainpolkrat in previjalnice
od 140 vreten na 3000 vreten ali povečanje za več kot enaindvajsetkrat.
Tolikšna vložena sredstva v proizvodne zmogljivosti so omogočala znatno povečanje proizvodnje v predilnici, su-kalnici in previjalnici, istočasno pa so omogočala preusmeritev proizvodnje od do tedaj bombažne preje tudi na proizvodnjo sintetičnih in umetnih prej, ki so se na svetovnem in jugoslovanskem trgu pričele močno uveljavljati.
Učinki investicij pa se kažejo tudi v znatno povečani produktivnosti dela, vključevanju v mednarodno menjavo dela in prožnemu prilagajanju potrebam tržišča v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Vendar pa s temi podatki ne bi bila slika popolna, če ne povemo, da smo s temi investicijami močno povečali proizvodnjo, dvignili produktivnost, povečali akumulacijo ter dosegli še druge ekonomske, družbene in tudi politične učinke. Odprla so se nova vrata razvoju litijskega pre-
dilstva in gospodarstva, nova pota gospodarske in kulturne rasti tega območja.
Proizvodnja enojne preje se je povečala od 3834 ton v letu 1960 na 6317 ton v -letu 1975, sukane od 338 ton na 2894 ton in previte od 340 ton na 4654 ton, kar pomeni, da je bila letna rasit celokupne proizvodnje večja kot 17 %. Bistvena za -to obdobje je tudi strukturna sprememba proizvodnje s pričetkom proizvodnje sintetičnih prej v letu 1962 in česane bombažne preje v letu 1966 tako, da smo v letu 1975 že proizvedli 2500 ton sintetične preje in prek 600 ton česane bombažne preje. To omenjam zato, ker je bilo bistveno oz. odločujoče v razvoju maše predilnice spoznanje, da je družbeno ovrednotena lahko samo tista proizvodnja in tisto delo, ki ga zahteva tržišče, ki se razvija vzporedno z napredkom znanosti in tehnologije, ter v nenehnem prilagajanju potrebam domačega in svetovnega trga.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Fanfare so označile začetek svečanosti
Ob 90-lelnem jubileju
(Nadaljevanje s 1. str.)
Takšni proizvodni učinki kot posledica pravočasnih in uspešnih investicijskih vlaganj ter dobrega gospodarjenja, so se odražali tudi v dohodkovnih uspehih, saj smo celotni dohodek povečali od 33 milijonov na 411, dohodek od 10 milijonov na 98 milijonov in družbeni proizvod od 9,600.000 na 140,600.000 din ter amortizacijo od 555.000 din na 42,183.000. To je le nekaj podatkov, ki dokazujejo uspešnost našega gospodarjenja in poslovanja, saj je nemogoče ocenjevati uspeh podjetja drugače kot v povezanosti in v to smo prepričani tudi danes, da je bistvo družbenoekonomskega napredka odvisno od povečane proizvodnje in družbene produktivnosti dela. Seveda pa takšni učinki niso nastajali sami od sebe.
Gostje med igranjem himne
Potrebno je bilo mnogo naporov, dosti znanja in premišljene poslovne orientacije, čvrste samoupravne usmeritve, pa tudi spoznanja in prepričanja, da vse kar gradimo, spreminjamo, dopolnjujemo, izboljšujemo, delamo v korist vseh nas, vseh delovnih ljudi, da s tem utrjujemo naš gospodarski položaj dn afirmacijo združenega dela nas samih, s tem pa istočasno tudi združenega dela v celoti v slovenski in jugoslovanski družbeni skupnosti.
Naši napori pa niso bili usmerjeni samo v proizvodno ekonomske odnose v kolektivu, temveč smo z nič manjšo zavzetostjo reševali tudi probleme rasti in razvoja družbenega standarda vseh delavcev našega kolektiva.
Izgrajeni počitniški dom v Novigradu in koča na Velik: planini omogočata, da več kot tretjina delavcev letuje vsako leto ob morju in v gorskem svetu. Dobro je urejena prehrana v naša tovarniški restavraciji, organizirana zdravstvena posvetovalnica, obratna in zobna ambulanta. Posebna pozornost je posvečena stanovanjski izgradnji. Tako smo v zadnjih petnajstih letih skupno zgradili 98 trosoh-nih stanovanj, 83 dvosobnih, 39 enosobnih in 24 garsonjer. Dodeljeni so bili krediti 160 članom kolektiva za gradnjo stanovanj v znesku 4,428.000 dinarjev.
Vsi ti napori in dosežki za materialno, socialno in kulturno prosperiteto naših delavcev pa niso v ničemer vplivali na našo veliko pripravljenost za pomoč in napredek v občini. Celo obratno, materialno in drugače smo sodelovali pri izgradnji cest in mostov, pomagali smo pospeševati kulturno in športno dejavnost v občini ter šolstvo in varstvo otrok, odločujoče pa smo posegli v stanovanjsko izgradnjo itd. Vedno smo smatrali, da je od razvoja občine odvisen tudi naš razvoj in obratno. Ta ideja se je zelo čvrsto vsidraila tudi v zavesti -naših delavcev. Bili smo pobudniki za ustanovitev sklada za pospeševanje gospodarstva v občini, iz katerega se danes podpirajo mnoge pomembne pobude in programiranje razvoja v občini.
Podatki, da je 36 % celotnega dohodka v gospodarstvu občine ustvarjeno v naši tovarni, da predstavljajo osebni dohodki naših delavcev 38 odstotkov vseh osebnih dohodkov v občini in da zaposlujemo več kot tretjino vseh zaposlenih v občini, govori, da naš kolektiv zavzema pomembno gospodarsko, socialno, kulturno in družbenopolitično mesto v občini.
Jubilejno leto 1976 pa je za naš kolektiv še posebej pomembno in zahtevno tako na področju družbenoekonomskih odnosov, kot družbenopolitičnih.
Gospodarska situacija v svetu in pri nas je bila že v letu 1975 v težkem položaju m se je kriza nadaljevala tudi v letošnje leto. Takšna situacija se kaže v zmanjšanju proizvodne rasti, v zmanjšanju zaposlovanja, zmanjšanju doseganja družbenega proizvoda na zaposlenega; v slabšanju produktivnosti dela, primanjkljaju v zunanji trgovinski bilanci, zmanjšanju potrošnje ob istočasnem povečanju stroškov, kar vse vpliva na zmanjšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva v celoti. Zavedajoč se takšnega položaja v gospodarstvu je bilo nujno, da smo hitro in premišljeno ukrepali v smeri stabilizacije in iskanju notranjih rezerv in spoštovanju izvajanja novih zakonskih ukrepov s področja
deviznega, finančnega, dohodkovnega sistema in ukrepov na področju politike cen. Zato smo že koncem leta 1975 izdelali stabilizacijski program, v katerem smo zelo jasno opredelili naloge in Ukrepe za dosego boljših proizvodnih in dohodkovnih uspehov. Izvajanje stabilizacijskega programa, v katerem so opredeljene naloge v povečanju proizvodnje, povečanju produktivnosti dela, spremembi strukture proizvodnje, zmanjšanju stroškov, izboljšanju kvalitete, hitrejšem vključevanju v izvoz, likvidnosti finančnih sredstev, racionalni uporabi surovin, ter odgovornosti na delovnem mestu, je rodilo zadovoljive rezultate v prvem polletju, saj smo povečali proizvodnjo enojne preje v primerjavi s preteklim letom za 7,4 %, previte preje za 37 %, dočim se je sukana zmanjšala za 11 %. Produktivnost se je povečala za prek 7 °/o. Izvoz smo povečali za več kot šestkrat. Zaloge niso naraščale in predstavljajo le šestdnevno proizvodnjo. Kljub takšnim proizvodnim dosežkom pa zaradi zakonskih določil o ugotavljanju dohodka na osnovi plačane realizacije in zamrznitvi cen preji, niso bili doseženi boljši poslovni uspehi kot v preteklem letu. Zato je nujno, da še naprej v mesecih, ki so pred nami, vložimo vse napore, da bodo dosežki še boljši.
