Naravoznanstvo v Ijudski šoli. Zarieržki »ibsuijii. Telo, ktero se naprej vali, spušCa povišbe svojega poveršja v gerbavice na svoji poti, in jih zopet vzdigne, a gerbavice teles ven gledajočih se vidno ne ranijo; po skupnem udarcu neravnih tcles narejeno gibanje branivno silo slabi. Dersavno telo nasproti pa stare in razdrobi povišbe na poti, kakor tudi te njegove lastne povišbe razdrobi in uniči; pri tem je treba zveznost premagati, in s tem je upor zelo pomnožen. Naštejte nektere zglede, s kterimi je dokazano, da ima valjavno gibanje prcdnost pred dersavnim! K takim prištevamo n. pr. rabo valjarjcv, kadar velike kamenite plošče i. dr. premikajo; kolesa pri vozeh; škripce na koloturniku, stoleh i. t. d. Sedaj pa navedite nektere zglede, s kterimi je pa ravno nasprotno dokazano, namreč, da ima dersavno gibanjc prednost prcd valjavnim! Ti le so: Cokla pri vozu valjasto gibanje kolesa v dersavno spremeni j zavornica tudi to naredi; k vozu privezan kercelj, se za vozom po tleh dersa, i. t. d. Kdaj se poslužujemo strojev perve, in kdaj druge verste ? — Trenje pa je mnogokrat velike vrednosti in koristi. Brez trenja ne bi mogle reči same stati; ne človek, ne žival, niti oniara, miza, stol bi ne mogli biti na svojih mestih, ako bi trenja ne bilo. Ne mogli bi peresa med persti deržati; volnene, bombaževe in predivnate niti bi se pri obleki skupaj ne deržale; cvek bi v lesu terdno ne tičal, perstan na perstu, s kratka, brez trenja bi šlo vse eno čez drugo. Dostikrat pa je trenje tudi zelo škodljivo. Imenujte nektere take zglede! — K takim prištevamo n. pr. trenje koles okoli osi; trenje koles pri strojih, tečaj zglavja; kljuka pri vratih na pero, ključavnica. i. dr. V takih slučajih skušamo trenje poinanjšati! To pa se zgodi, če poveršja pogladimo, ali če podosi in druge dele stroja namažemo z oljem, mastjo, s smolnjakom, ali s stvarmi zmletimi v prah, n. pr. z grafitom v prah zmletim. S takimi in enakirni rečmi se namreč globinice poveršja napolnijo in zadelajo. Dostikrat si pa tudi prizadevamo trenje še povečati, n. pr., da na gladkem ledu ne zdersnemo, potresemo ga s peskom, žaganjein ali s pepelom; žimo na loku od gosli pomažemo s kolofonijo. Naštejte nekoliko zgledov, pri kterih se namerava povečanje ali emanjšanje trenja! Škornje namažemo znotraj z mjilom, da jih laže obujemo; poprek ležeče mize za pisati, pogernemo s suknom; osi namažejo i. t. d. Za prevažvanje blaga na vodoravnih cestah, ktere neso navadno vso težo, obstoji vse delo le v premaganji trenja. Preračunili so, da znaša pri zavornici, pri dobrem tlaku in pri vozu na peščeni poti trenje polovica vse teže; na veliki cesti znese za voz '/20, na železnici le '/,,„„ in na gladkem snežnem potu pa le '/25. — Tedaj potrebuje teža 2000 klgr. na peščeni poti poteznost od 1000, na veliki dobri cesti 100 in na železnici pa le 10 klgr. Vendar to se umeje, da le na ravni poti; pri poti nekoliko napeti pa je treba seveda, pomnožiti poteznosti. Vprašanje: Zalcaj se vozi po snegu laze s sanmi, kakor pa z vozom ? — Zato, ker kolesa se v sneg pregloboko zarijejo, in tako 110 delajo trenja le kolesa, ampak trenje se dela tudi od strani, kar se pa pri saneh ne godi. K temu pvido potem pa še to, da se sneg da rad stlačiti in vgladiti, zarad česar je potem trenje na saneh zdatno zmanjšano. Tudi pri kapljinah, kterih delki se dado lahko premakniti, je trenje razmerno prav majbino. Zato tudi vidimo, da teče voda v reki na sredi bolj hitro, kakor pa na straneh. V vodi ne moremo tako hitro stopati in hoditi, kakor na zemlji v zraku; voda nas zaderžuje, ker napravlja nekak upor gibanju našega telesa. Ta upor pa iina svoj vir deloma v zveznosti vodnih delkov, ktero je treba prcniagati, deloma v trenju vode, na telesnih delih, kterih se ona dotika. — Kainen pada v vodi kasneje na duo, kakor pa iz ztaka na zemljo. Kaj bi bilo nek temu vzrok? — Pa kakor voda, tako nareja tudi zrak gibanju nekak upor. Peresce pade v zraku prav počasi na zemljo, v brezzračnem prostoru pade pa hitro. Voda in zrak, ali s kratka: vsa kapljiva telesa zaderžujejo gibanje; gibljiva telesa čutijo od tekočin nekako upiranje. Kapljine, v kterih se gibanje izveršuje, imenujemo (sredstvo) in njeni upor pa upor sredstva. — Spustimo košček papirja na ploskev na tla. — Sedaj naredim pa ravno iz tistega koščka papirja oblico, in jo spustim na tla. — Kaj zapazite? — Obla je bila prej na tleh, kakor košček papirja. Od kod nek ta prikazen, vsaj je papir v obeh slučajih enako težak? — Gotovo od tod, ker more košček papirja več zraka premagati, kakor pa obla. Iz tega se učimo, da je upiranje sredstva toliko veče, kolikor veči je gibanja mera, obernjena na poveršje telesa. Poiščite prikazni, kterc se upirajo na ta zakon! Te-le so: Ploščica mesinga pada počasneje, kakor ravno tako težak koščck mesinga; želczni pleh se v vodi ne potoj.i, ko se nasproti ravno tako težak košček železa hitro potopi; čoln iz železnega pleha se ne potopi, kos pleha skupaj stolčen pa se takoj potopi; ozko narejeni čolni vodo laže prerezujejo, kakor na široko narejeni; ribe so bolj ploščnate, na spredaj špičaste podobe; plavute rib so več ali manj vodoravne; ptiči imajo lete konec peruti in glavo na spredaj obernjen; oni svoja peruta razprostre, kadar hočejo zleteti. Vprašanja. Ktero telesno poveršje imemijemo osorno, ktero gladko ? — Kaj je trenje? — Po čem se ravna velikost trenja? — Zakaj je vaIjavno gibanje slabše, kakor dersavno ? — 8 čim (kako) se trenje smanjša ? — Koliko znese trenje pri zavornici po dobrem tlaku? — Koliko na vozu po peščeni cesti ? — Koliko na veliki lepi cesti ? — Koliko na železnici? — Koliko na saneh na gladki zmerznjeni poti? — Zakaj se pelje laže po snegu s sanmi kakor pa z vozom? — Zakaj icče voda v reki na sredi hitreje, kakor na dnu in ob krajeh? — Kaj imenujemo sredstvo upora ? — Zakaj prerczujcjo ozke barke lažc valovc, kakor široke ? — Zakaj imajo ribe plošnato na sprcdaj špičasto telo ? — Zakaj lctajo ptiči 0 naprej obernjenimi perutničnimi robovi in glavo? — Zakaj razprostre ptiči svoja peruta, kadar hočejo leteti? —  (Dalje prih.)