179. številka.
Ljubljana, v torek 9. avgusta 1898.
XXXI. leto.
Izhaja vsak dan m**-***r. izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman zh avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., U pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld.,  za jedeo meneč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom rafftttta se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina anasa. — Na naroćbe, bre£ istodobne vpo&ilj.itve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plaCnje b« od stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon i6t 3*£.
Še jedna utesnitev slovenskega sodnega uradovanja.
V smislu § 2. postave z dne 23. maja 1883, št. 82 drž. zak. morajo se vsi zemljeknjižni opisi, ki se opirajo na podatke cst.alinske obravnave, izvršiti uradoma, ako stranka v teku G tednov po pravomoćnosti prisojila sama za dotične vpise ne prosi.
Ostalinske obravnava vrše* se vsaj na Kranjskem pri večini sodišč, »ko niso udeležene slovenskega jezika nevešče stranke, v slovenskem jeziku; v slovenskem jeziku se izda tudi prisojilo; vsakdo bi mislil, da se vrši na podlagi prisojila uradno povzročeni vpis v zemljišne knjige slovenski in se izda strankam zemljeknjižni sklep, s katerim se uradoma provzročeni vpis v zemljiščne knjige in zem« Ijeknjižno dejanje dovoli, v slovenskem jeziku. Motiš se dragi bralec. Sklep izda se v nemškem jeziku, naročilo zemljeknj'žnemu uradu istotako v nemškem jeziku, tudi vpis v zemljišnih knjigah vrši se nemški.
To neumljivo postopanje opravičuje se s tem, da mora zemljeknjižni urad sodišču o pravomoćnosti prisojila oziroma preteku obroka G tednov, v katerem stranka za zeraljeknjižna dejanja ni sama prosila, poročati v notranjem uradnem, to je nem ikem jeziku; posledica je baje ta, da se mora na nemško uradno poročilo izdati tudi nemški sodni sklep; nihče ne uvažuje, da dobi ta sodni sklep, ki je ob jednem obveščenje o osnovljenih zemljeknjižaih dejanjih, v roke slovenska, nemškega jezika nezmožna stranka.
Ker posebno na deželi udeleženci za zemlje-knjižna dejanja iz ostalinskih obravnav malokdaj prosijo, dobro vedoč, da se iz vršo tudi brez njih in se mora k večemu za uradni prepis prisojila plačati pri davčnem uradu 2 gld , ako ga sodniji sama ne napravi za 20—30 kr., ki pojdejo za „Papiergeld", —- je posledica temu postopanju sodišč, da je polovica vknjižb v zemljišnih knjigah še nemška, ker ima najmanj polovica zemljeknjižnih dejanj svoj temelj na podatkih ostalinskih obravnav.
Vzroka temu postopanju ne najdeš v nobeni postavni določbi, marveč le v željah,  izraženih od
jednega ali drugega višjega sodnega dostojanstvenika o priliki revizij; in posledica teh želj je, da se vrši d bra polovica vknjižb v čisto slovenskih okrajih v nemškem jeziku in se izdajajo sodni sklepi o t* li vknjižbah slovenskim strankam v nemškem jeziku ; — na ta način se uradoma umetno vzdržuje nemško uradovanje v slovenskih okrajih, ko se ga že stranke in njih zastopniki več ne poslužujejo. —
Pričakujemo, da se tema postopanja sodišč ustavijo naši državni poslanci, ako še pridejo kdaj v priliko, da zamorejo to storiti, pričakujemo pa tudi, da se temu ustavi kranjski deželni zbor in drugi avtonomni politični zastopniki na Slovenskem I
T ■ J ubijani, 9. avgusta.
Goluchowskega odstop. %t dva meseca kol-pnrtirajo razni listi vest, da misli grof Goluchovvski oditopiti. Za glavni vzrok se navajajo veliki ne-vspehi avstrijske zunanje politike na Balkanu, ki se je pokazala prav v zadnjem času naravnost v bengalični luči. Trdijo pa tudi, da bo je Golti-chovvski kroni jako zameril s svojo taktiko napram Španiji mej minolo vojno. nPesti Hirlapa, ki ima baje zveze z baron Banffvjem, poroča, da misli Go lnc-Kowski po jubilejnih no«<ir* odstupili 0Dailj
Nf\v.su pa imenuje barona Kallava kot naslednika. aAgramer Tagblatt" dokazuje, da jo ta kombinacija povsem neverjetna.
Bolgarski knez na Cetinja Knez Ferdinand je imel v Opatiji nedavno sestanek s knezom Ni kito, potem je bil gost rumno9kega kralja, nato ruskega carja in sedaj je na Cetinju gost Črne gore. „Jedinstvo", ki ima navadno prav dobre informacije, meni, da imajo za bodočnost balkanskih državic ti sestanki največji pomen. Macedonsko vprašanje je postalo zopet gorko in vse kaže, da se reši s pomočjo Rusije proti volji Srbije. Ta kraljevina pa postaja vedno bolj osamljena in pada vedno globlje v naročaj Ogerske. Knez Ferdinand je neprestano delaven za Bolgarijo iu zadnja njegova potovanja gotovo niso le navadni poseti, nego so bržčas za četek velikih preobratov, za katere pa plača račun baje neka sosednja država.
Velika napetost mej Rusijo in Anglijo}
ki se je začela takoj, ko so vzeli Rusi luko Port-Arthur za 100 let Bv najem", se je pohnjšala v zadnjem času baje prav zelo opasno. Že dlje časa se poroča iz diplomatskih krogov o ljutem boju mej ruskim zastopnikom Pavlovim in angleškim po-slanikom Macdonaldom v Pekinu na Kitajske«. Doslej je bil zmsgovit ruski upliv. Ruska vlada je napravila iz Port Arthurja moderno bojno luko, proti kateri je angleški \Vei bai VVei prav ničeven. S pridobljenim dovoljenjem, da sme zidati sibirsko železnico skozi Mandžurijo v Vladistok, pa je postala Rusija v velikem, severovzhodnem delu Kitajske gospodar. Mandžursko železnico bodo zidali sami Rusi, ko bo dovršena, ostane v ruski opravi pod varstvom ruskih kozakov. V glavnem mestu Mandžurije, v Kiriou, pa smejo Rusi imeti celo svojo garnizijo. Vse to je razgrelo že itak vroči vzdah mej rivalizujočima velevlastima baje do tolike nevarnosti, da nastane morda vsak hip eksplozija — vojna, in listi poročajo, da je morala prav radi tega princesinja \Valeška nemudoma na Dansko, da deluje vkupno s svojo materjo in sestro — carico-vdovo — na to, da se skrajna nevarnost za mir odvrne. 1 angleški i ruski časopisi pišejo jako bojevito in IfTU&llUU, hiigleSkl Se toltkHnj holj. k-pr jr zadala Rusja tudi v Perziji angleškemu uplivu jako hud udarec.