Naši dosedanji uspehi, ki sem jih skorajda moral navesti, bodo prav gotovo v marsičem podlaga za naš optimizem, da nam bo uspelo uresničevati razvoj, kakršnega smo si zastavili v naslednjem obdobju do leta 1980. Res je, da bo v prihodnosti naša glavna skrb izgradnja nove tovarne za proizvodnjo sintetičnih prej. Te tovarne pa ne bomo gradili zaradi investicij kot takih, zaradi modernih zidov in lepih strojev, temveč zaradi ljudi, delavcev in zaradi izboljšanja njihovih delovnih in življenjskih razmer. Pa tudi ne zaradi podpisane mednarodne konvencije, ki nas zavezuje, da do leta 1978 odpravimo nočno delo žensk in mladine. Tudi če ne bi bilo te konvencije, bi !se morali truditi, da vsem delavcem, predvsem pa ženskam, olajšamo življenje in delo. Novo tovarno bomo zgradili zato, da bomo proizvajali več in bolje, da bi šli v korak z razvitim svetom, da ne bi ostali na mestu in da bi bili vsi skupaj bogatejši in naprednejši.
Videti moramo človeka, vsakega delavca posebej, njegove delovne pogoje. Težiti moramo k temu, da obogatimo njegove samoupravljalske temelje za še bolj kulturno življenje. In ne samo njim tudi njihovim družinam in sploh delovnim ljudem in občanom naše občine in tega območja. Delo nas mora še bolj osvoba. jati, da bomo mogli docela uveljaviti naš samoupravni položaj in interes vsakega delavca, da bomo uresničili smisel in vsebino novega zakona o združenem delu.
In ko se ob tej priložnosti ponovno in utemeljeno opredeljujemo za gradnjo naše nove tovarne, odločitev o tem ni samo stvar naših želja in prizadevanj, ter naše dobre volje, temveč je hkrati rezultat spoznanj širših družbenih koristi in naših in družbenih možnosti. Res je, da številke mnogo povedo, saj so pravzaprav strnjen gospodarski jezik, toda hkrati moramo ob teh številkah, ki ponazarjajo nameravano investicijo, videti stvarno življenje, nove pogoje in dosežke, ki jih bo v vseh pogledih prinesla ta nameravana nova investicija. Gre namreč za takšne dosežke dn spremembe, ki bodo nujno vplivale na gospodarski, družbeni, socialni in kulturni položaj občanov in delovnih ljudi tega območja sploh. Ne nazadnje pa bo ta naložba pomembna tudi z vidika razširjene reprodukcije tekstilne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri sedanjih kapacitetah tekstilne industrije so namreč potrebe po preji mnogo večje, kot jih zmorejo obstoječe predilnice. Tako bomo morali zahtevat: širši vidik, ko bomo obravnavali predloge in odločitve o
tej novi tovarni, kajti povsem jasno je, da investicije ne bomo zmogli sami. Potrebni bodo dolgoročni krediti im devizna sredstva, saj bo celotni znesek investicije 436 milijonov dinarjev, lastnih sredstev pa bomo lahko v tem obdobju ustvarili le 170 milijonov, zato bo nujno priskrbeti vse mogoče vire od bančnih in komercialnih kreditov, do združenih sredstev zainteresiranih poslovnih partnerjev. Tedaj bi radi videli, da bi nas razumeli in podprli vsi, ki
lahko pričakujejo vsestransko korist od naših novih razširjenih in moderniziranih proizvodnih zmogljivosti.
Investicija z novo moderno visokoproduktivno tehnologijo bo dajala tudi znatno boljše proizvodne in ekonomske učinke, saj se predvideva povečanje proizvodnje od 6.500 von na 8.500 ton, kar pomeni porast za 31 % pri zmanjšanju delovne sile za 8 %. Tako povečana fizična tehnološka produktivnost, ki predstavlja porast za 39 %, bo imela velik vpliv tudi na povečano družbeno produktivnost, saj bo ta po investiciji višja za 53 odstotkov. Zato pomeni uresničevanje srednjeročnega plana investicij prenos od ekstenzivnega na intenzivno visoko produktivnost dela.
Drugi del prizadevanj v srednjeročnem obdobju pa je še nadalje aktivirati vse neizkoriščene rezerve v gospodarjenju, to pa pomeni nadaljevanje našega stabilizacijskega programa v nadaljnjem zbol j sevanju organizacije dela in poslovanja, povečanju izrabe zmogljivosti in povečani produktivnosti dela, zmanjševanju stroškov, prilagajanju zahtevam trga, še močnejšemu vključevanju v izvoz, izboljšanju kvalitete itd.
Naš razvoj pa bo v prihodnosti še iv večji meri temeljil na našem vključevanju in povezovanju s poslovnimi partnerji na dohodkovnih odnosih na osnovi združevanja dela in sredstev.
V svojem kratkem izvajanju, ki je morda glede ena 90-letni jubilej preskromno, sem poizkušal predstaviti ali obnoviti nekaj spoznanj in uspehov za nazaj, v kratkih zarisih pa sem spregovoril o naših poglavitnih namerah in nalogah v bližnji prihodnosti. Da ne bom predolg. Čez deset let bo naš kolektiv slavil stoletnico. Moja želja, ki naj bi bila tudi vaša je, da bi nas tedaj bilo čimveč od tistih, M smo danes tukaj zbrani in da bi bili uspehi čimbogatej-ši, najmanj pa taki kot jih začrtujemo s srednjeročnim programom in ki jih predvideva zakon o združenem delu.
Še enkrat vsem najlepše čestitke ob tem našem pomembnem prazniku.
Litijska godba na pihala nas je po končanem slavnostnem delu pospremila še na Stavbe
Govor tov. ing. Iva Klemenčiča
Tovarišice in tovariši!
Dovolite mi, da vam v imenu Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in v svojem imenu čestitam k vašemu prazniku ob 90. obletnici obstoja vaše organizacije združenega dela.
Tov. ing. Ivo Klemenčič — republiški sekretar za industrijo
Ko ob tem pomembnem jubileju pregledujemo delo in življenje vašega kolektiva, predvsem v povojnem obdobju, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, je bilo vaše poslovanje uspešno, in da ste napravili velik razvoj. Pri tem je še posebno pomembno, da ste v vseh težjih trenutkih znali sami poiskati primerne rešitve. Zaradi zagotavljanja svoje materialne baze ste se znali odreči tudi delu osebnih dohodkov. Tako ste si uspešno zagotavljali svoje mesto v razvoju naše tekstilne indu-
strije in gospodarstva nasploh. Pri tem pa tudi niste pozabili na ustvarjanje boljših pogojev dela in družbenega standarda, kar se kaže v izgradnji stanovanj, družbeni prehrani, organiziranem letovanju -in drugem. Ne bom našteval številk, ki zgovorno pričajo o vaih uspehih, ker je analizo o -tem že podal tov. glavni direktor, naj dodam, da je pomemben tudi uspeh poslovanja vaše organizacije še posebno za vašo občino, saj zaposlujete preko 1000 delavcev in ustvarjate preko trejino dohodka in osebnih dohodkov.
