Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.145.
v Liii* v sredo. 27. maiia ran.
Leto XLV.
B Vella po poSUt 5
n oelo Isto aaprel.. K 26--8* eo meseo „ .. „ 2-20 sa Hemčljo oeloletno. „ 29 — ■a ostalo Inozemstvo. „ 35'—
V	L|obi|anl oa domi la aeie leto aapra|.. K 24*— ta ea meseo „ .. K 2'—
V	apravi trtlamae assaBaa „ 180
bb Sobotna Izdajat =
la oelo lato.....S 7-—
aa Namčl)o oalolatno. „ S*— aa oatalo Inoaamalto. « 12-—
M* Orednlfttvo |c v Kopitarjevi nllol itev B/IIl Bokoplal ae aa vračnfp, nelranklrana plsnn. r: ne mm apre|enu|o. ~ U; ".tega teleiona Ftoy 7* —
Inserntl:
Enostoipna petitvrBta (72 uun široka in 3 mm visoka ali oje
prostor) aa enkrat . . . . po 30 v aa dva- In večkrat . „ 25 „ pri več|lh naročilih primeren popnst po [lo;|ovorn.
Poslano: — Enostoipna petltvrsta po 60 v
Izliaja vsak dan tzvzemši nedelje ln praznike ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol St. 0. — Račnn poštno hranllnloe avstrijske št. 24.7D7, ogrske 25.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnišiiega teleiona št. 128.
Fran Ferdinand.
Jutri bo tri leta, ko je v neizmerni bolesti zaihtela vsa domovina. Sovraštvo do Avstrije in katoličanstva je takrat izrabilo zapeljano mladino, da ste padli prvi žrtvi sedanje svetovne vojne: prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova mila soproga. Tisti, ki so sklenili in dali izvršiti ta umor, so mislili, da bo hrvaško-slovenski narod po padcu Avstrije zasužnjen velikosrbski propagandi. Danes so tri leta — Avstrija še stoji trdno in slika na jugu je drugačna kot ao si jo zamislili morilci Frana Ferdinanda. Avstrijska misel kraljuje na našem Jugu, blagoslavlja njen polet mučeniška kri sarajevskih mučencev. In ob vsaki obletnici sarajevske drame bomo jasno in glasno vsem, ki vodijo narod, vsem ki vodijo državo, vsemu hrvaško-slovenskemu narodu na jugu, ponavljali: Ne mi, ne Avstrija, se ne sme niti najmanjše oddaljiti od programa Frana Ferdinanda! Izvršitev tega programa edino pomenja močno Avstrijo na jugu. Nositelj tega programa je mrtev, program pa živi in mora živeti, mora obliko dobiti — to je živo dejstvo za nas preko vseh velikosrbskih in ententinih fraz in odkritih ali prikritih spletk, to je krepko, edravo življenje tudi za Avstrijo.
Sinovi hrvaško-slovenskega naroda so v tej svetovni vojni izpričali, da se Fran Ferdinand ni varal, ko se je zanesel nanje. Tako kot je prelil mučeniško kri za avstrijsko misel na jugu Fran Ferdinand, prelilo je svojo kri na tisoče sinov hrvaško-slovenskega naroda. Velik cilj je zahteval velike žrtve.
Kakor javljajo iz Sarajeva je spravni spomenik v Sarajevu že dovršen in tudi v tlaku, kjer se je izvršil atentat, je vse pripravljeno za vdelavo spominske plošče. Spomenik odkrijejo na obletni dan sarajevske tragedije, jutri, 28. t. m. Ta dan se bo vršila v rimokatoliški stolni cerkvi slovesna črna sv. maša, nakar bo deželni načelnik general Sarkotič odkril spomenik in spominsko ploščo. Ves hrvaško-slovenski narod bo v duhu zbran ob tej slovesnosti, molitev naša bo kipela k Bogu zanj, ki se je žrtvoval za Avstrijo in za nas, za srečno bodočnost Avstrije in za srečne bodočnost hrvaško-slovenskega naroda, kateri bodi vsem, ki imajo usodo države v rokah, tako mil kakor je bil Franu Ferdinandu. In nihče se ne bo varal, kdor bo zaupanje in pravico delil temu zlatemu narodu!
Nova vlada je uradniška vlada in ima v prvi vrsti nalog, da si zagotovi dovoljenje državnih potreščin v parlamentu. To svojo nalogo bo lahko izvedla, ker so vse rtranke izjavile, da hočejo dati državi, kar je državnega. Tudi zakon o podaljšanju mandatov ne bo naletel na odpor, ker bodo poslanci ta zakon sklenili že v lastnem interesu, čc se že ne marajo ozirati na potrebo, da parlament obstoji še nadalje. Te stvari torej ne bodo posebno težke.
Nekoliko krhati se pa utegne stvar pri sklepanju gospodarskih pogodb z Ogrsko in z Nemčijo. Gospodarske pogodbe dandanes niso več privatna zadeva tistih uradov in uradniških vlad, ampak so stvar dr-* žavnih zborov zato, ker je gospodarska politika tako tesno spojena z ostalimi političnimi vprašanji, da se obojih ne da več ločevati. Zato se nam ne zdi preveč verjetno, da bi se ta vprašanja pod prehodno vlado že rešila, ampak mislimo, da bo prehodna vlada rešitev gospodarskih pogodb samo pripravljala in konečno rešitev prepustila raje obetanemu velikemu ministrstvu. Če bi se pa končna rešitev teh vprašanj odgodila raje do mirovnega, sklepa, bi bilo po naših skromnih mislih še najboljše.
Svoj uradniški značaj bo pa nova vlada morala opustiti pri pripravah za sestavo novega velikega ministrstva. Tu bo treba pokazati barvo, drugače ne bo šlo. Ali se bo odločilo za nadaljevanje sedanjega vladnega zistema pod nemškim vodstvom ali se bo udala docela upravičenim zahtevam slovanskih strank? To bo kritična točka tudi za novo vlado.
Poglejmo stvar, kakor stoji. Proračunska debata je pokazala, da je pet manj kakor deset; če ostanejo slovanske stranke složne, potem bo to dejstvo veljalo še dalje, kljub koncentracijskim nemškim prizadevanjem in naporom. Mi o slogi ne dvomimo, vsaj bi poslanec, ki bi kršil danes bolj nego kedaj potrebno slogo, ne povzdignil preveč svojega ugleda med volilci.