Mir. Tri mesece in 14 dnij je trajala španoko-ameriška vojna ter se predvčerajšnjim završila s tem, da so se Španci podali ter sprejeli pogoje, katere je stavila zmagovita Amerika. 22. aprila se je napovedala vojna; 1. maja je admiral Dewey uničil špansko brodovje admirala Montoja pied Cavito; 3. julija je rasbil admiral Simpson pred Santiagom brodovje Cervere in nekaj tednov na to je padlo mesto Santiago. S temi vspehi je bila zmaga Amerike zagotovljena, saj so izgubili Španci vse boljše bojne ladje ter so bili španski vojaki tako na Kubi, na Portoriku kakor tudi na Filipinih izročeni Amerikancem „na. milost in nemilost". Španija je torej morala skleniti mir, ako ni hotela nadaljevati in izvršiti svoj samomor. Listi konstatirajo, da so bili Španci   premagani   zlasti   radi   velike zanikernosti
LISTEK.
Ljolječka.
Spisul Fedoi- Sologub. I.
(Dalje.)
Strežnica Fedosja, katera je imela precej neumen obraz, a je bila sicer dobra in čedna ženska se je režala miloatljivi s svojim značilnim izrazom v obrazu, kakor da je zadovoljna, da ji ni treba ničesar reči glede muh svoje gospodarice; na tihem pa si je mislila: »Glej, mati tudi žari kakor ogenj, kakcr da je majhen otrok."
Ljolječka pa se je približala maminemu kota in mama je postajala vedno bolj razburjena ; igra jo je začela zanimati. Njeno srce je hudo utripalo, naslonila se je tesno na steno ter stlačila vso svojo frizuro. In Ljolječka je pogledala v mamin kot ter od veselja zavriščala.
„Ze tu!" je zaklicala glasno in radostno; izgovorila je nž" nečisto, kar je mama zopet razveselilo.
Potegnila je mater za roko v sredo sobe in obe sta se veselili in smejali. Ljolječka je naslonila
zopet svojo glavo na mamino koleno ter šepetala brezkončno ljubeznive besede, katere je izgovarjala tako ljubko-okorno.
Mej tem se je približal Sergej Modjestovič otroški sobi. Skozi priprta vrata je čul smeh, vesele vzklike, hrup in skakanje. Hladen, vender lju bcznivo se smehljaje, svež in raven ko sveča, lično opravljen je vstopil v otroško sobo; okrog njega je vela nekaka snažnost in ledena svežost. Prišel je v sobo, ko se je igra baš naj vesele jše razvila; s svojo hladnostjo pa je spravil vse v zadrego. Celo Fedosja je zarudela, de'oma zase, deloma za milostljivo. Serafima Aleksandrovna je postala mahoma mirna in navidezno mrzla, istako tudi mala, katera se je nehala smejati; pozorno in molče je opazovala svojega očeta.
Sergej Modjestovič je urno prezrl vso sobo. Tu mu je bilo vse po volji: oprava je bila Čedna in elegantna — Serafima Aleksandrovna je skrbela za to, da je bilo okrog otroka že od najnežnejše starosti vse lepo; Serafima Aleksandrovna je nosila vedno okusne ter take obleke, ki so ji dobro pristojale — tudi to je delala radi Ljolječke z istim namenom. Samo nekaj ni ugajalo Sergej u Modje-stoviču, namreč, da je njegova soproga skoro vedno le v otroški sobi.
„Hotel sem ti reči . . . Saj sem vedel, da te dobim tu," je dejal s prizanesljivim nasmehom.
Stopila sta skupaj iz otroške sobe. Potem, ko je Sergej Modjestovič Serafimo Aleksandrovno pustil prvo vstopiti v svojo delavnico, je dejal malomarno, mimogrede, ne da bi podajal svojim besedam posebno vrednost:
.Ali se ti ne zdi, da bi bilo koristno zamalo, ako bi se zadovoljila včasih tudi brez tvoje družbe? Veš zato, da čuti otrok nekoliko tudi svojo lastno osobnost,* je pojasnjeval ko v odgovor na začudeni pogled Serafime Aleksandrovne.
„Tako majhna je še . .
,Saj je to tudi le moje skromno mnenje; zahtevam ne tega — tam je vajino kraljestvo."
„ Premislila si bodem," je dejala žena hladno in uljudno smehljaje se, prav kakor on. In potem sta govorila o drugih stvareh.
II.
Zvečer je pripovedovala  strežnica Fedosja v kuhinji  molčeči   služkinji Darji ter  stari kuharici Agafji, ki je rada  modrovala,   kako rada se mala gospica  z  milostljivo skriva:   vedno  skriva svoj obrazek ter kliče „kuku !"
„ln miloHtljiva sama je kakor otrok/ je dejala Fedosja ter se režala.
vojne uprave, radi splošnega pomanjkanja bodisi na ladijab, orožja in denarja, bodisi na dobrih vo diteljih. Konstatira se pa tudi, da je veliko poni-žanje Španija b svojimi nečuvenimi, neverjetnimi grozodejstvi na Kubi, na Filipinih in v Ameriki žs davno v polni meri zaslužila. Kar so pradedje, dedje in očetje zakrivili, zato se pokore sedaj sinovi. Junaški so bili ti sinovi, toda zastarelih na rodovih grehov niso mogli oprati niti s svojo krvjo. Kakor vedno, pokazalo se je tndi sedaj, da vse slabo se kaznuje in maščuje prej ali slej.
Dopisi.