Dovolite pa -mi, da ob prili-liki današnje slavnosti spregovorim o našem perspektivnem razvoju in nalogah s katerimi -bomo zagotovili kvaliteten napredek -v razvoju proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov naše republike in s tem tudi vašega kolektiva.
S podpisom dogovora o temeljih plana in sprejemom družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 smo sprejeli dva planska dokumenta, s katerima smo si začrtali razvojne usmeritve naše republike v naslednjem -srednjeročnem obdobju. Ugotoviti moramo, da so temeljne strateške usmeritve dobile polno podporo v javni razpravi, ki je zajela širok krog delavcev v TOZD,
Odkritje skulpture, delo domačina Janka Baumkircherja, ki Ponazarja predilništvo in boj predilcev za delavske pravice
krajevnih skupnostih in SIS. Posebej velja poudariti, da so bile pri tem upoštevane osnovne intencije zakona o družbenem planiranju i-n osnutku zakona o združenem delu. Zato lahko trdimo, da d-ružbeni plan SRS predstavlja skupaj s -samoupravnimi sporazumi in -družbenimi dogovori integralno celoto. To pa smo dosegli tako, da smo pripravljali planske dokumente hkrati na vseh ravneh in področjih družbene reprodukcije in da so se delavci in občani istočasno v celoti soočali s svojimi pravicami in obveznostmi in se osebno iztiskali o -svojih in -skupnih ciljih družbenega razvoja. S tem pa smo omogočili, da so prišle do izraza tudi osnovne usmeritve nove ustave in politike, k-i jo odražajo dokumenti zveze komunistov, posebej še 21. -seja Predsedstva ZKJ in 29. seja CK ZKS.
Pri izdelavi planskih dokumentov nam je bilo tudi jasno, da moramo pri svojih razvojnih usmeritvah upoštevati dejstvo, da smo člen v verigi mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov, ki jih da-nes pretresa globoka kriza, ki -ima svoje korenine v neenakopravnih odnosih, predvsem pa v naraščanju razlik med razvitim in nerazvitim svetom. Tudi tega elementa nismo podcenjevali pri načrtovanju našega razvoja. Njegov vpliv pa bomo zmanjševali z našo aktivnostjo tako na političnem kot gospodarskem področju. Kot je nam -vsem znano, se Jugoslavija že viseslkozi bori za pravičnejše mednarodne odnose. Skupaj z ostalimi neuvrščeni mi državami smo tudi na konferenci v Colombu prispevali pomemben delež za oblikovanje pravičnejših političnih in -gospodarskih odnosov na svetu. Pri opredeljevanju našega srednjeročnega razvoja pa smo izhajali iz stališča, uveljaviti vse možnosti, ki nam jih daje sooilistična samoupravna ureditev in naš mednarodni položaj ter politika neuvrščenosti. Zato se kljub težavam, ki so posledica sedanjih mednarodnih odnosov, ne smemo sprijazniti s stagnacijo, ampak se usmerimo v to, da na osnovi dogovorjene politike in z utrjevanjem socialističnega samoupravljanja zagotovimo čimbolj dinamičen družbeni razvoj.
Zato mi dovolite, da vas ob tej priliki -spomnim na nekaj temeljnih nalog za katere smo se dogovorili z družbenim planom.
Na prvem mestu je vsekakor naloga polne uveljavitve us-ta-v.nega položaja delavca v združenem delu kot odločilnega dejavnika družbenoekonomskega razvoja. Dokončno je treba izoblikovati TOZD kot skupnost, v kateri delavec gospodami in ustvarja dohodek s katerim na osnovi ustave razpolaga.
Samoupravne socialistične od-nose bo potrebno graditi z uveljavljanjem sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega -sporazumevanja ter načela združevanja dela in sredstev.
Te naloge bomo morali povezati tudi z izpopolnjevanjem i-n uveljavljanjem nagrajevanja po delu, kjer je bilo v zadnjem obdobju zaznati določeno stagnacijo, prav tu pa so -temeljni vzroki za povečanje produktivnosti dela in prestruktuiranje gospodarstva sploh. Potrebni bodo odločni napori, da bomo proizvodnim in poslovnim odnosom dodali še element dohodkovnih odnosov, kar bo omogočalo, ,da se bodo de-
Spomenik je odkrila tovarišica z najdaljšim delovnim stažem
lavci hitreje i-n uspešneje vključevali v celoten sistem družbene reprodukcije. Zagotoviti pa bomo morali tudi to, da bomo v -ta sistem vključili tudi izvajanje programa splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Družbeni plan srednjeročnega razvoja nadalje predvideva stabilen gospodarski in socialni razvoj. Prihodnje obdobje ne bo na družbenoekonomskem -področju brez -težav, kar kažejo že gospodarska gibanja v letošnjem letu kot prvem letu izvajanja družbenega plana.
Analiza gospodarskih gibanj kaže precejšnja odstopanja od letošnje resolucije o družbenoekonomski politiki. Nesporni so sicer nekateri dosežki stabilizacijske politike, zaposlovanja in zmanjšanja zunanjetrgovinskega primanjkljaja, -slabše rezultate pa dosegamo v dinamiki proizvodnje in produktivnosti, investicijski aktivnosti in ekonomskem položaju TOZD, ki lahko ,v prihodnjem obdobju ponovno oživijo inflacijo, oziroma slabšajo pogoje za ustvaritev postavljenih ciljev. Pri tem g-re predvsem za slabše rezultate -pri uresničevanju kakovostnih dejavnikov gospodarskega razvoja. Najvažnejši med njimi je vsekakor učinkovitost -gospodarjenja -na podlagi povečanja deleža produktivnosti dela v rasti družbenega proizvoda. Povečati moramo ekonomičnost in racionalnost dela, -bolje izrabljati proizvodne zmogljivosti ter z aktiviranjem notranjih rezerv uspešnejše uresničevati zastavljene naloge. Odločneje moramo zastaviti akcijo za znižanje materialnih stroškov, kjer se skrivajo notranje rezerve, pri tem pa v čim večji možni meri zagotoviti osk-rbo gospodarstva z domačimi -surovinami in uvajanjem domače tehnologije. To bomo la-hiko uspešno reševali z razreševanjem strukturnih neskladij znotraj proizvodne sfere, na ta način pa bomo tudi lažje premagovali težave v plasmanu proizvodnje na domačem trgu in v izvozu, ki so nam v zadnjem obdobju preprečevale večjo dinamiko rasti proizvodnje.
V tem smislu družbeni plan jasno opredeljuje naloge in cilje. Predvsem bo treba pospeševati razvoj tistih dejavnosti, za katere imamo večino surovin doma, razvoj ostalih pa bo odvisen od njihovega uveljavljanja na zunajnih tržiščih, kar bo mogoče uresničiti s konkurenčno sposobnostjo in inventivnostjo proizvajalcev, da se bodo pojavljali na trgu s proizvodi, ki bodo po kvaliteti in oceni odgovarjali zahtevam tržišča.