Na hud odpor bodo pa slovanske stranke naletele. O tem si ne delamo nobenih iluzij. Vsakemu zmanjšanju predpravic — in samo za to se gre, ne za prikrajšanje pravic — se bodo nemške stranke upirale z vso silo. To je nekaj popolnoma naravnega, da nihče ne čuti rad, če mu izdrsne gospodstvo iz rok. Dalje nemške stranke ne bodo ostale same, ampak imele bodo močno moralno oporo v Budimpešti in pa med Nemci.
Ogri se bodo gotovo potrudili, da pod-pro nemške stranke kar najkrepkeje. Od žitja ali nežitja nemških strank v tostranski državni polovici je več ali manj odvis-
na tudi premoč madjarstva na oni strani 1 Litve. Sicer se nam obeta na Ogrskem splošna volilna pravica in demokratizira-nje dežele. Toda na te obljube ne damo veliko. Ogrski grof jo in ostane ogrski grof in tudi grof Esterhazy je govoril nekaj o »madjarski demokraciji«. Kakšna demokracija bo to, si lahko mislimo. Sklenili bodo pač kakšen zakon, katerega bodo imenovali demokratičnega, ampak koliko bo res demokracije v njem, to je pa druga. Zato bodo našle nemške stranke v Avstriji tudi še nadalje v gospodujoči ogrski stranki svoje verne zaveznike.
Da zasledujejo v Nemčiji razvoj dogodkov v Avstriji zelo pazljivo, smo že večkrat povdarjali. Tudi to je naravno, vsaj si noben pameten človek ne more prikrivati morebitnih posledic za bodočo vna-njo politiko monarhije, če dobimo v jeseni vlado, v kateri bi prevladoval slovanski element. Iz tega spoznanja izvirajo tudi nasveti nemških listov avstrijski vladi, naj raje tak parlament razžene, kakor da ga pusti zborovati naprej. Kako je pisala »Frankfurter Zeitung«, smo že poročali; V istem tonu piše tudi »Hamburger Frem-denblatt« od 22. junija: ;Bati sc je, da utegne kaka bodoča vlada slovanskim strankam pokazati obžalovanja vredno naklonjenost. Zato morajo nemške stranke vse poskusiti, da preprečijo uresničenje načrta za koalicijsko ministrstvo!«
Priprave za koalicijsko ministrstvo, če ga bomo doživeli, bodo torej za prehodno vlado trd oreh in ne verjamemo, da bi se dalo mnogo doseči s pogajanji. V politiki odločuje včasih tudi moč. Slovanske stranke imajo na svoji strani dvoje: moč ;n pravico. Ker bodo nemške stranke težko dostopne za pravico, zato bo odločevala politična inoč in veljava in prehodna doba bo postajala toliko zanimivejša, kolikor bolj se bo bližala svojemu koncu.
Dunaj, 26. junija. (Deseta seja.] Novi kabinet se predstavi prvič zbornici. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler povdarja prehodni značaj sedanjega kabineta in razvija mali delavni program vlade: proračunski provizorij, podaljšanje mandatov, volitev delegacij in pravičnejša razdelitev davkov potom uvedbe davka na vojne dobičke, Dalje povdarja ministrski predsednik, da bo skrbela vlada za trpeče ljudstvo, ki vztraja v tej-vojni res na občudovanja vreden način. Vlada bo obrnila vso pozornost preskrbi z živili in s premogom.
Voditelj finančnega ministrstva baron dr, Wimmer predloži nato zbornici načrt zakonske predloge v svrho obdavčenja
vojnih dobičkov. Nato preide zbornica k dnevnemu redu,
Poročevalec dr. Steinwender poroča o proračunskem provizoriju in stavi k posameznim točkam spreminjevalne predloge. Predlaga, naj sprejme zbornica samo štirimesečni provizorij in naj dovoli vladi za te štiri mesece šest miljard kredita.
Nato poroča voditelj finančnega mini-strstva baron dr. Wimmer. Povdarja, da soglaša vlada samo s štirimesečnim proračunskim provizorijem in z omejitvijo vojnega kredita na šest miljard. Upa, da bo ta svota zadostovala. Končno omenja sijajen uspeh šestega vojnega posojila, ki bo doseglo gotovo svoto petih miljard in tako prekosilo najvišjo številko dosedanjih posojil za 400 miljonov kron. Voditelj finančnega ministrstva zaključi svoj govor z besedami: ; Dejstva pričajo in dokazujejo, da imamo moč in voljo, cla ludi financijelno vzdržimo.
Kot prvi govornik v proračunski debati govori Ukrajinec dr. Konst. Levickij. Govornik se pritožuje, ker so Ukrajinci znatno zapostavljeni za Poljaki. Ukrajinci zahtevajo najodločnejše, naj sc odpravi sedanji režim, naj sc imenuje za vzhodno Galicijo cesarski namestnik ukrajinske narodnosti, naj se nadomesli poljsko uradništvo v vzhodni Galiciji z Ukrajinci in naj se pokličejo domov ukrajinski uradniki iz zahodne Galicije in kongresne Poljske. Go. vornik izjavi, da bodo Ukrajinci glasovali proti proračunskemu provizoriju.
Poslanec Parrer (nemški krščanski socialec) kritizira ostro način rekvizicjj, vsled katerih trpijo najbolj manjši kmetje. Dalje se obrača govornik proti delovanju raznih gospodarskih central, 1-i so postaje prava židovska društva, ki delajo /. velikimi dobički.
Poslanec Stanek (Česky svaz) izjavlja, da nimajo Čehi nobenega povoda, da bi vlado podpirali. Sistem Clam Martinic je ostal ncizpremenjen. Sestava novega kabineta dokazuje jasno, kako jc nemštvo pro-težirano. Čehi bodo glasovali proti proračunskemu provizoriju.
Poslanec Haller (Poljsko kolo) povdarja, cla pomeni opozicija Poljskega kola oster protest proti vladajo--mu sistemu v Avstriji.
Posl. Meiner (nemški krščanski soc.) se zavzema za bolj.-o in pravičnejšo razdeljeno prehrano vojakov na bojišču.