Iz Ijoftltegtt potoka, 7. avgusta. Občina Draga šteje okoli 15000 prebivalcev in daje c. kr. okrajnemu sodišču v Kočevju obilo pravnega opravila. Če hoče priti kmet iz Drage v Kočevje z vozom, mora se voziti čez Loški potok, Sodražico in v R bnico in od tod z ž-deznico v Kočevje. Daljava po tej črti iz Drage v Ribnico znaša 32 km ; če pa hoče peš iti, mora hoditi čez strme hribe in doline čez Gotenico v Kočevje. Po tej poti rabi 4ober pešec iz Dr«ige v Kočevje osem ur. Opomniti pa moram, da v zimskem času ni mogoče iti po tej črti in sicer zaradi visocega snega, žametov in ledenih tal. Tudi sodna komisija mora se jedne teh potij poaluž ti, ko prihaja v Drago. Ne morem in nočem povedati, koliko vsaka teh komisij ubozega kmeta stane. Da bi Dragani pri svojih pravnih opra vili h stroške in čas prihranili, prosili so, da naj se občina Draga, ki obstoji samo i« katastralne občine Draga, priklopi c. kr. okrajuemu sodišču Lož. — Ker pa nimajo Dragani cestne zveze z Ložom in ker se je v preteklem letu odprla lepa okrajna cesta iz Loškega potoka v Sodražico in ker je sklenila občina Loški potok zaradi pridobljenih ugodnostij, da hoče še ostati pri c. kr. okrajnem sodišču R b* niča, prišli so tudi prebivalci občine Drage do pre pričanja, da je tudi za nje najbolje, ako se pridruži njih občina c. kr. okrajnemu sodiš 'u Riboca. S tem jim bo v etično gospodarskem obziru mnogo pom% gano. Občina Loški potok ima sedaj svoje uradne dnove, kamor prihaja c. kr. okrajni sodnik iz Rib niče vsak mesec. Tu opravljajo kmetje svoja pravna opravila. Tožbe in prošnje is zemljiško knjigo in za eksek icije jemljejo sa na zapisnik, tukaj se vr-e razprave o tožbah, tukaj se dokončujejo zapuščinske obravnave, tukaj se zaslišujejo priče, tukaj se legalizujejo podpisi, tukaj dobi kmet dober svet v ti ali drugi pravni zadevi. Koliko časa in stroškov se s tem pribran1, koliko jeze in sovraštva se s tem odstrani! — Na takem uradnem dnevu bi zamogli Diagaui vao svoje pravne stvari v kratkem Bsau ia vršiti, ker Draga je od Loškega potoka le 9 km oddaljena Loški potok si je ustanovil svoje mirovno sodišče in to začne delovati, ko izda deželni odbor od deželnega zbora ukazani poduk in tiskovine De lokrog tega mirovnega sodišča se bo zamogel raz tegniti tudi na občino Draga ker bosta ohe o brini v jednem sodnem okraju. — Ce pr dejo Dragani v Ribnico, bo za nje v političnih zadevah dobro, ker bodo hodili na uradne dnove v Ribnico in ne v Kočevje. Sicer bi bilo pa potrebno, da bi imel Kočevski glavar vsaj v poletnih mesecih svoje uradne dnove v Loškem potoku za rbčine Loški potok, Drago in Travo Upanje je, da se to kmalu zgodi. Ložje prihaja jedaa, osebi na državne stroške v oddaljene kraie, kot da hodi veliko strank in županov zaradi vojaških, šolskih, obrtnih in politično kazenskih stvarij na sedež glavarstva — Za občine Loški potok, Drago in Travo so določeni zdravstveni dnovi. Zdravnik iz Ribnice ho prihajal vsak teden v Loški potok. Na očesnih boleznih trpeči kmetje in gospo dinje, ki se zdaj zatekajo v Ijubljansk i bolnišnico .--p--
Agafja je poslušala ter majala grajajo z glavo; njen obraz je postal strog in oponosen.
„Kaj škoduje to mdostljivi : seve njej ne nedostaje ničesar,* je dejala; „vender, da se tudi go spica vedno skriva, — to pa ni dobro,"
aZakaj ne?"   je  vprašala Fedosja radovedno.
Nje dobrovoljni, rudečelični obraz je bil vsled radovednosti Bličen obrazu surovo pobarvane lesene punčike.
aDa, to ni dobro", je ponavljala prepričevalno Agafja, „nikakor ne!"
„ Zakaj ne?"je vprašala Fedosja iznova Smešen izraz radovednosti v njenem obrazu se je še p jvečal.
„Skriva se in skriva ter se bo končno popolnoma skrila/ je dejala Agafja s zamolknim glasom, mej tem ko je boječe po strani pogledovala k vratom.
„Joj, kaj praviš! je zaklicala prestrašena Fedosja.
BPrav tako je, le pazi na moje besede," je dejala Agafja z gotovostjo, „to je najvarnejši znak."
Starka si je ta „znak" vsekakor sama iznmila — a bila je mahoma preverjena o njem ter ponosna na svojo bistroumnost. (Dalja prih.)
zdravit, pričakujejo, da storita deželni odbor in glavarstvo svojo dolžnost, da se ta sklep k malo vre-sniči. Kdor je zdrav ali kdor ima pri rokah zdravniško pomoč, ts ne ve, koliko ds od sveta ločeno ljudstvo trpi. — Loški potok ina svojo posojilnico, ki večinoma z osebnim kreditom deluje. S tem veliko pravd in eksekucij zaduši. Loški potok ima krepko gasilno društvo in vilo napredujočo kmetij sko podružnico, ki ima kaj lep sadni vrt Občina Loški potok si sesida v kratkem krasno petrasredno Ijndsko šolo in si je kupila na najlepšem krajo po slopje za 9000 gld., kjer bode prostor za občinski nrad, posojilnico, mirovno sodišče, uradne dnove, za že obstoječe pevsko in bralno društvo, za stanovanje občinskega tajnika, za stanovanje dveh uči teljev, za gasilno društvo in za gospodarsko zadrugo, katera se v kratkem ustanovi, a katera se bo le bolj s poglavitnimi rečmi, kakor z lesno tr-vino ia z nakupom vina in žita na debelo in z nakupom umetnih gnojil in semen pečala. — Pri vseh tukaj navedenih stvareh so Dragani več ali manj na Loški potok navezani. — Vidi se torej, da se zamore le na ta način povzdigniti Draganov duševna moč in blagostanje. Le na narodno gospodarskem loškopotoškem ognjišču zamore se Dragan oživeti, da mu ne bo treba zaradi obstoječe duševne in telesne bede svojega rojstnega kraja zapustiti in se v daljne kraje preseliti. Zda) šteje sodni okraj Kočevje 19861, Ribnica pa le 13 431 duš. S tem bi se nekako zravnalo število prebivalcev v teh dveh sodnih okrajih. Z ozirom na vse to, sklenil je v preteklem letu občinski zastop Dt-age, da se hoče izločiti is sodnega okraja Kočevje, in da hoče priti k sodnemu okraju Ribnica in je odposlal vsled tega dobro utemeljeni prošnji na deželni odbor in na deželno vlado. Zanesljivo pričakujemo, da bodo oblastva v Kočevji o tej zadevi mirno in stvarno poročala, da ne bodo iskala zaprek tam, kjer jih ni. — Kmet ne sme biti sredstvo za politične barke. On hoče mirno živeti. 4 .-, prebivalcev v Dragi je Slovencev, 1 „ je pa Nemcev. Oblastva v R bnici bodo pravice Nemcev vestno varovala. To zamorejo potrditi nemški prebivalci katastralne občine Grčerce, ki spadajo k županiji Dolenja vas, torej pod s d m okraj Ribnica.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9 avgusta
— Županski shod.) Na županski shod dae 16. in 17. t. m. so povabljeni kot gostje tudi vsi slovenski deželni in državni poslanci. Dne 16. t m. na predvečer shoda bode ob osmih zvečer na vrtu „Narodnega doma* veselica s petjem, godbo in s prižiganjem umetnega ognja. Pri tej veaelici priredi odbor narodnih dam pod predsedstvom gospe pod-županje Marije pl. Bleivveis Trsteniške bazar na korist fonda za Prešernov spomenik. Dolžnost ljub -Ijanskega občinstva je, da se te veselice udeleži in tako izkaže čast od vseh stranij domovine došlim županom.