Ob vsem tem pa ne bomo smeli pozabiti tudi na druge naloge, ki bodo prav tako odločilno vplivale na boljše ali slabše rezultate naših prizadevanj za stabilnejšo in dinamično gospodarsko rast To pa je predvsem skrb za izboljšanje pogojev dela in za-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Po končani svečanosti smo odšli na drugi del praznovanja
Govor tov. ing.
(Nadaljevanje s 3. str.)
gotovitev stabilne rasti življenjske ravni delovnih ljudi kot tudi za razvoj družbenih dejavnosti. Vsi Ti dejavniki so v soodvisnosti z rezultati dela, saj predstavljajo osnovni ekonomski motiv za ustvarjalno in produktivno delo ter za učinkovito gospodarjenje z družbeni sredstvi. Zato je nujno, da uresničimo intenci j e zakona o združenem delu ter zagotovimo združenemu delu, da v okviru samoupravnih interesnih skupnosti usmerja in se samoupravno dogovarja o zagotavljanju odgovarjajočega razvoja teh dejavnikov v okviru celotnega družbenega razvoja.
V okviru družbenega plana naše republike ima svoje mesto tudi tekstilna industrija, katere pomemben del je tudi vaša OZD. Lahko rečemo, da ji gre v slovenskem gospodarstvu tradicionalno mesto, kar priča med drugim tudi vaš današnji jubilej. Slovenska tekstilna industrija je prispevala pomemben delež k gospodarskemu razvoju naše ožje domovine,, tekstilni delavci pa so dali svoj velik prispevek v borbi za razpad starega izkoriščevalskega sistema in s tem ustvarjali pogoje za uresničitev naše .socialistične družbe. Danes so gotovo med nami tovariši, ki se živo spominjajo velike tekstilne stavke v Sloveniji 1. 1936, ki je imela velik .pomen v predvojni revolucionarni borbi slovenskega proletariata proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Iz tekstilnih kolektivov so zrasli borci in heroji, ki so -bili v naši narodni osvobodilni borbi nosilci revolucionarnih idej za socialno preobrazbo naše družbe.
Vse to pa vas zadolžuje, da še naprej z vsemi svojimi silami in sposobnostmi sodelujete danes pri izgradnji naše socialistične samoupravne družbe. To pa boste v naj večji meri izpolnili z vašim prispevkom k izpolnjevanju na-
Ivo Klemenčiča
log, ki smo jih za prihodnje srednjeročno obdobje začrtali z družbenim planom.
Pomembnost tekstilne industrije v slovenskem gospodarskem prostoru se kaže predvsem v tem, da njen delež v industrijski proizvodnji predstavlja 12 °/o, s čemer se uvršča za kovinsko industrijo na drugo mesto. V naši republika je zaposlen vsak sedmi delavec v industriji odnosno dvanajsti v gospodarskih dejavnostih. Lani so delavci tekstilne industrije ustvarili 13,4 % družbenega proizvoda industrije odnosno 7 % družbenega proizvoda Slovenskega gospodarstva. V zadnjih letih je tekstilna industrija kljub težavam dosegla lepe proizvodne rezultate, saj je v zad njih štirih letih povečala proizvodnjo za 30 % pri porastu zaposlenih za 15 %, tako da je fizična produktivnost po rasla za 13 % brez upoštevanja premikov v strukturi in kvaliteti proizvodnje. Vse to je terjalo velike napore kolektivov, vendar lahko ugotovimo, ,da si tekstilna industrija uspešno drži korak z razvojem drugih industrijskih panog.
V	tem petletnem obdobju bo moral biti v razvoju tekstilne industrije poudarek predvsem na izboljšanju strukture proizvodnje s povečanjem deleža izdelkov z višjo stopnjo predelave. Pri tem bo treba povečati kvaliteto izdelkov v vseh tehnoloških fazah in še naprej modernizirati proizvodnjo s poudarkom na automatizaciji in tako postopoma odpraviti nočno delo žena. Predvsem pa plan zahteva tesnejšo medsebojno povezavo za zagotavljanje surovin in pri tem poudarja razvijanje domačih virov. Predvsem ,na teh osnovah se bo tekstilna industrija lahko uspešno uveljavljala na domečem trgu in pvečevala izvoz.
V	teh okvirih se tudi pred vas postavljajo odgovorne na-
loge. V prvi vrsti je tu uveljavljanje določil Ustave in zakona o združenem delu, ki zahteva večjo samoupravno organiziranost in odgovornost pri odločanju. Na tem je bilo doslej sicer že veliko napravljeno, vendar je tu potrebno stalno delo, da bo delavec samostojno odločal o sadovih svojega dela.
Kot drugo naj poudarim stalno izboljševanje gospodarjenja predvsem z boljšo kakovostjo izdelkov, večjo produktivnostjo in zmanjšanjem stroškov. To je tudi edina pot za vaš bodoči uspešen razvoj, ker se konkurenca v vaši stroki veča in to tako v Jugoslaviji kot tudi pri prodaji v tujino. Da bi to dosegli, boste morali še bolj zasledovati gibanje na trgu in želje potrošnikov, kar bo omogočalo uspešno prodajo vaših izdelkov.
Za prijetno zabavo in ples je poskrbel ansambel Francija Lipičnika s pevko Jožico Gabriel
Tretji problem, ki se bo nedvomno zaostril v prihodnjih letih, je vprašanje zagotovitve surovin. Bombažna grupacija, kamor spada tudi vaša organizacija, je v devizni bilanci močno negativna. Grupacija sicer v letu 1980 predvideva podvojitev deleža iz-


■Hi
fi-o;.:	j

Na proslavi so sodelovali igralci mestnega gledališča iz Ljubljane: Saša Miklavc, Milena Zupančič, Tone Kuntner, Majda Grbac, Franci Markovič in Jožica Avbelj, združeni mladinski pevski zbor osnovne šole Litija in Šmartno, napovedovala je Milanka Bavcon
Aktivni in že upokojeni delavci Predilnice so si imeli na srečanju veliko povedati. Kramljanje in ples sta se zavlekla pozno v noč.
voza na 20 % celotne proizvodnje, vendar bo tudi tedaj devizna bilanca močno negativna. Za zboljšanje devizne bilance vaše grupacije in predvsem vaše organizacije bo treba delovati v dveh smereh:
— Zboljšati povezavo med organizacijami grupacije m enotneje nastopati pri zagotavljanju surovin kot tudi glede nadaljne predelave vaših izdelkov. Pri tem bo potreben predvsem enoten nastop na domačem trgu, kar bo mogoče uresničiti s samoupravnim dogovarjanjem o ukrepih in sredstvih za pospeševanje domače proizvodnje in za zgraditev objelktov za proizvodnjo surovin in reprodukcijskega materiala, s katerim bomo zmanjšali uvoz, pri čemer imam v mislih predvsem proizvodnjo sintetičnih vlaken, barv in kemikalij;
—• povečati bo treba izvoz, kar bo možno s trajnejšimi povezavami s tujimi partner-
ji in s proizvodnjo izdelkov, ki bodo po kakovosti in ceni odgovarjali. Zaradi doseganja ugodnejših cen pa se bo treba v grupaciji samoupravno dogovoriti o enotnem nastopu v tujini.