Posl. Seliger (nemški soc. dem. razpravlja obširno o pomanjkanju žr il. Predlaga, naj sc žito letošnje žetve pravičnejše razdeli.
Poslanec Huber (nemški kršč. soc.) razmotriva razne pritožbe kmečkega stanu, ki je za vsak prazen nič kaznovan radi
Svelior. 62
Povest iz konca 11. veka, — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
Svetobor in Ljutica kreneta proti
jugu.
Grozen je bil pogled na Gosposveško polje. Večerna zarja je svetila na bojišče in spremljala zadnje vzdihe umirajočih bolnikov. Tu je vzdihoval težak ranjenec, ki ni mogel več na tihem prenašati hudih bolečin, tam se je poskušal ranjenec na noge, pa ni mogel vstati, tu se je kdo plazil po vseh štirih, da pride do dobrih ljudi, tam spet je tiščal drugi roko na zevajočo rano, Mrtveci so ležali na tleh drug čez drugega, strjena kri se je držala pogažene trave, tekoča kri je lezla po težko ranjenih. Tu je ležal okrvavljeni šlem, tam je tičal zlomljen meč, tu je bila zapičena sulica v zemljo, tam je molela pušica iz trupla.
Ljutica je napol mižala in težka skrb ji je mučila dušo. Zadevala se je z nogami ob mrtva trupla in lasje so ji vihrali v zraku.
»Evo ti Oboi orna !< zakliče Svetobor, poklekne in obrača njegovo trurplo.
»Moj Obolom!« vzklikne Ljutica in po-ljubuje vojniku čelo.
Kar se dvignejo Obolomu trepalnice.
»Še je živ!« zakliče Svetobor'in hitro potegne steklenico izza pasa ter vlije ranjencu vode na ustnice, ki se razmočijo.
»Ljutica!« vzdihne Obolom.
Hitro mu odgrneta oklep, izpereta rano pod srcem in ga obvežeta.
»Ali te moreva vzdigniti?« povpraša Svetobor.
Ranjenec odkima:
»Krvi ni več v meni in umrl bom.«
»Jaz sem krščenka, Obolom, in Gospa sveta me je obvarovala,« reče deklica.
Vojnik se ozre proti Perunovi gori in vzdihne,
»Le ozri se, Obolom, tudi ti k Devici, ki prinaša upanje! — Ona je mati včlove-čenega Boga,« razlaga vojnica.
»Poznam troedinega Boga krščencev, ali Morana mi stiska goltanec,« vzdihne ranjenec.
»Veruj v Boga kristjanov, ljubi moj, on je dober in usmiljen,« zine vicedom.
»Verujem,« odvrne Obolom, »odkar poslušam okrog sebe pagane in kristjane. Vaši ljudje trpe vdano, naši ljudje kolnejo in si sami jemljejo življenje.«
»Milost božja te je zadela, Obolom! Ali želiš krsta?« povpraša Svetobor in zaupno upre oči v ranjenca.
»Pokrsti me, prečastni knez!«
In Svetobor vlije vode na glavo ranjencu, šepetajoč Kristove besede. Ljutici se je čelo razjasnilo in je božala lica krščencu.
Ali Obolom je zatisnil oči in ni jih več odprl. Poslovila se jc njegova duša od telesa, od severa sem pa so sc bližali voiniki, ki so pobirali ranjence in pokopavali mrtve.
Vicedom in Ljutica se obrneta proti jugu, ozirajoč se po ranjencih.
»Ljutica!« zakliče ne daleč ob potoku znan glas. Na bregu je sedel hrvaški junak Magarovič in srkal vodo iz perišča. Meč mu je odsekal štiri prste na levici in lc palec jc gledal iz obveze.
»Magarovič, tudi li si tukaj? se oglasi Ljutica in sočutno pogleda na ranjenca,
»Hodi z nama!« reče vicedom.
Magarovič vstane, a tudi levo bedro na nogi je bilo ranjeno. Roko si je obvezal z ruto, na rami leve noge se mu je kri sama strdila. Ljutica mu izpere in obveže tudi to rano in junak stopa počasi za njo.
-Vicedom, pomagaj mi!« sc oglasi znan glas od druge strani. Bil je Tipoldov. Ni bilo rane na njegovem životu, a udarec konjskega kopita je bil usodepoln za njegovo življenje. Izbil mu je desno oko in pretresel možgane, da se je Tipolcl prebudil iz nezavesti šele ob večerni zarji.
Mrak se je povspel čez Gosposveško polje, ko sta korakala Svetobor in Ljutica
z ranjencema proti krnskemu gradu. Na gradu pa so pirovali in slavili -"nago.
XVI.
Na kanieniti klopi ob osojskem jezeru jc sedel Svetobor, oglejski vicedom. Ob strani sta mu sedela ranjenca Magarovič in lipold, ki sta uživala samostansko gostoljubje. Zdravje se jima je boljšalo in želela sta skoro spet videti, prvi kršno Dalmacijo, drugi slavni Oglej.
»Ko ozdraviš, Tipold, se vrnemo v Oglej. Tudi tebi, junak solnčne Dalmacije, bom poskrbel prostost. Mrzli Korotan ni za tvoja pljuča,« tolaži vicedom ranjenca.
»Hvala ti, presvetli lcnez!-. odvrne Hrvat. »Res, da si želim domovine, toda s teboj grem, kamor hočeš. Hvaležen sem ti do smrti in tvoj spomin bodi blagoslovljen.«
»Pojdi z menoj, Magarovič, prečastni naš vicedom ima veliko besedo pri patri-jarhu. On li preskrbi odlično službo in dober kruh,« nagovarja Tipolcl hrvaškega orjaka.
»Tisto pač, Magarovič! Oglej je veliko mesto in patrijarh potrebuje takih junakov kakor si ti. Njegova armada se jc zredčila in jo bo treba spopolniti z novimi močmi,« prist-r.lja Svetobor.
SLOVfiNEC, are 27. fanfla' ...	St-
Stran
navijanja cen. Govornik nastopa proti bi-
rokratizrau.