— žirokouatni gospod Gabršček čegar perfidni napad v „Soči" na dra. Tavčarja sta s toliko slastjo ponatisnila „Sloveoec" in „Slov. List", ni tisti neizprosno slovenski rodoljub, tisti značajni in dosledni korenjak, kakor se del* v svoji , Soči V Evo dokaza! Ta isti Andrej Gabršček je pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani sub praea. 30. novembra 1897, Št. 1106J, vložil proti neki bivši odločno na rodni firmi v Ljubljani nemško tožbo, katere naslov se glasi: An das k. k. Landes- sls Handels-gericht Laibach. Klager: Goriška tiskarna v Gorici A. Gaberšek in G5rz durch Dr. M* zimilian VVurzbach,   Advokaten  in Laibach, gegen
Beklagten   Herrn   A..... Z......., Handels-
mann in Laibach. KI age vvegen Rechenschaft aus einem C >mmiasionsgeschafte s. Anh Dr. M;*x railian \Vurzbach m. p. Ta tožba je bila potem vsled nve« ljavljenja novih zakonov in temn sledeče premene pristojnosti odstopljena c. kr. okrajni sodnji v Ljubljani, kjer se sedaj nahaja v aktu C IV 74/98. Slovenec Gabršček se je proti slovenski firmi v Ljubljani pravdat v — nemškem jeziku"
— (Vabilo.) P. n. ndeležniki letošnje XIII. skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici, ki nameravajo dne 10. avgusta v Ljubljani prenočiti, in p. n. Ljnbljančanje, naj se ob 8. uri zvečer t. d. prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca „pri ZvezdiVodnikov trg. Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno slavno „Slovensko trgovsko pevsko društvo". — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (f Avgust Skaberne ) Po dolgi in zelo mučni bolezni je zatisnil preteklo soboto na veke svoje trudne oči trgovec in posestnik g. Avgust Skaberne star šele 44 let. Pokojnik je bil čist in blag značaj, odločen narodnjak in izmej najodličnejšib zastopnikov narodnega trgovstva ljubljanskega. Bil je Člen trgovske obrtne zbornice, upravnega ravna-
teljstva mestne hranilnice, trinajst let tajnik obsežno delujočega trgovskega bolniškega in podpornega društva, člen in odbornik različnih narodnih društev itd Ob njegovi rakvi žaluje vdova s dvema sinovoma, brat, dve sestri, večje drugo sorodstvo in nebroj znancev, prijateljev in čeatilcev. Pogrešala ga bodo narodna in strokovna društva, občutno pogrešal zlasti narodni trgovski stan, kojemu je bil izvrstna opora. Pogreb, kateri se je višil včeraj, je najbolje pokazal, koliko iskrenega spoštovanja je pokojnik užival v vseh ljubljanskih krogih. Na krsto je bilo položenih nebroj vencev, pogreba pa se je udeležilo jako mnogo občinstva iz vseh slojev ter društvi „Sokol" in „Slavec" z zastavama, čast pokojnikovemu spominu !
— (Potresne d oklade) dobili so že vsi uradi, izvzemši poštne uradnike Zikaj morajo ti dlje čakati nanje, nam ni umevno, saj jo poštni uradniki prav tako nujno potrebujejo kakor drogi.
— (Pri sadnji dirki .1 brv. dr. biciklista") katera se je vršila predvčerajšnjim v Zagrebu, dobili so naslednji slovenski dirkači darila: Akv. Grassi I., Avg. Speil II., Drag. Bohinec III. darilo, vsi pri točki »Zveze slov. kolesarjev". Gg. Speil in Bobinec dobila sta tudi vsak jedno darilo kot vodiča pri glavni vožnji. Udeležilo se je dirke 6 naših dirkačev in nad 20 slovenskih kolesarjev. Ztbiva je bila izvrstna in vzprejem od strani „1. hrv. dr. biciklista" jako gostoljuben.
— (Dve hranilnični knjižioi kranjske hranilnice) izgubil je včeraj popoludne na cesti mej Ljubljano in Brodom pod Šmarno goro Martin Zamer, posestnik v Vogljah prt Krao ji. Na jedno knjižico je bilo vloženih 1200 gld., na drugo pa 400 gld. Izgubil je tudi veliko usnjato, na obeh koncih sešito denarnico, v kateri je bil jeden stotak in 7 petakov. Mogoče pa je tudi, da je bil Žumer okraden. Isti je bil vinjen in je na vozu spal. Poleg njega peljal se je neznau človek, kateri je voz in njega zapustil nekje v Št. Vidu.
— (Semenj.) Na semenj dne 8 avgusta je bilo prignanih 641 konj in volov 368 krav in 127 telet, skupaj 1136 glav. Kupčija je bila srednja; najb Ije so se prodajali pit&ni voli, katere so mesarji po nizki ceni kopovali.
— (Iz Ribnice) se nam poroča: Zanimanje za občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda je občno. Dne 10 t m. zvečer pride sem črnomaljski godba. Trg bo v zastavah. Postavljena bodeta dva slavoloka. Posebno gospe in g isp dične so delavne. Tekom 14 dnij so ustanovile žensko podružnico, katera šteje zdaj že čez 120 udov Ribnica, Dolenjavas in Sodražica so dale največ udov.
— (Z Bleda) se nam piše: 0 naših letoviških in občinsko gospodarskih zadevah se prav malokdaj kaj čita. Želeti bi bilo, da bi zmožni Blejci večkrat kaj pisali, zlasti o naših domačih gospodarskih zadevah. Odkar imamo novo županstvo, se že vidi zanemarjenost po Bledu, posebno v Gradu so občinska pota skozi vas kakor graben zapuščena, a klerikalni načelnik gospodarskega odseka, namesto da bi skrbel za občin ka pota, se tožuje za javno vodo, za katero postavno ni opravičen, in je že provzročil nepotrebnih stroškov 57 gl. — Gospodje Oblak, Mrak in Še Evgen, ki ste obljubo val i boljšo občinsko upravo — nadelo! In ker ste jedino vi zmožni pravih svetov, svetujte vašemu gospodarskemu odseku kako in kaj da ne bo nepotrebnih stroškov 1 Gospod Mrak, delujte, da ne že. vendar napravi prepotrebni most na Boh. Be!i| S čakanjem se zna primeriti nesreča ali pa da voda most vzame. O občinskih zadevah se bodemo v kratkem zopet oglasili. Za tujce je zdaj prav kia-no vreme in je na Bledu prav živahno gibanje. Dne 15 avgusta napravi d 'mače gasilno društvo ljudsko veselico pri J. C. Javančiču na Mirnem
— (Šolska izvestja.) Letno poročilo štiriraz-redne ljudske šole in ž njo združene obrtno nadaljevalne šole v Št. Vidu pri Ljubljani izkazuje, da je v minolem letu na ljudski šoli poučevalo pet učnih močij šolskih otrok pa je bdo 358 Na obrtni nadaljevalni Šoli so poučevali štirje učitelji, učencev pa je bilo koncem šolskega leta 136.