Zavedam se, da se pred vas v tem petletnem obdobju postavljajo še druge zahtevne in težke naloge. Menim pa, da je vaše dosedanje delo in uspehi predvsem zadnjih let, ki za tekstilno industrijo niso bila brez težav garant, da boste postavljene cilje dosegli in tudi presegli. Vaša zavest, da ste del samoupravne skupnosti in da prispevate k razvoju gospodarstva in družbe kot celote, ki ste jo izpričali v preteklosti, vas bo tudi v bodoče vodila k takim rešitvam, ki bodo prispevale k rasti in napredku naše socialistične samoupravne družbe. Prepričam sem, da je to moje mnenje upravičeno.
Na koncu še enkrat prejmite moje iskrene čestitke in najboljše ždi j e za bodoče.
Govor predsednika DS na svečanem zasedanju DS dne 9. 9. 1976 ob praznovanju 90-letnice podjetja
Slavnostna seja
Letos poteka 90 let, ko se je pričela izgradnja naše tovarne. Ustanovljena je bila najstarejša slovenska solo predilnica — last takratnega podjetja Sshvvarz-Zublin in v kateri je bilo po izgradnji montiranih 3250 vreten.
V tej tovarni si je služil naš človek svoj kruh, ki ga je v kasnejših časih večkrat zmanjkalo, zaradi raznih gospodarskih težav, ko je tovarna stala in še zlasti ob času svetovne gospodarske krize. Tedanjim lastnikom ni bilo dosti mar kako so živeli preprosti delavci in kako bodo prebrodili težave v času, ko je tovarna stala. Predilnica je preživljala večkrat težke čase v svojem razvoju. Za časa okupacije, septembra 1944 pa je prenehala obratovati zaradi množičnega odhoda delavcev v NOV. Takoj ob okupaciji pa so sledili številni odpusti zavednih delavcev. Nekateri so bili preseljeni, drugi v zaporih in taboriščih. Življenje je zgubilo v NOV 16 delavcev, ki so sledili pozivu OF in ki so se žrtvovali za zmago revolucije in socializma.
Po osvoboditvi se je tovarna opomogla in po zaplenitvi premoženja bivšim lastnikom delniške družbe Mautner pričela obratovati junija leta 1945 s 13.000 vreteni. Tovarna se je hitro obnavljala, število zaposlenih se je večalo in doseglo leta 1947 najvišje število 1203 delavcev. V primerjavo naj navedem, da sedaj zaposlujemo nekaj manj delavcev, vendar je produkcija štirikrat večja. Produkcija je rasla, bile pa so razumljivo težave glede nadomestila strojev, strojnih delov in nabave surovin, itd. Tedanje podjetje je bilo vodeno administrativno, kot smo rekli leta 1950 pa je prenehal tak način vodenja, ko je tovarna prešla v upravljanje delovnih ljudi samih oz. preko delavskih svetov in upravnih odborov, na podlagi zakona o upravljanju z gospodarskimi podjetji. Delavci so pridobili mnogo (Nadaljevanje na 5. str.)
. . . in po zaključku še spominski posnetek
(Nadaljevanje s 4. str.)
večje pravice, seveda pa tudi dolžnosti pri vodenju gospodarjenja, ki je vselej zelo odgovorna naloga. Organi upravljanja so se lotili proučevanja in reševanja prav vseh vprašanj, ki zadevajo gospodarjenje, tako obnove, ustvarjanja dohodka, oblike organizacije, itd. Bile so tudi napake pri uvajanju novega sistema, ki pa so se odpravile.
Tovarišice in tovariši!
V počastitev našega praznika smo izdali knjigo — almanah, kjer je opisano obširno vse delovanje našega podjetja v zadnjih 15 letih. Zapisano. je med drugim v njej, da ni to samo naš praznik, temveč praznik vseh naših občanov Litije in tudi okolice. Predilnica Litija se je dz manjšega obrata v letih raz-
vila v sodoben industrijski obrat. Njeno življenje je prešlo obdobje, ko so si proiz-vajalci-delavci služili svoj kruh, največje sadove njiho vega dela pa so si do osvoboditve prisvajali podjetniki
Prišel je čas revolucije, in po trdi borbi zmaga, tako v vojni, kot v povojnem razvoju, ko je podjetje postalo družbena last. To drugo obdobje zajema čas administrativnega vodenja in čas po uvedbi samoupravljanja in še sedanjo razvojno dobo, ko se je samoupravljanju pridružilo še delegatsko zastopanje in način urejevanja odnosov v sociali stični družbi z družbenimi do. govori in samoupravnim sporazumevanjem, kar je pri nesla nova ustava.
Na podlagi dosedanjega dela in izkušenj ugotavljamo, da bomo še nadalje morali krepiti samoupravljanje v naši delovni organizaciji. Z novo ustavo je omogočena še večja udeležba delovnih ljudi odnosno občanov pri reševanju družbenih problemov na podlagi delegatskega sistema,
pri čemer gre za revolucionarno odpravo splošnega političnega predstavništva v skupščinskem sistemu, ki uveljavlja tako samoupravljanje na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega do-
gajanja. Zelo pomemben pogoj uresničevanja skupščinskega sistema je razvit sistem družbene odgovornosti vseh nosilcev družbenega nadzora in kontrole dela skupščin in njihovih organov. Takšna vloga delegatskega sistema zahteva stalno prisotnost v razvijanju delegatskih razmerij vseh organiziranih socialističnih sil.
Ko slavimo današnji jubilej, se zavedamo, da smo v teh letih napravili velik korak naprej, tako v proizvodnih kapacitetah, v rasti proizvodnih zmogljivosti in s povečano proizvodnjo dosegli tudi povečan poslovni uspeh. Nadalje pa smo v zadnjih letih poleg teh proizvodnih uspehov skrbeli za družbeni standard in zgradili stanovanja ter dodelili 428.000 din za kredite individualnim graditeljem, vložili znatna sredstva za počitniški dom in obrat družbene prehrane. V osebnih dohodkih smo bili nekaj časa na vrhu oz. blizu vrha v tekstilni industriji, v letu 1975 pa smo imeli poprečni osebni dohodek 3.264.— din, v občini 3.074.— din, v tekstilni industriji Slovenije pa samo 2.912,— din. Poudariti moramo, da so bili stalno prisotni napori za materialno, socialno in kulturno zadovoljitev naših delavcev, na drugi strani pa smo bili vedno pripravljeni pomagati v napredku občine
V bodoče bomo morali vložiti ves trud in razpoložljiva sredstva za nemoteno in še večjo proizvodnjo, da se bomo lotili investicije, s katero bi nadomestili delovno silo z nočnih izmen in tako do leta 1980 ukinili nočno delo, kar nam narekujejo predpisi, mednarodna konvencija o ukinitvi nočnega dela in naš plan.
Vzporedno z utrditvijo samoupravnega in delegatskega sistema bo pri bodočem delu treba gledati na nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo, da bomo lahko rešili številne pereče stanovanjske probleme in lahko pridobivali z izgradnjo stanovanj novo delovno silo, ki je precej primanjkuje. Nenehno bomo morali skrbeti za izvajanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov in utrditev delovne discipline na vseh področjih, tako pri samem načinu in kvaliteti dela, varnosti pri delu, požarni varnosti, družbeni zaščiti, itd.