Poslanec Prašek (Češki svaz) izvaja, da morajo Čehi samo ono vlado podpirati, ki ima v svojem programu odstranitev du-alizma in ustanovitev samostojnih držav v okviru monarhije pod sedanjo habsburško dinastijo. Čehi so občutili na lastnem telesu vse trpljenje in šikane vojne in vedo, kako je to velike važnosti za državo. Češko ljudstvo preskrbuje Dunaj in čete z živili, samo trpi lakoto. Toda kako plačilo dobi za svoje usluge državi? Govornik naglasa, da bi bila dolžnost vlade predlagati za dr. Kramara in tovariše amnestijo. Ostro se obrača proti našemu razmerju do Nemčije in njenega stališča do mirovnega vprašanja. Ugotavlja, da želi naš cesar odkritosrčno miru, in da so pri njem besede tudi dejstva. Govornik poziva vse Slovane, naj podpirajo Čehe pri izpeljavi njihovega programa in naj opuščajo vsako politiko kompromisov. (Živahno pritrjevanje in oloska-nje pri Čehih.)
Izjava dr. Korošca.
Načelnik Jugoslovanskega kluba poda naslednjo izjavo: .»Notranji politični položaj je popolnoma izpremenjen. V tem političnem položaju smatrajo Jugoslovani za najvažnejše, da pokažejo svojo zvestobo do države s tem, da dovolijo sedanji vladi najpotrebnejše. Toda to bodo storili v trdni zavesti, da bo tudi država vedela za nas in da pripravljamo vlado, ki bo vzela v svoj program preureditev monarhije. Samo zaupanje v bodočnost diktira Jugoslovanom njihovo sedanje stališče. Rane, ki so bile vsekane Jugoslovanom v tej vojni, so težke in globoke. Morje solz in krvi se razliva čez jugoslovanske pokrajine.
V tem za jugoslovansko ljudstvo tako težkem ča.m pa hočejo zastopniki Jugoslovanov povedati ljudstvu, da niso do zadnjega trenutka opustili upanja v izboljšanje razmer. Upanja, da zrejo Jugoslovani trenutku svobode in samoedločitve in da se bližajo s trdnimi koraki svobodni združeni domovini. Naloga vlade bo, da odstrani vse ovire, ki nasprotujejo preureditvi monarhije.
Vlada mora v notranjosti pripraviti mir med narodi. Ta notranji mir je predpogoj za splošni mir med narodi. (Viharno pritrjevanje pri Jugoslovanih.)
Prvi znanilci svetovnega miru prihajajo očividno v deželo. Zaupamo trdno, da ne bo naša monarhija stavila nobenih ovir na pot želji in zahtevam trpinčenih narodov in naše zaupanje stavimo v ljubezen do pravičnosti našega monarha in njegova neumorna prizadevanja za mir. (Burno odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih.) Iz lega razloga so se odločili Jugoslovani, da glasujejo danes za proračtinski provizorij. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Burni prizori med Slovani ia Nemci.
•Češki socialni demokrat Prokeš razpravlja o vprašanjih aprovizacije. Nato napada ostro nemški nacionalec Kraft Slovane in poslanca Prašeka radi njegove izjave o Nemčiji in o Kramaru. Nemci so za šamoodločitev narodov, toda ne puste, da bi jih Slovani tlačili. Vendar pa želi, da bi prišlo v zbornici do medsebojnega sporaz-timjfenia.
Govori nato še Čeh Konečny, nemški agrarec Goli, nemški nacionalec Knirsch, češki socialni demokrat Bechyne in nemški soc. dem. Sever, ki se zavzema za to, da bi se boljše ravnalo z moštvom.
Nato se izvolita kot generalna govornika v generalni debati za: posl. Wichtl (nemški radikalcc) in proti: posl. Zahrad-nik (češki agrarec).
Med viharnim odobravanjem in ploskanjem vseh Slovanov zavrača Zahradnik obrekovanja čeških polkov in povdarja izredno junaštvo Čehov. Govornik se peča z vojaškimi zadevami in kritizira ostro postopanje vojaških organov.
Med izvajanji govornika pride do viharnih prizorov med Nemci in Slovani. Nemci napadajo Zahradnika z besedami: »Se nc sramujete, da govorite kot duhovnik take besede. — Nemir traja dalje do konca govora.
Proračunski provizorij v drugem braaju sprejet.
Zbornica preide k glasovanju. Proračunski štirimesečni provizorij se sprejme s 292 glasovi proti 150 glasovom. Za provizorij glasujejo: Jugoslovani, Poljaki, nemški krščanski socialci, nemški nacionalci ir. nekaj članov Unio latine. Proti pa: Čehi, Ukrajinci, nemški socialni demokrati in italijanski poslanci iz južne Tirolske.
Nato se vršijo volitve v razne odseke.
Predsednik zaključi po deseturni razpravi sejo zbornicc.
Jutri: tretje branje proračunske;:?, • ••ro-vizoriia in podaljšanje mandatov.
Seja načelnikov strank. Dunaj, 26. jrfnija. Pred zaseo^jem zbornice sc je vršila seja načelnikov klu-.bov. Sklenilo sc je, da se izvede podaljšanje poslaniških mandatov kot po tretjem branju proračunskega provizorija. Poslanec Seitz je stavil predlog,naj se razširi delavni načrt zbornice, Puuoldne so se na-
čelniki klubov zopet sešli in so sklenili, naj se reši zakon o podaljšanju mandatov koj jutri. Nato pridejo na vrsto nujni predlogi Daszynskega ter Stojana in tovarišev o mirovnem vprašanju.
Ministrski predsednik bo podal v imenu vlade na podlagi informacij od strani zunanjega urado posebno izjavo. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je naznanil, da so tako v naši polovici kakor na Ogrskem mnenja, naj se sestaneta delegaciji sredi julija ali drugi polovici julija. Volitve v delegacijo se bodo vršile 3. julija. Kakor se čuje, bo predložen delegacijam desetmesečni provizorij.
Bivši minister Georgi odgovarja na interpelacije glede postopanja vojaštva.