— (Jubilejsko slavnostj priredita šolska mladina in prostovoljno gasilno društvo v Dolskem pri Dolu dne 14. avgusta t. 1. v gostilni pri Fr. Zupančiču v Kamnin
— (V treh dneh dva požara.) V ško-cijanski fari pri Mokronogu sta bila v treh dneh dva požara. Dne 2. t. m. popoldne ob 6. uri nastal je ogenj pri pnsestnici Ani Praznik v Hrastuljah, četrt ure od Škocijana oddaljeno; zgorele so v kratkem do tal hiše posestnice Ane Praznik in Martina Sedlarja ter k temu spadajočih pet gospodarskih poslopij. Posebno škoda je tudi okolu hiš nasajenega zelo lepega in mladega sadnega drevja. Skoda se ceni na 1100 gld. Ana Praznik je bila zavarovana za 650 gld , Martin Sedlar pa za 3(>0 gld. Ogenj je zanetil Praznikov triletni deček, kateri je z žvepleukami pod kozolcem zakuril. Zopet jedna britka skušnja, kako se res vse premalo pazi na majhne otroke. — Drugi požar je bil dne 4. t. m. Grmovljah, pol ure oddaljeno od Škocijana. Ob devetih zvečer ie začelo zelo močno grometi in ko nečno je treščilo v pod posestnika Franca Kirarja.
Pod se je takoj unel in začel z velikim plamenom goreti.   Ogenj ee je kmalu razširil na hiše Franca Kirarja in Martina Šamra, kateri sta popolnoma pogoreli ter ee pet zraven spadajoči!] gospodarskih poslopij, zgorele so tudi tri svinje.   K malo bi bili zgoreli tudi Štirje možje,  kateri so že spali na tistem poda, v kojega je treščilo. Le z veliko težavo so jih vse omamljene še  pravočasno  rešili gotove emrti.  Zahvala pri tem požara bodi na tem mestu izrečena v imenu pogorelcev in vseh Grmoveljčanov, vsem, kateri so prišli v tako obilem  številu gasit, posebno pa še Skocijancem, kateri so bili v kratkem na mestu požara, ter neutrudno in z v zgled no marljivostjo gasili požar, ker, ako se bi požar razširil le par metrov v stran, potem bi bila pogorela skoro gotovo vsa vas, broječa do 40 hišnih številk. Škoda znaša do 1800 gld. Franc Kirar je bil zavarovan za malo svoto, Martin Šnmer pa ni bil zavarovan.  Zelo je obžalovati pri tem, da nimamo v Skocijanu nobene brizgalne, kakor tudi daleč na okrog v sosednih občinah ne.   Tudi gasilnega dru Itva ni nobenega. Pri gori omenjenih dveh požarih bi se bilo z brizgalno zelo uspešno gasilo, ker je v bližini požara obilo vode.   Pred nedavnim časom ae je v Skocijanu že osnovala požarna bramba ter so se njena pravila že potrdila. Nabralo se je tudi v ta namen nekaj denarja, a se je od strani znane gospode ustanovitvi požarne hrambe z vso silo nasprotovalo toliko časa, da se je misel na ustanovitev popolnoma opustila. Tako nimamo še do danes v Skocijanu požarne hrambe, ne brizgalne ter tudi ne prav nobenega vspešnega orodja zoper požar, in smo tako prepuščeni samo — varstvu sv. Flo-rijana, kateri nam tudi ni dolžen pomagati pri požarih, ako si sami nečemo pomagati. Sliši se sedaj po tolikih britkih izkušnjah   it  nesrečah   pri po žarih glas, da se končno vendar-le resnično ustanovi požarna bramba, katere ni na tri ure okrog od  Škocijana in  katero  imajo že  povsodi   še v veliko  manjših  občinah  in  v  veliko neugodnejih razmerah, nego so tukaj, in kar tudi želi večina tukajšnjega prebivalstva.
— (Slovensko pevsko drnštvo .Vranska Vila") razvila in blagoslovila bo dne 8. septembra v proslavo 50letnega cesarskega jubileja svojo do štveno zastavo. To še sicer mlado društvo šteje do 60 izvršujočih členov, ki se marljivo vadijo v petji. Po pripravah Bodeč, bode to najlepša jubilejna slav-nost Savinjske doline. Odbor se čez vse trudi, pripraviti došlim gostom pravo, neskaljeno domačo zabavo.
— (Čehovinov spomenik.) Z ozirom na naš dopis, v katerem je bilo povedano, da so razposlana vabila na slavnost razkritja Čehovinovega spomenika pisana samo v nemškem jeziku in da je tudi napis na spomeniku napravljen samo v nemškem jeziku, se nam poroča, da je napis na spomeniku napravljen v slovenskem in v nemškem jeziku.
* (Lepe besede ruskega carja ) Ta mesec odkrijejo v Moskvi z velikimi slovesnostmi spo menik nesrečnemu carju A'eksandru II. Priprave se delajo velikanske. Moskva pogosti pri tej priliki 227 še živečih členov carjevega spremstva. K .kor znano, je bil Aleksander H. žrtev anarhističnega atentata. Bomba mu je odtrgala obe nogi ter ga tudi v prsa smrtno ranila. — Pri tej priložnosti sporočajo ruski časopisi, da hodi tudi sedanji car, Nikolaj II, največkrat brez vsakega spremstva, ki bi ga varovalo sovražnikov. Ko so ga na to opo zorili, je odgovoril: „Prisegel sem, da Čem živeti in umreti za Rusijo, in meni je vsejedno, na kakšen način umrem za Rusijo.
* (Nesreča na Franc Jožefovi železnici.) Kakor smo že v brzojavu javili, dogodila se je predvčerajšnjim ob pol 2 uri zjutraj pri G roti adu velika nesreča. Lokomotiva brzovlaka se je nakrat pohabila in vlak se je ustavil. Os bm vlak, ki vozi takoj za brzovlakom, je vozil baje prenaglo, zato ga strojevodja Balling ni mogel več ustaviti, dasi so ga — seveda prekasno — pokajoče kapice opo zorite na nevarnost. Lokomotiva osobnega vlaka se je zarirnla v zadnji voz brzovlaka ter je bilo vsled silnega sunka in udarca ranjenih okoli 50 ljudij, mej temi 7 jako nevarno, 21 manj nevarno. Balling je že umrl.
* (Sultanov dar.) Knez Nikola je prejel pismo od sultana, ki mu javlja, da mu bo koncem meseca poslal v Bar ladijo, katero je zanj naročil. Obenem je povabil sultan kneza, naj ga v tej ladij i pose ti.
* (Sleparska dobrotnika) V Toulonu sta .priredila podjetnika Alazraki in Greve v ondotnem velodromu na konst rodbinam tist h nesrečneže v ki so se p« topili z ladijo „Bourgogne", borbo z biki. Ljudstvo je kar drlo v velodrom ter se pretepalo za vstopnice. V kratkem času se je nabralo okoli -4000 ljudij, ki so jedva pričakovali borbo. Toda -čakati so morali l1 a uro, in takrat se jim je povedalo, da sta podjetnika z vsem denarjem — pobegnila, ne da bi bila komu kaj plačala in da vsled tega ne bo predstave Silna ogorčenost se je pola et la ljudij; razbili so vse klopi ter končno zažgali velodrom.