Ob tem svečanem praznovanju visokega jubileja naše predilnice se zahvaljujem glavnemu direktorju za nesebičen trud, ki ga je vložil v 14-letno uspešno vodenje podjetja in pričakujem, da bo še nadalje vztrajal z nami pri izvajanju nalog, ki so pred nami. Zahvaljujem se tudi vsem sedanjim in upokojenim delavcem za požrtvovalno delo, ki se opravlja tudi v nočnem času in večkrat v
potrebnih nadurah. Pričakujemo, da bo prizadevnost na vseh področjih dela še porasla in, da se bodo uspehi večali. S takim delom se bomo oddolžili borcem, ki so dali življenje oz. zdravje za osvoboditev domovine, izgradnjo socializma, ki sta ga začrtala Zveza komunistov in Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije z maršalom Titom na čelu.
_____in po zaključku
Po zaključku govora so prejeli delovna odlikovanja:
Belec Krista, Eržen Ana, Eržen Martina, Hribar Vera, Kastelic Slavka, Knez Terezija, Majcen Milan, Mrzelj Ljudmila, Ocepek Lucija, Pavliha Anton (1919), Ponebšek Nada, Prašnikar Ivanka, Rappl Lea, Savinšek Tončka, Štuhec Ana, Tišler Antonija, Volk Katarina, Zupančič Franc;
Priznanja — grafike akademskega slikarja Janeza Boljke:
Ankon Albin, Babič Dana, Bizjak Branko, Bizjak Konrad, Bizjak Vojko, Borišek Franc, Koprivnikar Franc, Žibert Slavko, Koprivnikar Lojze, Kralj Andrej, Kralj Martina, Lesjak Franc, Lovše Miilko, Mirtič Jože, Majcen Milan, Muiljavec Hine, Pavliha Lojze, Peterca Brane, Primožič Darko, Rappl Lea, Semec Viktor, Stamatovski Niko, Škerbina Leon, Tišler Hilda, Zore Ivan;
Ročne ure:
Ameršek Neža, Ankon Albin, Bizjak Majda, Bric Ana, Brne Ana, Což Mira, Drnovšek Nada, Golob Hilda, Ilovar Janez, Jelnkar Leon, Jerin Marija, Kalšeik Herta, Kavšek Tinca, Keše Marjan, Kosmač Marija, Kralj Martina (PB), Lamovšek Lojzka, Lovše Mirko, Merčon Jože, Pintar Bogomir, Prašnikar Franc, Rajner Rozalija, Škerjanc Vida, Videmšek Vera;
Pogled na Litijo s TV stolpa
Govornik na slavnostni seji — predsednik DS, Vojko Bizjak
Vpis posojila za ceste
V današnji številki objavljamo skrčen grafikon vpisa posojila za ceste s stanjem dne 25. avgusta 1976. Ker želimo akcijo vpisa zaključiti v mesecu septembru, ko je glavni del dopustov že mimo, vrnilo pa se bo že tudi več ljudi z bolniškega dopusta, nekateri pa se bodo pred zaključkom vpisa še odločili zanj, bomo končne rezultate objavili prihodnjič.
Že danes lahko trdimo, da se je število vpisnikov ta čas precej povečalo, prepričani pa smo, da bomo odstotek vpisa v preostalem
času še popravili. Če gledamo republiško poprečje vpisa posojila, smo neverjetno zaostali za njim, moramo pa razumeti, da je mnogo ljudi zaposlenih iz širše okolice Litije, kjer že sami krajani vpisujejo svoj prispevek (ne posojilo!) za njihove lokalne potrebe. Tudi popreček osebnih dohodkov smo uspeli popraviti od lanskoletnega poprečka šele s septembrsko nagrado ob praznovanju 90-letnice podjetja. Seveda to le ne sme biti vzrok za tako slab vpis!
V. Keržan
SEKTOR
Obveza v din
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110
1) Proizvodni sektor
2) Finančni sektor
73.900
3) Tehnični sektor
36.300
65.100
4) Komercialni sektor
5) Splošni sektor
57.400
6) Obrat družbene preh
41,600
7) Služba vzdrževanja
215.300
10 50 10	53 63 73 83 53 100
S KU PA J
1,703.000
Stroj za odvijanje predpreje iz flyerskih cevk v predilnici bombaža. Naredili so ga v naši mehanični delavnici.
Ukrepi in normativi varstva pri delu z delovnimi pripravami in napravami
Vzdrževanje strojev
Osnovna naloga naše organizacije združenega dela je proizvajanje kvalitetne preje z najmanjšimi stroški. Zato smo zadnja leta nabavili nove stroje in priprave, ki zahtevajo pri poslu-ževalcih strojev več strokovnosti in tudi vzdrževanja.
Zaščitna plošča nad noži poravnalnika varuje roke mizarja
Delo na brusilnem stroju zahteva potrebno strokovno usposobljenost. Stroj smo nabavili v tem letu.
Montaža centralne kurjave v novi garaži za viličarje. V garaži bodo urejeni sanitarni prostori in prostor za civilno zaščito.
Vzdrževanje zgradb, delovnih priprav in naprav opravljajo v OZD strokovni delavci iz sektorja za vzdrževanje in to:
—■ vzdrževanje zgradb in transportnih poti
—	tekoče vzdrževanje električnih instalacij
—	kotlovnih in klima naprav
—	organizacija in kontrola čiščenja in mazanja
—	spremljanje stanja strojev in naprav
—	planiranje in izvajanje rednih vzdrževalnih del
—	urejanje in vodenje dokumentacije
—	sodelovanje pri planu nabav in planu rekonstrukcij.
Podrobneje so opredeljene naloge tekočega vzdrževanja med proizvodnim sektorjem in sektorjem vzdrževanja.
Pomembno mesto pri vzdrževanju strojev in delovnih naprav imajo mehanične delavnice, kjer se odpravljajo lomi strojev in naprav in izdelovanje nadomestnih delov. Vsekakor velja, da ima vzdrževanje strojev in naprav v podjetju pomembno nalogo.
V vsakem stroju ali napravi imamo podobne skupine strojnih delov, ki se pogosto obrabljajo:
—	vodila vseh vrst in druge drsne ploskve
—	čepi in ležaji
■— zobniki in drugi prenosni elementi
—	premakljivi dedi pnevmatike in hidravlične opreme
—	tesnilni elementi
—	stikala in drugi elementi v električni opremi.
Vzdrževalci morajo strojne dele poznati, če želijo stroje in priprave dobro in uspešno
vzdrževati in če hočejo preprečiti nenadne okvare.
Sestavni del vzdrževanja delovnih priprav in naprav je varstvo pri delu. Že pri projektiranju in nabavi delovnih naprav in priprav moramo upoštevati varnostne predpise in normative.
Posluževalci strojev morajo dobro poznati delovanje posameznih delov strojev in priprav in navodila za varno delo.
Po programu pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav, ki ga je DS spre-
(Nadaljevanje na 7. str.)
V čistilnici sintetike so remontni delavci pri otepalniku zamenjali odvajalno glavo
(Nadaljevanje s 6. str.)
jel 28. 8. 1975, po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi, so določeni kontrolni pregledi delovnih priprav in naprav, ki jih opravljajo v predpisanih obdobjih določene strokovne osebe. O pregledih vodijo pismeno evidenco.
Strokovne službe in vsi zaposleni v sektorju vzdrževanja z rednim vzdrževanjem delovnih priprav in naprav odločilno vplivajo na nastanek oziroma na zmanjšanje delovnih poškodb na svojih delovnih mestih in v proizvodnih oddelkih.