Dunaj, 26. junija. (K. u.) V današnji seji poslanske zbornice je došel na interpelacijo poslanca Langenhama glede napadov čeških in slovenskih poslancev na nemške častnike od bivšega ministra za deželno brambo pismen odgovor. Minister obžaluje, da sc pojavljajo v zbornici taki pojavi. Pravi, da so se zgodili posamezni slučaji, katerih ni mogoče opravičiti, toda posplošiti se ne sme vseh slučajev. Armade pa ni dovoljeno niti v svobodni ljudo-vladi Švici kritizirati. Poziva poslanca Stribrny naj navede glede Thalerhofa vse posamezne slučaje v podrobnosti. Izjavlja, da ni res da bi Štajerci-vojaki 27. pešpolka vsak dan za zabavo več internirancev prebodli. Tudi polkovnik in stotnik nista postopala tako nasilno. Zavrača napade poslanca Stranskega na vojaške sodnike,
Ognjevit protest pa dviga proti dr. Korošcu, ki je napadel na tak način nemške častnike, ki nikakor ne odgovarja duhovniškemu stanu. V armadi ni nikakih nacijonalnih delov in jih ne sme biti. Na-, sproti poslancu Stocklerju naglaša minister vzorno delovanje vojaških zdravnikov. Nasproti poslancu Lazarskemu pravi, da so bili res posamezni slučaji, ker se je izvajal zakon o vojnih dajatvah preveč trdo. Splošno pa to ni bilo. Posebno pa zavrača glavne napade, ki so naperjeni proti vojaškim sodiščem. Tudi v Galiciji se niso godile tako hude stvari. Zato je dolžan take napade, ki posamezne slučaje posplošujejo, zavrniti kot neupravičene. Take interpelacije bi bile mogoče še-le po sklepu miru.
Omejitev pristeinosli vojaških sodišč.
Dunaj, 26. junija. (K. u.) V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo predložen zbornici v prihodnjih dneh zakonski načrt, na podlagi katerega se omeji razlegni-tev vojaških sodišč na civilne osebe samo za kraje v vojnem ozemlju, V zaledju pa se odpravi.
Oorslcl ilržnviii zir.
Budimpešta, 25. junija. (K. u.) Poljedelski minister Mezossy je izjavil, da bo vse storil za prebivalstvo v komitatih, ki mejijo na Rumunijo.
Tudi honvedni minister fldml. Szur-may je zagotavljal, da bo vse za ljudstvo storil.
Posl. Sztranyavsky (Tiszova stranka) ie izrazil nasproti vladi svoje nezaupanje, ker združuje v sebi elemente, ki nikakor ne dajejo garancije, da se bo mažarski nacionalni element okrepil.
Posl. Benedek (Karolyjeva stranka) pozdr.avlja zarjo novega demokratičnega razvoja na Ogrskem.
Finančni minister dr, G r a t z poudarja, da soglaša v zadevi volilne reforme popolnoma z vlado. Nato,razvija finančni program. Pravi, da če znašajo dosedanji vojni stroški Avstrije 34 miljard, potem bo gotovo imela Ogrska sorazmerno na svojih ramenih nič manj kot 18 miljard dosedanjega vojnega bremena. Naglaša, da bo uspeh šestega ogrskega vojnega posojila šc večji kot petega. Razpravlja o novih davčnih predlogah in predlaga, naj sprejme zbornica šestmesečno indemniteino predlogo. Razprava se nadaljftje.
tmm časi*
Odlikovanja, Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 17. polj. havb. p. Robert Košiček.
—	Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 4. trd. top. p. Ivan Leskošek. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat Franc Bonač, pri bolnišnici v Knittelfeldu. — Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 97. pp. Josip Sotlar. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovj. asist. zdravnik dr. Franc Breznik, pri rez. bolnišnici v Celju. — Železni križ 2. vrste je dobil stotnik pp. št. II./70 Edvard Praprotnik, — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik Koneč-nik Mihael, pešci Kavčič Štefan, Planinšek Ivan in Ravnjak Ivan, vsi pri 47. pp.; saper 3, sap. bat. Možina Franc; pešec 7. pp. Plitko Ivan; desetnik 97. pp. Jurančič Josip.
—	Železni zaslužni križec s krono na traku i hrabrostne svetinje so dobili: narednik
Rebernik Leopold, enol. prost. tit. nared- S nik Reich Ernest in Jazbec Franc, vsi pri 17. pp.j rač. podčastnik 7. lov, bat. Kastelic Josip; tit. ognjičar Premrl Franc; tren-ski vojak 3. tren. div, Germek Alojzij; rač. podčastnik Volanšek Franc in četovodja Anseč Ivan, oba pri 87. pp.; tit. narednik 17, pp. tylolar Josip; narednik Leveč Jakob in tit. narednik Erjavec Albin, oba pri 9. san. odd.; stražmojster 3. tren, div, Pe-telinšek Albin. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: pešca 17. pp. Drganc Franc in Kralj Tomaž; topničarji 28. polj. top. p. Klanjšek Ivan, Karba Andrej, Radovan Anton, Fabbri Ferdinand in Pajk Josip; pešec 7. pp Jam-nik Jakob, tit. četovodja Zupanič jakob, tit. desetnik Sihrowsky Alojzij, poddesetnika Bezjak Ivan in Zemljak Anton, tit. poddes. Šavernik Franc, pešci Gr-eifoner Josip, Biedermann Anton, Šoti Franc, Vaz-le Franc in Žagar Vinko, vsi pri 87, pp.j dragonec 5. drag. p. Kavčič Josip; poddesetnik 97. pp. Vovk Valentin; častniški sluga 3. gor. top. p. Jaunik Jakob; desetnika Jaki Emil, Videmšek Josip in pešec Soten-šek Viktor, vsi pri 17. pp.; pešec 87. pp. Zupančič Jurij; četovodja 20. lov. bat. Hri-bernik Mihael.
Pežar ličil vas Podoorlco url DoDrepoijoii.
Na pomoč!
Požar je uničil dne 26. t. m. vas Fod-gorico v Dobrepoljah, Ostalo je samo par bolj oddaljenih kozolcev in štiri hiše. Sicer je uničena cela vas, kolikor se je drži skupaj. Pogorelo je 15 posestnikov, skoraj vsi popolnoma. V silni suši in vsled pomanjkanja vode se je rešila komaj živina, drugo je postalo žrtev plamena, ki je v dobri pol uri objel vso vas. Tudi nekaj prešičev je zgorelo. Reveži so brez strehe, brez živeža, in brez denarja. Samopomoč je v teh težkih časih nemogoča. Zato se obračamo do usmiljenih src, da po možnosti, četudi sami v stiski, vendar lajšajo še hujše gorje svojega bližnjega. Darove hvaležno sprejema župni urad v Dobrepoljah,
Mm vojevanje v zraKo.