Darila, i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
«o od 15. julija do 5. avgusta nadalje poslali: G.
dr. Glaser in tovariš 3 gld. namesto venca na Kru šičevo krsto. „Prirodopiaoi pouk" spisala Schreiner in Koprivnik, 21 gld. 28 kr. Pri občnem zbora nabranih 12 gld. 55 kr. Čisti dohodek koncerta, prirejenega meseca majnika, 33 gl. 47 kr. — Podruž-n c» sv. Štefana na Zilji po g. V Janku 12 gold. 77 kr. — Slavna hranilnica v Ljubnem na Štajerskem 5 gl. — Slavna posojilnica v Logatcu 10 gl. Zbrani narodnjaki in narodnjakinje ob priliki podoknica premil. g knezoškofa v Ljutomeru 2 gold. 65 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g Mariji Drukar 68 gld 30 kr. — Podružnica Novo mesto 115 gld. — Podružnica v Bovcu 11) gld za leto 1897. in 22 gld. za 1.1898. — Podružnica v Selcih 15 gld. 80 kr. — G. J. Sadnikar v Kamniku 100 gold. kot Čisti dohodek skupne veselice moške in ženske podružnice, z namenom, da postane pokro viteljica kamniška ženska podružnica (pred-tednica).
— Slavna posojilnica v Celju 50 gld. — G. Franc Snšnik v Škofji Liki iz nab ralnika 1 gld. — Zaspanci iz Kr. G 1 gl. — Č. g. dekan Gantar za .L. N." 1 gld. — G. knj'gotržec Schvvnntner za 2 „L. N ■ 1 gld. — Podružnica v L«t ji 56 gld. — Č g. Val. Mikuš, župnik v Št. Juriiu ob juž. žeji. f>i) kr.
— Zbirka mej Slovenci v Kočevju 10 gl. — Moška podružnica v Kranju po g. blagajniku Fr. Luznarju 79 g d — Podružnica za Kotraaro V*-s in okolico 12 gld. — Ženska podružnica za Maribor in r kolico 150 gld. 52 kr. — Bog živi vss darovalce I Uljudno se prosijo podružn čna blagajništva, ki še niso poslala doneskov, da bi to storila te dni pred glavno skupščino.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Za .Narodni dom" v Ljubljani je daroval g. dr. Ivan Tavčar 20 kron namestu venca na krsto gosp. Avgusta Skaberneta.
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G.
Anica Vernik nabrala obt priliki izleta v Podlipo, prirejenega po gospe Bnlej, 2 5 kron. — Gospa Ema Bežek, notirjeva soproga v Zttičini, nabrala v veseli družbi, dan po novi maši uovomaš nika g Potokar.a iz Zatične. 2 0 kron. —-G. nad-učitelj Žiro vnik v Št. Vidu nad Ljubljana, nabral 20 kron pri obedu, ko so praznovali učiteljski abitnjentje iz I. 1873 svojo 25letoico v St. Vidu pri Jožefu dne 3. avgusta. — Skupaj 6 5 kron. — Živeli vrli darovalci in njih nasledniki !
Književnost.
— Jubilejni spisi. Družba sv. Cirila in Metoda izda te dni knjižico: „Franc Jožef, cesar avstrijski. Spisal ravnatelj učiteljišča Fr. H obad". Veliko bolj obsežna je od r.n , ki jo je Bp:sal ravno ta pisatelj za družbo 1. 1888. O i več je govoriti o lepoti Hubadovih spisov. L" malokomu je namreč dan tak pripovedovale« talent. Spisana je ta knjižita za mladino sploh ; posebno ugajala bode bolj odrasli mladini. Vsakemu slovenskemu bralcu pa jo je priporočati zato, ker bo spoznal iz nje popolnoma svojega cesarja  Ima 72 stranij.
Ob jednem izide 64 stran'j obsegajoča knjižica : „N*š cesar Frm Josip. I Spisal prvomestn k družbe sv. Cirila in Metod t Tomo Zupan. Ta knjižica je pa namenjena bolj naši mladeži po ljudskih šolah. Ker se otroci posebno v-seli podob, ima na 30 straneh 27 podob. V množini podob je torej gotovo ne prekosi nobena Nlična slavnostna knjižica, b diši že spisana v katerem koli jeziku. So pa vse podobice tako izbrano lepe, da jej tudi v tem menda ne bo nobena druga jednaka. Kar naravnost presunljive so nekatere Tako na pr. slika, kako vojaški župnic Cic deli sv. odvezo kranjskemu pešpolku pred bitko pri Kustoci dne 24 junija 1868 leta. Natisnjena je bila pred leti v .Dom in Svetu* in je obujala takrat občno pozornost mej Slovenci. Urednik dr Lampe sam jo je pohvalil in pristavil, da mu m kmalu kaj všeč, ta Hlika pa. Ohhka tej slavnostni knjižici je taka, kot „Pomladanskim glasom", torej zelo priročna. Ves ujen utis je slavnosten, ker je natisnjena vsaka stran v lepem okvirčku in ker je papir zelo hi. Pisalec Tomo Zupan je hotel že z lepo obliko upli-vati na mladino In to ni mala stvar pri odgoji mladeži. Zato ni štedil stroškov in je raje založil knjižico sam. nego da bi bil obloževal družbo sv. Cirila in Metoda še b tem drug m slavnostnim spisom Hoče pa tudi s to knjižico družbo materijalno podpreti To se zgodi potem, če Slovenci vseh pokrajin sežejo z veseljem po njej in je ne bo šole, kjer bi je ne delili mej mladino. Umerjena je za vse slovenske pokrajine, ker itn* razun treh cesir-jevih podob «dike s Kranjskega, Štajerskega Koro škegn, Goriškega, Tržaškega in Istre. Zgodovinsko zauimivi sta posebno dve potresni si ki iz Ljubljane Vsak slovenski otrok bo tore) v podobah knjižice gledal svojo domačo dež-lo. Knjižica je raz teljena v 25 poglavij, torej je Zelo pregledna, kar tudi mora biti za mladi«.o. Vsebina njena sega v najnovejšo dobo. Kako je 24. junija t. 1. slavila dunajska mladina cesarja, že to pripoveduje. Premišljena je dobro v njej vsaka beseda Pri mladini ima često-krat že jedna sama nepretehtena beseda slabe posledice. Na to posebno opozarjamo Diči jo velika čistost slovenskega jezika. Csna tema dvema jubilejnima knjižicama se pove ob svojem času. Naro čate naj se pa obe pri trgovcu in knjigovezu gosp. Ivana B naču v Ljubljani. ^%
Telefonična in brzojavna poročila. Zveza z Dunajem je danes popo-ludne zopet pretrgana.
Dunaj 9. avgusta. Občna sodba je, da je negativni uspeh pogajanj nuj avstrijsko in mej ogersko vlado položaj jako poostril. Banffv je odklonil vsak nagodbe ii provizorij sploh in zlasti uveljavljenje nagodbe ali nagodbenega provizorija v Cislitvanski s § 14. Predno sta se Banffv in Lukacs vrnila v Budimpešto, sta imela daljšo konferenco z gn fora Golucbowskim. Nekateri listi trdo, da pogajanjem m m a v str jsko in mej ogersko vlado še ni konec, drugi pa sodijo, da odloči cessr koj sedaj in 8ic*r na podlagi poročila gn fa Golucbowskega, kateri je že v< eraj popoludne odpotoval v Ischl in bil danes dlje časa pri cesarju v a*dijenci.