V preteklosti smo imeli na obdelovalnih strojih več res-
trebno, da je zaradi štiriiz-menskega dela v teh oddelkih težje določiti čas za pospravila odsesalnih naprav.
Redno čiščenje v teh oddelkih ima za posledico zmanjšanje zanetkov v tem letu.
Sektor vzdrževanja zaradi številnih rekonstrukcij v posameznih oddelkih, zatrpano-sti z materiali in drugimi vzroki ne more v predpisanem roku izpolniti vseh nalog.
Tako se je končno le uresničila želja transportnih delavcev. Z adaptacijo garaže bo urejena garderoba in sanitarni prostori za te delavce. Za potrebe civilne zaščite je v garaži določen večji pro-
Vsakodnevno med mirovanjem flyerjev (krilnih strojev) čistilke očistijo stroje, remontni delavci pa odstranijo okvare
nejših poškodb zlasti na lesno obdelovalnih strojih. S skupnim sodelovanjem in doslednim upoštevanjem predpisov in navodil za varno delo smo uspeli, da je pri vzdrževanju manj poškodb. Vsa nevarna območja obdelovalnih strojev so tudi zavarovana.
Več skupnega sodelovanja pa je potrebno pri samem vzdrževanju na delovnih pripravah, katere poslužujejo delavci iz proizvodnega sektorja. Poškodbe na strojih ne nastajajo zaradi večjih okvar, temveč zaradi manjših pomanjkljivosti za katerih odpravo so odgovorni tudi vodje oddelkov in vzdrževalci strojev.
Zaradi nakupa novih strojev in delovnih priprav je obremenjenost posameznih služb vzdrževanja večja, kar velja zlasti še za obseg dela dežurnega električarja. Redno vzdrževanje odvodnih prašnih kanalov v čistilnica in Predpredilnici odločilno vpliva na zmanjšanje zanetkov Požarov. Priznati pa je po-
stor. Tudi gasilski dom bo ogrevan s centralno kurjavo. S preselitvijo garaže za viličarje v nove adaptirane prostore bodo tudi vzdrževa-ci elektromotorjev prejeli ustreznejši prostor oziroma delavnico. S to adaptacijo pa je bilo mogoče pričeti, ko so bile iz garaže odstranjene surovine in vskladiščene v novo platneno skladišče. Dolgoletni problem je bila zabojarna, ki je bila istočasno tudi prostor za skladiščenje predpre-je. Z izgradnjo nove zabojar-ne delajo zaboj ar ji v primernejšem prostoru. Prav gotovo so tudi pri vzdrževanju delovnih priprav in naprav določene težave in tudi pomanjkljivosti, katerih odprava pa je v odvisnosti od razpoložljivih finančnih sredstev in drugih činiteljev.
Po petletnem razvojnem programu naše OZD stoji pred sektorjem vzdrževanja odgovorna naloga odpraviti ozka grla, ki še povzročajo motnje v proizvodnem procesu. Z nakupom novih strojev in delovnih naprav se po-
večujejo tudi zahteve po večji strokovnosti zaposlenih pri vzdrževanju.
Pomembno nalogo pa imajo tudi posluževalci strojev, da med obratovanjem ne zapuščajo strojev in da pravočasno javljajo okvare na strojih predpostavljenim, ki poskrbijo za popravilo.
Z osebno prizadevnostjo posluževalcev in vzdrževalcev delovnih naprav in sodelovanjem strokovnih služb posameznih sektorjev, bomo pospešili prizadevanja za zmanjšanje okvar in primenejših delovnih razmer, ki vplivajo na delovni učinek in razvoj OZD.
Ob koncu pa naj mu zaželimo tudi mi še veliko zdravja z željo, da bi še vrsto let užival zasluženo pokojnino.
1. septembra je poteklo 35 let delovne dobe naši tov. Mariji TAUFER. Zaradi vojne je morala zapustiti šolanje na meščanski šoli in se je komaj 14 letna zaposlila kot služkinja.
Upokojeni so bili
V mesecu juniju je bila upokojena s polno pokojninsko dobo 35 let, naša dolgoletna delavka VOLK KATI, ki je pred 29. leti pričela delo v našem podjetju.
Doma je iz delavske družine na Notranjskem. Ker je bila številna družina, si je morala že zelo mlada sama služiti vsakdanji kruh. Delala je namreč razna kmečka dela pri tamkajšnjih okoliških kmetih. Leta 1947 pa je dobila delo v našem podjetju in se naselila v takratnem dekliškem domu na Stavbah. Kasneje se je poročila, si ustvarila lasten dom in tako ostala vsa ta leta zvesta našemu podjetju.
Zanimivo je, da je ves čas zaposlitve delala v oddelku predpredilnice, na isti izmeni in celo na istih strojih. Bila je vestna in marljiva delavka in je v času svojega službovanja priučila marsikatero novo delavko, do katerih pa je imela vedno lep in primeren odnos.
Sodelovala je tudi v samoupravnih organih podjetja, delavskemu svetu, upravnemu odboru in raznih komisijah. Za tovarniški praznik ob 90. obletnici podetja je prejela za svoje vestno in uspešno delo v podejtju odlikovanje, medaljo dela.
S težkim srcem se je poslavljala, saj ji delo ni bilo v breme, predvsem, ker se je s sodelavkami, kakor tudi ostalimi dobro razumela.
Ob te jpriliki se želi zahvaliti sodelavkam in sodelavcem za skupno sodelovanje in za darilo, s katerim so se ji ob odhodu iz podjetja oddolžili. Kolektivu pa želi v bodoče še veliko delovnih uspehov.
Tudi mi ji želimo, da bi zasluženo pokojnino uživala čim dlje in da bi bila zdrava.
moral večkrat tudi po trikrat na dan iz Velikega vrha v Litijo, kar je bila zanj poleg dela prav gotovo dodatna obremenitev, vendar je vse to opravljal z dobro voljo, zato mu ta napor ni bil odveč.
Leta 1947, ko se je zaposlil v našem podjetju, je najprej delal na raznih delih, kasneje pa je bil razporejen v proizvodnjo v oddelek čistilnice, kjer je delal do upokojitve.
Bil je vesten in predan delavec. Ob praznovanju 90. obletnice podjetja je prejel za dolgoletno in vestno delo odlikovanje, red dela s srebrnim vencem. Dobil pa je tudi občinska priznanja za dolgoletno sodelovanje pri gasilski organizaciji in godbi na pihala.
Čeprav je z delom v predilnici prenehal in se upokojil, s tem še ni končal svojega aktivnega sodelovanja v društvih in družbeno-političnih organizacijah. Je predsednik krajevnega pododbora SZDL za območje Podšentjur, Veliki vrh, Širmanski hrib in član Krajevne skupnosti — desni breg. Prav tako je še vedno aktivni član litijske godbe na pihala.
Ob tej priliki je zaželel vsem sodelavkam in sodelavi cem veliko zdravja in uspešnega dela in se jim zahvaljuje za priznanje, ki so mu ga izkazali ob odhodu iz podjetja.
Po vojni je povsod primanjkovalo pridnih rok — tudi v Predilnici. Zapuščeni stroji in neurejene delavnice so čakale. Na povabilo tov. Kaplje se je temu klicu odzvala tudi tov. Marija. Tedaj mlado dekle ni mislilo, da bo ostalo na delovnem mestu celih 31. let.