Združene države Severne Amerike so ustanovile posebno ministrstvo za vojno-zračno brodovje in mu dale na razpolago eno miljardo za zgradbo letal. To se pravi, da bo Amerika v doglednem času razpolagala z najmanj 50.000 vojnimi letali. Kako bo ta letala s potrebnim moštvom spravila čez morje, naj si ona sama glavo beli, mi se za danes zadovoljimo s tem, da si predstavimo veliko bitko v zraku, kakor bi se utegnila razviti, ako se Ameriki posreči, spraviti v Evropo ogromno zamišljeno zračno vojsko.
Za fronto, kamor ne dosega ogenj topov, je v posameznih sklenjenih odsekih zbrano zračno brodovje, pripravljeno na polet. Na stotine letal opravlja v zraku stražno službo in na tisoče obrambnih topov je pripravljenih, da sovražnemu bro-dovju, ki bi se morda prikazalo, zapro pot.
In že dobi poveljnik zračnega brodovja št. 3 s fronte telefonično poročilo, da plove približno 100 letal v bojni formaciji proti njegovemu odseku. Poveljnik da povelje | in slo letal se dvigne, da zastavijo sovražniku pot. Prične se boj med predstražami, ko se na obzorju pojavi sovražna glavna moč. Poveljnik odseka št. 3 da povelje za splošni vzlet. Kmalu se vzdignejo tudi sosednji odseki in prvikrat zadivja v zraku silna, orjaška bitka. Na stotine letal pada na zemljo, druga pa se vračajo, poškodovana iz bojne črte.
Eni izmed bojujočih se strank se posreči, da na 14 kilometrov dolgi črti uniči ali prežene sovražnika. To se javi rezervi in že se dvigne na tisoče transportnih in bombometalnih letal. Bojna letala zmagovite stranke plovejo globoko v sovražno deželo, v veliki višini pa jim slede transportna letala, katerih vsako nosi po šest vojakov. Tisoč metrov pod transportnimi letali plovejo bombometalna letala. Poveljnik teh letal pregleda ozemlje, kjer ima opraviti svoje delo. Na njegovo povelje se vsuje na zemljo na tisoče bomb, gosto kakor toča. Sovražne naprave in čete so uničene in prostor za izkrcanje pripravljen. Bombometalna letala se razmaknejo in transportna letala se prično spuščati na tla; tekom ene ure je izkrcana cela divizija. Nato se transportna letala dvignejo, da polete po nove čete, municijo in orožje. Stranka, ki je v zraku zmagala, je tekom enega dne izkrcala daleč v sovražni deželi pol milijona mož s potrebno municijo in živežem, Premaganec ima za lastnim hrbtom sovražnika, ki mu je odrezal dovoz, zasedel želez-j niče itd. Kakšen konec ga čaka, ni težko ; uganiti.
Iz tega se razvidi, kako velikanskega j pomena je za nas, cla smo tudi v zraku i močni. Doslci smo tudi v zraku šc vedno
nadvladovali sovražnike in trdno smemo upati, da nam ostane vojna sreča tudi v bodoče naklonjena.
rnimmmmm~mmmmmm»mmmmmmammmm^mmmiwmmmmmmmBmmmammmmmmmmmmm*mmimmmmmm**
Sinovi naših dežel siri Milanov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. junija. Uradno:
Cesarski lovci in deli zahodnega gali-škega pešpolka št. 57 so vzeli 25. junija po temeljiti pripravi in z najučinkovitejšo topniško podporo tiste dele postojank na mejnem pobočju južno Suganske doline s hrabrim, vztrajnim bojem, ki so še ostale ▼ sovražnih rokah. Vsi sovražni protinapadi so se zrušili na hrabrosti naše posadke. Do zdaj so privedli okoli 1800 ujetnikov, med njimi 44 častnikov.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
24. junija. Ponoči na 23, t, m. je trčil naš poizvedovalni oddelek vzhodno Laghi (Posina) pri Balassi na znaten sovražni oddelek. Prisilil ga je, da se je moral umakniti. Sovražno topništvo je včeraj posebno delovalo na visoki planoti pri Asiago. Na Monte Ortigara smo med drugim zaplenili sovražni top, Ob Rio d' Andraž (Cordevole) je napadel sovražnik v ranih jutranjih urah po besni pripravi s topovi naše prednje postojanke nasproti Monte Set-sass. Napad smo hitro ustavili. Z zračnim napadom smo prisilili sovražno letalo, da se je moralo izkrcati v svojih črtah pri Ar* menterra (Suganska dolina).
26. junija. Na planoti Asiago je zopet vzplamtel boj, ki se je pričel ponoči od 24. na 25. t. m. Naše čete so nastopile proti obupnim naporom sovražnika, ki je kljub strašnim izgubam poizkušal, da zopet vzame postojanko, ki jo je bil pred kratkim izgubil na gori Ortigara. Napadi in protinapadi so sledili na nasproti ležečih pošto-1 jankah. Popolnoma smo zadržali razne istočasne nastope sovražnika v drugih odsekih bojne črte. Na Krasu so nekoliko iz-boljšale naše čete v zadnji noči svojo prvo črto južno Tržiča ko so napredovali. —> Letalci so včeraj intenzivno delovali. EnO sovražno letalo so sestrelile naše obrambne baterije, padlo je v sovražne črte severno Asiago. Ponoči je naša skupina le. tal obstreljevala z bombami vojaške naprave v Nabrežini in na Proseku. Naša letala so se vrnila nepoškodovana.
KRANJSKI LOVCI NA PLANOTI SEDMIH OBČIN.
I^vojnega tiskovnega stana se poroča dne 24. t. m.; V velikih bojih na visoki planoti Sedmih občin, ki so se pričeli 10. t, m. in še trajajo, vrši kranjski lovski bataljon štev. 7 pod izbornim vodstvom svojega poveljnika v posnemanja vredni zvestobi in junaštvom svojo dolžnost. Kakor na ostali fronti se je tudi na tem odseku ob 5. uri zjutraj 10. t. m. pričel bobneči ogenj. Jarki sami so bili obstreljavani s kalibri vseh vrst in z najtežjimi minami, kajti tu je hotel sovražnik na vsak način prodreti* Do 9. ure zvečer je divjal ta bobneči ogenj, ki je bil prekinjen le z odmori, katere je, sovražnik rabil za pripravo svojega pehotnega napada. Ali sunek je zadel v prazno, Italijani so se vrgli na neko našo izpostavljeno točko, koje 10 mož močna posadka se je že pol ure prej umaknila.