LVOV 9 avgusta. „Kurjev Lwowskiu zatrjuje, da želi avstrijska vlada, naj bi B inffy demisijoniral, da bi nova ogerska vlada mogla privoliti v uveljavljenje nagodbe s § 14.
Budimpešti. 9. avgusta. Tukajšnji listi poročajo soglasno, da se ogerska vlada ni udala zahtevam avstrijske vlade glede na godbe. Banffv obrazloži v prvi seji posUnske zbornice, katera bo dne 5. septembra, stališče ministerstva. Listi nam gavajo, da avstrijska vlada nima druzega sredstva, obnovit na godbo, kakor premembo državnozborskega volilnega reda.
Rim 9   avgusta.  Papeževa, včeruj zve čer izdana enciklika,  je naperjena  proti raz pustu   katoliških društev in   proti ustavlenju katoliških   listov  povodom   zadnjih revolucijo narnih pojavov v Italiji. V encikliki prottstuje papež proti   postopanju   italijanske   vlade, ka tero imenuje svojevoljno žaljenje princip« pravičnosti in  žaljenje   papeža,   čigar položaj je čedalje m znosnejši.
Madrid 9. avgusta. Nekateri listi trde, da španska  vlada  še   ni   definitivno  sp eela m rovnih pogojev, ampak da j h je vzela samo na znanje,   da  pa jih  predloži  v odobrenje j parlamentu.
Madrid 9. avgusta.   V vojaških krog h j je vest, da hoče vlada sprejtti mirovne pogoje I američanske, obudila največjo nezadovoljnost. Vodja nezadovoljnih elementov ie general W-yler.
London 9 avgusti. Poročila iz Pekinga javljajo, da je kitajska vlad* dovolila ruskemu komisanu za n kup sveta v s vrh o ?grndbe že leznice Port Arthur Kir n, katerega je bilo pre bival8tvo prignalo, da se vrne in mu obljubilo ; podporo kitajskih cbLstev.   Vsled nosprotstva j prebivalstva   proti   ruskemu   funkcijonarja se : lahko zgodi, da Rusija intervenira, in da pod pntvezo intervencije ekupira Maodžursko.
Narodno-guspodarske stvar
Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev.
(Konec.)
II. Sprejeta resolucija v stvari načel slovenskega posojilništva: a) Ničela, po katerih so osnovane obstoj* e slovenske posojilnice, so v obče d »bra. b) Stareišim in većim posoj Inicara sploh ne kaže, svoja pravili spreminjati dokler jih ne primoralo v to udje ali zakoni ali važne okončine, c) Mlajšim posojilncam pa, ki delujejo na umerili, kjer je še majhn* izobraženost, kaže, da svoja pravila uravnajo v smislu zakona dd. 1. junja 1889, ako še niso urejena v tem smislu, č) Kmetsku posojilnica naj so osnovan* sploh bolj v duhu Rtif fetsmovem kol ker le dovoljuje to zadružni zakon, vender naj bode narelstvo previdno, da ena sama oseba ne dobi vaega zavoda v oblast, d) Kjer je sodišče, a poso|ilnice s-i ni, pa naj se osnuje prej ko prej. V velikih sodnh okrajih )e prostor* tudi za dve posojilnici; v tem slučaju naj se teieo razdeli Ti zavodi so pa potrebni rudi v diiiu' h večin krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. na Koroškem, nt Primorskem, v kočevskem okraji, ob Dravi in Muri na Štajerskem. e< Kjer sta v majhnem okraji dve posojilnici, naj se zdra-ž te. Kjer sta na sedežu sodišč* za dotičn< okraj tudi dve posojiluici, oaj ima vsaka po nekaj občiu. oziroma župnij, ali pa naj se združite, f) V svoia pravila naj vse slovenske posojilo ce uvedejo določila, da udje načelstva morejo od svojega zavoda ie v sporazumijenji z nadzorstvom na nosu 1 i dobivati. Poroki pa mk-ikor uh monjo biti. III. Sprejeta resolucija v stvari organizacije slovenskega posojilništva: a) Vsaka posojilni ca imej svoje nadzorstvo, sestojVče iz najmanj treh oseb. b.) Vsaka posojilnica pripadaj kakor člen h kakemu društvu, ki po svojih pravilih nadzoruje posojilnice, c) Slo venske posojilnice naj materijalno podpirajo tiste slovenske denarne zavode, od katerih dobi vaj j o w
same jednake podpore, č) Vsa društva in zadruge, ki so namenjene v podporo slovenskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi ee pospeševalo slovensko posojilništvo in vse slovenska gospodarske zadruge. Ta organ je ob jednem glasilo v«ek slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo duševno in materijelno. d) Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste slovenske gospodarske zadrnge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom. IV. O strokovni izobrazbi členov načelstva slovenskih posojilnic je prevzel referat zastopnik posojilnic  't Stari trpj in Lož, g. Fr. Peče.
sprejeta je bila sledeča resolucija: Prvi splošni zbor slovenskih in istersko hrvatskih posojilni c izreka za nujno potrebo, da posojilnice in njih zveze delujejo na to da se ustanoviio poučni knrzi za temeljito izobraženje posojilmških upravnikov ali d* se pošiljajo k posojilnicam vešči pouče vate I j i.
S trikratnim slava klicem na presvetlega ce sarja se je zbor zaključil.
Izborno dolnjo
^Tanao-Chinin tinktura za lase ^55
jkrepčuje  in ohranjuje  lasišče in preprečuje izpadanje laa Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO Ur.
Jedina zalsga —23)
lekarna JI. Leustck. ljub liana
Resi jeva cesta St l, zraven mesarskega mostu. Teleton Htev. «.*!■*.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m.
B 0 M m <	CaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v "C	Vetrovi	Nebo	i« -O I« O. m
8 9. »i	svečor 7. zjutraj '2. popoi.	7.T2 6 731 1 728 8	22 0 181 244	sr. jzah. sr. sever sr. jat?	jasno jasno oblačno	00
Srednja  včerajšnja temperatura 99*4',   ta 3 0" nad mw nultom.
			
dn" \). avgusta	1898		
Skupni državni dolg v notah .   . .	.   .   101 *ld. 80 kr.		
Skupni državni dol« v srebru	.   . 101	•	80 ,
	.   . 121		88 ,
	101	•	•j.r> .
O'jnrska data renta 4U,'0 ....	.   .   . 120	9	78 ,
	.   .   . 98	•	5!> ,
a-vstrn-ngernko bančne delnice	.   .   . 901»	it	
Kroditne delnico......	.   .   . 361	■	60 [
London ista........	. 12!)	d	—
Ncm&ki drž. bankovci ia 100 m.trk	.   .   . 58	m	88»/. .
	.   .   . 11	9	w .