Najprej je bila snemalka, nato predica. Zaradi bolezni je bila kasneje premeščena v remont. Čeprav v začetku ni mislila, da ob ostala na tem delovnem mestu, se je delu privadila. Vzljubila je svoje sotovarišice in se ne spominja, da bi med njimi kdaj prišlo do resnejših nesoglasij.
Kljub temu, da odhaja v pokoj, čaka tov. Marijo še dovolj dela. Z možem, zaposlenim v Predilnici, bosta zaprosila za majhno posojilo, ker bi rada obnovila svojo hišo.
Kadrovske vesti
PRIŠLI V MESECU AVGUSTU 1976
2. 8. 1976 BALOH Marija, Šumnik št. 2, Polšnik — Obrat družbene prehrane 2. 8. 1976 URBANIJA Danilo, Kisovec 111, Zagorje ob Savi, predilski tehnik — pripravnik — predilnica bombaža
pogodbe za določen čas 31. 8. 1976	Č02 Ljubica,
Šmartno pri Litiji št. 40, su-kalnica 3. izmena — sporazumno prenehanje 31. 8. 1976 TAUFER Marija, Litija, Graška št. 18, čistilna kolona predilnice bombaža — upokojitev
31. 8. 1976 BRKOVIČ Vero-
V mesecu juliju je bil upokojen ZUPANČIČ FRANC iz Velikega vrha. Je sin številne deiavsko-kmečke družine in še vedno živi na domu, kjer se je rodil.
Devetindvajset let je hodil vsak dan na delo peš ali s kolesom. Na poti je dnevno izgubil skoraj 2 uri. Kljub temu pa ni zamujal in je redno in pravočasno prihajal na delo.
Je član litijske godbe na pihala, kjer sodeluje že od svojega 17. leta starosti. Poleg tega pa je bil član samoupravnih organov v podjetju, sodeloval je tudi v odborih in organizacijah v občini Litija, saj je bil več let odbornik občinske skupščine. Zato je
16. 8. 1976 STERLE Lučka, Litija, Rozmanov trg št. 18 — čistilna kolona predilnice bombaža
23. 8. 1976 VOVK Egon, Litija, Gubčeva št. 4, predilski tehnik — pripravnik — čistilnica
ODŠLI V MESECU
AVGUSTU 1976
27. 7. 1976 OBOLNAR Alojz, Zavrstnik n. h. — odhod v JLA
30.	8. 1976 MILENKOVIČ Radovan, Litija, Ljubljanska št. 12, zunanji transport — sporazumno prenehanje
31.	8. 1976 BUHMEISTER Marija, Litija, Cesta Zasavskega bataljona št. 64, Obrat družbene prehrae — potek
nika, Zagorje, Polje št. 17, predilnica bombaža L izmena — sporazumno prnehanje
Prenehanje zaradi
neopravičenih izostankov
5. 7. 1976 BEGIČ Dedo, Litija, Vegova 6, čistilnica 3. izmena
17. 8.1976 PRIJATELJ Zvonko, Litija, Šmarska št. 6, su-kalnica 2 izmena
17. 8. 1976 PLEŠKO Avgust, Račiča št. 12, Prežganje, predilnica bombaža 3. izmena
30.	8. 1976 PLEŠKO Marija, Račiča št. 12, Prežganje, predilnica bombaža 3. izmena
31.	8. 1976 BEVC Alojzija, Litija, Sitarjevška n. h., su-kalnica L izmena
Ob pričetku šolskega leta 1976177
V kuhinji bodo lahko pripravljali 500 kosil na dan
Učilnice bodo sodobno urejene
Imeli bi večje razumevanje zame, če bi imeli tudi tri otroke v šoli
Tiskarski škrat v knjigi »Predilnica Litija"
»Spoštovani starši, dragi otroci!
Danes je za vse nas velik dan. Starši so presenečeni spoznali, da ste nenadoma zrasli in odhajate v šolo. Tovarišice učiteljice z veseljem pričakujemo znanja željnih glavic. Vsi starejši tovariši vas želijo čimprej spoznati in vi, mali prvošolčki, vpijate vase prva šolska doživetja. Danes vstopate v svojo novo družino učencev in učiteljev, v svoj novi dom — šolo.
V	imenu vseh tovarišic učiteljic in tovarišev učiteljev vam želim mnogo uspeha pri učenju, da bi z veseljem hodili v šalo, in da bi jo imeli radi.«
S temi besedami je tovarišica učiteljica pozdravila prvošolčke in njihove starše. Za 110 malih nadebudnežev se je pričelo osemletno šolanje. Z velikim zanimanjem in pristno otroško radovednostjo so sledili pozdravnim besedam in pesmicam starejših učencev. Nazadnje je spregovoril tov. ravnatelj Jože Grošelj. Malim učencem je povedal nekaj spodbudnih besed, nato pa razložil staršem tudi situacijo v zvezi s poukom v letošnjem šolskem letu.
V	začetku šolskega leta bodo vsi učenci obiskovali pouk na stari osnovni šoli. Že oktobra pa bo zgrajena nova šola na Graški dobravi. V stari šoli bodo obiskovali pouk učenci od 1.—4. razreda, ki stanujejo na desnem bregu reke Save in vsi učenci petega razreda. Pouk bo samo dopoldan. V novo šolo pa bodo hodili učenci z levega brega Save (razen učencev petih razredov) in vsi učenci od šestega do osmega razreda. Nižji razredi bodo imeli pouk v turnusu.
Na višji stopnji (6., 7. in 8. razred) bo kabinetni pouk. Za vsak predmet bo določena učilnica, posebno opremljena s sodobnimi učili in učnimi pripomočki. To je zelo pomembno zlasti za normalni pouk kemije, fizike, biologije, tehničnega pouka ... Učenci bodo lahko sami eksperimentirali in na ta način lažje in hitreje prišli do novih spoznanj.
V	novi šoli bo delovala tudi šolska kuhinja, kjer bo lahko prejemalo kosila okoli 500 učencev. Do sedaj je bilo možno pripraviti le do 100
toplih obrokov in je bilo zato precej učencev brez prave prehrane.
Pri šoli bo zgrajena moderna telovadnica, kakršno v Li-
tiji že dolgo pogrešamo. Dograjena bo do uradne otvoritve šole — 24. decembra, ko v Litiji praznujemo občinski praznik.
Matic Malenšek
Pri izdaji naše knjige Predilnica Litija nam je ponagajal tiskarski škrat. Za napake se opravičujemo in objavljamo popravke.
Za fotografijo na 6. listu s
podnaslovom: Pogled v novo previjalnico, ki je začela obratovati leta 1972, je pravilno: Posluževanje prstančnega predilnega stroja KRUŠIK.
Na trani 111, pod naslovom Delovanje industrijskega gasilskega društva Predilnica
Litija, je v predzadnjem odstavku namesto letnice 1946, pravilna letnica 1964.
Pod fotografijo (med stranema 50 in 51) piše: Svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov je v letu 1975 odigral brzoturnir v naši sindikalni dvorani — pravilno je namesto brzoturnir — simultanko.
Slika, s podnapisom Savio avtomatsko previjalni stroj v montaži, med stranema 68 in 69, je narobe obrnjena.
Z radovednostjo so sledili pozdravnim besedam in pesmicam starejših učencev
Starejši učenci so pripravili prvošolčkom kratek kulturni program
Danes vstopate v svoj novi dom — šolo
Ob novi šoli bo zgrajena moderna telovadnica