Ponoči in dopoldne je bilo nato nekoliko mirno; šele ob 3. uri 35 minut popoldne so Italijani zopet resno poskusili, da bi se polastili postojanke, ki leži na južnem delu bataljonove fronte. Napad je bil z ročnimi granatami odbit. Temu sunku pa je kmalu sledil drugi in ob 4. uri 20 minut jc izbruhnil pehotni napad na celi fronti. Točno se je pričel obrambni o^enj branilcev. tako močno in učinkovito, da so Italijani svoj napad najhitrejše ustavili.
Dne 12. t. m. so šli Italijani v svoje izhodne postojanke nazaj in so pustili spredaj male oddeleke, ki so se na nekaterih ugodno kritih točkah zakopali. Dne 13. t, m. je delovanje njihove pehote popolnoma ponehalo, le tu pa tam so pošiljali svoje patrulje naprej in njih artiljerija je zmerno streljala. S tem je bil prvi odsek obrambne bitke končan — končal se je s popolnim porazom Italijanov in ponosno so gledali sedmi lovci k sovražniku, ki je popolnoma izmučen in omajan ležal nasproti.
Mir do 18. t. m. Zjutraj tega dne se zopet prične orkan italijanskega bobnečega ognja in traja brez odmora 24 ur. Pa tudi ta trda živčna prreizkušnja ni mogla omajati vrlih lovcev in ko so Italijani nato pričeli s pehotnimi napadi, so morali spoznati, da odporna sila lovcev ni bila zlomljena.
JUNAŠTVA KRANJCEV.
Narednik Emil Klobčaver pri 3. stot-niji, znan Ljubljančan, katerega prsi diči zlata kolajna za hrabrost, je po 16 ur trajajočem bobnečem ognju z drznim izpadom svojega oddeika iz lastnih kritij preprečil napad italijanske pehote, ujel 41 mož, uplenil dve strojni puški ter pobil z ročnimi granatami nad 60 sovražnikov. Vrača-joč sc od izpnda zapazi, da ie njeijov sosednji
■
vod strojnih pušk pod poveljstvom narednika Podbevška v nevarnosti, da ga sovražnik obkoli, S hitrim sunkom v bok prepodi sovražnika in zopet ujame 12 mož. Za hrabri čin je predlagan v zasluženo odlikovanje.
Prav tako hrabrega se je izkazal narednik Pavel Tanko, kateremu je bil dodeljen narednik Martin Lile, oba od oddelka strojnih pušk. Imela sta službo poljske straže pred našimi postojankami. Ker ju je sovražnik iznenadil z artiljerijskim ognjem in metalci min ter jima odrezal povratek v naše postojanke, smo ju imeli skoraj za izgubljena. Toda zvečer ob 11. uri, ko je začel sovražnik napadati s pehoto, smo v svoje začudenje zaslišali smrtonosen glas strojnih pušk, katerim sta poveljevala naša junaka. Prisilila sta sovražnika, da je razdelil svoje močne sile in se je tako razcepil napad na naši dve sosednji stotniji, in sicer na četrto in peto, ki sta razcepljenega sovražnika z lahkoto odbili in ga skoro popolnoma uničili. Vrnila sta se oba z nepoškodovanimi strojnimi puškami v lastne postojanke, kjer smo ju z velikim veseljem sprejeli, Žalibog je pri drugem .napadu zadela sovražna krogla narednika CJleta v glavo in ga ranila, S težkim srcem smo se ločili od junaškega tovariša. Tanko in Ule sta predlagana za odlikovanje.
Omenili bi še računskega podčastnika strojnih pušk Alfonza Meveca, ki je vkljub silnemu zapornemu ognju sovražnika do-našal redno živež in pijačo v prvi črti bo-rečim se junakom; za svojo požrtvovalnost je pravtako predlagan v odlikovanje.
csvejiiev Monte Orliiro.
(Glej italijansko uradno poročilo.)
Italijani so dne 25. t, m. ponoči na juž-notirolski fronti v obeh ofenzivnih dnevih pridobljeni višinr.u prostor z zelo drzno izvedenim protisunkom zopet izgubili. Kakor znano, so 10. in 19. junija svojo glavno silo naperili proti prostoru Monte Zebio Monte Forno, obmejnemu grebenu Sedmih občin in Suganske doline. Na tem skalnatem, zelo strmem pobočju se je četam generala Mambrettija posrečilo med Cimo Maoro in Cimo dieci vdreti v naše postojanke in zasesti Porta Lepozze in Monte Ortigara ,uspeh, ki je v očigled velikega obsega sunka sicer zelo skromen, vendar pa je izzval protiakcijo.
Ta se je ponoči dne 25. t. m. nepričakovano pričela. Točno ob 2. uri je pričela težka c. in kr, artiljerija koncentrično streljati na italijanske višinske postojanke na obmejnem grebenu, med tem ko je istočasno v Suganski dolini demonstrativni napad varal sovražnika v smeri sunka. Obstreljevanje je bilo kratko, pa silovito. Že po 20 minutah je nastopila pehota, prišla v prvem navalu čez prvi sovražni jarek in se ustalila v dalje zadaj ležečih postojankah. Šele sedaj so došle italijanske rezerve, ki pa kljub svoji pomoči niso mogle vpostaviti položaja.
Napad, ki je bil izvršen od treh stra-strani, je Italijane tako presenetil, da so rezereve priršle v širokih vrsttah sklenjene in so šele po nenadno nanje naperrje-nem ognju iz strojnih pušk spoznale, da so njih postojanke že vzete. Tekom 50 minut je bila cela akcija končana in zopet osvojeni vsi dne 10. in 19. junija izgubljeni jarki.
Dopoldne je sovražnik vnovič skušal dobiti Ortigaro v svoje roke. Naval se je ponesrečil. Dosedanji plen tega protisun-ka znaša 44 častnikov, 1800 mož, več topov in strojnih pušk. Kakor vse kaže, je bil tucli tu poveljnik šeste italijanske armade vojvoda Aosta presenečen v trenutku, ko je sam ravno končaval priprave za lasten nov napad.