	.   .   . 9	9	
	.44	n	30 „
			
Zahvala
Podpisana izrekam tem potom vsem sorodni kntn, prijateljem in snsncem najiskrenejSo zahva'o, ker so me mej boleznijo in ob smrti mojega pre-Ijubljenega soproga, gospoda
Jurija Rakoše
o. kr. pismonoSe
tolažili in mi izkazovali svoje srčno sočutja. Isto-tako se zahvaljujem prečast duhovščini, posebno blagajniku g. J. GroSeljnu, VBera g«;, pismo-nošam, postnim slugam, darovalcem vencev in vsem častdira spremlievalcem dražega rajnkega k zadnjemu počitku. Rog povrni stotero vsem za vse!
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1898. (1210) Žalujoča soproga.
Izučen kurjač
vzprejmo ee        m 82—p) v tovarno za lep (lim) v Ljubljani.
Stanovanje
na Msstnem trgu, 11. nadstropje, z uporabo vrta. ss odda z oktobrom. — Povpraša naj se v lekarni Trnkdczy-jsvi. (t206—i)
Prodajalka
spretna v trgovini z mešanim blagom in v prodajanji se vzprHjm* pri Lel»iii|g«»r cV Iter^nuiHii
v 1,11 i ji. V ponudbah pove uaj se starost 1209-1
Mlin in žaga
v bližini Ljubljana, z jako dobro vodno močjo, se s novim ictotu »dda.Htia v ua|eni. Zraven je tudi malo gospodarstvo (1208—1) Natančneje pove upravništvo „Slov, Naroda".
Trgovska prodajalnica
v Špitalskih ulicah ali na Glavnem trgu bi se prevzela takoj ali pa za pozneje.
Prijazne ponudbe vzprejema upravništvo „SIo-venskega Naroda". (1198—2]
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od da* l. Junija 1s08. lata. Odhod Is I.fnbljMiir jut. kol. Pr»«s era Trki*
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; £ez Klein-Reifling t St,-yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd* čez Klein-Reining v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare) Heb, F t-,« neove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Oh 11. uri fio m. dopoludne osobni vlak » Trbie, Pontahel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osoom vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Len< - Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genovo Pariz; čez Kloin-Reifling v Stevr, Lino, Budejevice, Pisen j Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lij sko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri i Ti min. zvečer osebni vlak v Leece-Rled. Pol«'R t>>ga vsako nedeljo in praznik ob 5, nri 39 m. po. poludne v Lesce-Bled. — Prog« v Novo uieato la v Koševi«*. Mešani vlad: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popolndne, ob 6. uri 30 n>. zvečer — Prihod v Izubijano L k. Pro«» I« Trhli«. Ob 5. url 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj* via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beltaka, Fransensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Meha, Marijinih varo ■ Plznja, Budejevic, Sol nog rada, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Leud-Gasteiua Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, 1'ou-tabla — Ob 9. uri b m. zvečer osobni vlak 1 Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Boba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. 1'olcg tega vsako nedeljo in pravnik ob 9. uri b> m. vlak iz Lesc-Bleda. — l'r<»K» Is Nov«*«-«* luml« lu la Hoeev|*v MeSaui vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, oh 2. uri 32 m, popolndne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod la li|iio-Ijsue d. k. v Kamnih. Oh 1. ari 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popolndne, ob 6. uri 5U m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob uedeljah in pravnikih. — Prihod v L|ubl|ano d. k. la kauiulka, Ob b*. uri 56 m. zjutraj, oh 11 uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur: 10 m. in ob ti. uri 65 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—29)
Nemeblovano
mesečno sobo
popolnoma separirano s preebnim vhodom v mirni ulici (če mogoče s brano) i<i^V •tam«*«*.
Ponudbe s ceno etc. ped šifro: ,Samec 333" poste restante Ljubljana. (1206—lj
se takoj vzprejmejo v meščanski bolnici, Spitalske ulice.
Več ee izvć tam pri delovodji. (1212)
jCc* hva la«
Podpisani izrekajo ginjenim sTOtOl vsem sorodnikom, prijateljem in znuncsm BS vse /.utiko odkritoMrčnega sozalja in ljuhezni za časa bolezni 111 ob smrti uutiega preljubijenega soproga, oziroma očeta, brata in
strica, gospoda
Avgusta Skaberne-ta
veletržoB, svetnika trgovinske zbornice itd.
svojo najtoplejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujejo rodbini J. Sen-nigovi za izredno Ijnheznjivost in sočustvovanje mej boleznijo preča-stitemu gospodu žiipmkn P. Hngolinu Sattnerju za tolažbo v teflkih urah pred smrtjo, istotako vsem priiateljem, ki so ga obiskovali za časa bolesni, Posebno zahvalo dolgujemo gospodu vladnemu svetniku dr Franu Zupanr.u, ki jo mnogo let. z vestno skrbjo in ljubeznijo stregel dragemu pokojniku. — Povodom smrti in sprevofa izkazalo se nam je toliko sočutja, da se za vse dokaze ljubezni ne moremo vsacemn posebej zahvaliti. Dolžnost nafta pa je, da se zahvalimo vsem onim, ki so podarili krasne vence, aodrugu gospodu Urbanu Zupane.u in zvestim so-trudnikom, slavnima pevskima društvoma „Trgovsko pevsko društvo" in nSlav«c" za ginljivo petje, slav. telovadnemu društvu Sokol* za korporativno spremstvo, zastopnikom drugih slavnih društev in vsem prijate-teljem in znancem, ki so pokojnika spremili k večnemn počitku.
(1211)
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1H98.
Žalujoči ostali.
Št. 8133
(1106-3)
Ljudska posojilnica.
Da se ustreže od mnogih strani j izraženim željam, je načelstvo gledt- iiieilićllt'tf'a 4»K k O t it ukrenilo, da se vsaka menica, ki se vloži v eskompt do I O. lire <lopollltlnt% še isto dopoludne cenzurira in v slučaju ugodne cenzure do 12. ure optlu dne istega dno izplača.
Po 10. uri vložene menice — izvzemši posebno Tilžlie lil IIIIJ111- slučaje — se šele drugi dan (razun nedelj in praznikov) do 12. ure opoludne izplačajo, odnosno vrnejo.
om) Načelstvo.
Razglas.
Podpisani dsžslni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih ztaTnilo? na Kranjskem:
1. ) v Kočevski Kehl z letno plačo HOO ;
2. ) v Velll^iii  l.»*i< oh z letno plačo TOO gld.
Profil'i za jsdoo teli hlužb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora
clo 15. a-TT-g-uLsta, 1893. 1.
ter v nj h dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prukse, avstrijsko državljanstvo, fizično i posobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje ftlovf-nsk^ga in nemškega jezika.
Oziralo se pa bode le na take prosilce,  kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskoga
dne 14. julija, 1898.
!Važno za kolesarje!
Izposojevalnica koles
Cblcllrlje^r).
Na razpolago velika množina voznih koles za dame In gospode, k;« kor tudi več tandem o v. Kolesa se lzposojujejo tudi na deželo.
F. Kavčič in dr.
(U80-3) Gradišće št 16, vhod na vrt.
9bV IsTizj/ie cene.
Isdajatslj ia odgovorni uradnik Josip N o 1 h
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".