Enteino vofiunstvo v Švici,
Bazel, 25. V Bernu so prišli na sled vohunskemu gnezdu in po celi Švici rafinirano razpredeni organizaciji vohunov in sabo-tarjev. Pri aretaciji se je nekemu Vohunu posrečilo pobegniti in priti v svoje stanovanje v Bernu, kjer je popolnoma sežgal vse svoje kompromitujoče spise. Glavnega krivca in načelnika vohunov, nekega uglednega Francoza in večkratnega milijonarja so sedaj proti kavciji 100.000 frankov internirali v bolnišnici kot bolnega.
ni »''wie.t3Wiiuuj w.rrg
Ustava i Španskem oflpraviiena.
London, 25. (K. u.) Reuter poroča iz Madrida: Ministrski svet je danes zvečer sklenil, da se odpravijo ustavna jamstva,
Amerika.
Novačenje v Združenih državah, baselj, 26. junija, »New-York Herald ča: Prebiranja sc bodo pričela 1. juli-Trajala bodo približno 6 tednov. Dne 16, avgusta bodo razdelili prvih 500000 mož v 16 vežbališč, »New-York Times«
naproša Francijo, naj potrpi in naj ne očita Ameriki počasnost.
Queenstown, 26, junija. Podadmirala Baylya, ki potrebuje dopust, da se odpočije, je nadomestil pri ameriški mornarici podadmiral Sims. Prvič plapola ameriška zastava nad poslopjem admiralnega štaba na Irskem.
Razdelitev živil v Ameriki.
Washington, 24. junija. (K. u.) Repre-zentantska zbornica je sklenila s 365 proti 5 glasovom postavo, ki pooblašča predsednika, da sme vse potrebno za razdelitev živil ukreniti. V ta namen so mu nakazali 152_i/2 milijona dolarjev. Prepovedali so tudi pripravljati iz živil opojne pijače.
11 zioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na bojni črti so se borili topničarji mestomc. z veliko uporabo streliva. Na postojanke pehote so streljali le v nekaterih odsekih, da so se pripravljali na poizvedovalne sunke, ki so se večkrat razvili v boje v jarkih.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Frincozi so pri Vauxaillonu močno obstreljevali jarke, ki se nahajajo od bojev dne 21. in 22. t. m. trdno v naših rokah. Po živahnem streljanju so napadli Francozi se-vernozahodno sela Hurtebise višinske postojanke, ki smo jih nedavno vzeli. Sovražnik kljub svojim velikim izgubam, ki mu jih je zadal naš ogenj, na nekaterih mestih vdrl v našo črto. S protinapadom, ki smo ga takoj podvzeli, smo ga večinoma zopet vrgli. S topovi so tudi v drugih odsekih bojne črte ob Aisne in v Champagni zelo živahno streljali. Sunek lastnih čet jugovzhodno Tehune je dosegel zaže-Ijeni uspeh.
Vojna skupina vojvoda
Albrehta Virtemberžana,
Nič posebnega,
♦ ♦ ♦
Ritmojster baron pl, Richthofen je zadnja dva dni sestrelil svoje 54., 55. in 56., poročnik Almenroeder svojega 30, sovražnika v zračnem boju.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Izgube ob zračnem napadu na London.
London, 25. junija. (K. u.) Uradno se javlja: Pri zadnjem zračnem napadu na London 13. junija so izgubili Angleži 157 mrtvih in 432 ranjencev.
Uporni Portugalci in Rusi na francoskem bojišču.
Stockholm, 26. junija. Na zahodni bojni črti sta baje 2 in pol diviziji portugalskih vojakov odpovedali pokorščino.
Pomanjkanje premoga v Franciji,
Curih, 26. junija. Oblasti v južnih vzhodnih francoskih departementih bodo v bodoči zimi sekale gozde radi pomanjkanja premoga.
Na morju.
POROČILO NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 26. junija. Veliki glavni stan:
Nek naš podmorski čoln je potopil na Atlantskem oceanu zopet 8 angleških oboroženih parnikov, ki obsegajo 40.500 ton, med njimi neznani parnik (približno 12.000 ton), ki je vozil v Ameriko.
Načelnik admiralnega štaba mornarrice.
300,000 stotov Italiji namenjenega žita potopljenih.
Genf, 25. junija. Iz Lugana. Na seji italijanskega senata sta poročala dva ministra, da je bila potopljena blizu Neaplja ladja, ki je vozila iz Avstralije 300.000 stotov žita.
Sporazum zahteva od nevtralcev ladje.
Lugano, 25. junija. »Corriere della sera« javlja iz Newyorka, da se tehnični člani komisije sporazuma in ameriške vlade pogajajo, kako naj pritisnejo na nev-tralce, vsekakor tudi z grožnjo zapore, da jim odstopijo svoje ladje. Italijanski zastopnik je v pomirjenje nevtralcev predlagal, naj Amerika jamči, da bodo uporabljali nevtralne ladje le na Tihem morju.
Iz Francije ne pošiljajo več blaga v Rusijo.
Bern, 26. junija. Iz Francije se javlja: Francoske ladje ne sprejmajo več blaga za Rusijo, ker so skladišča in lope v pristanišču Brest prenapolnjena.
Izgube angleških ladij so strašne.
Rotterdam, 25. junija. »Pall Mali Ga-zette« se peča z neugodnimi uspehi zadnjih tednov v boju proti podmorskim čolnom in kratko izjavlja, cla so Angleži izgubili strašno veliko ladij, Usodna zmota jc, če bi se v tem težavnem položaju zanašali na ameriško pomoč.
Prehrana evropskih nevtralcev.
Washington, 25. junija. (K. u.) Wilson je ustanovil svet za zaplembo blaga proti vohunstvu in za zaplembo živil, da zabra-ni Nemčiji dobavljati živila potom nevtralcev. Izdelali so načrt za prehrano nevtralcev, katerega bodo takoj izvedli.
Poročila o m ru.
Mirovni posvet v Bernu.
Berlin, 26. (K. u.) »Vorvvartsu« se piše iz Berna: Minuli teden je zboroval tu mednarodni posvet, na katerem je bilo zastopanih 29 zvez različnih vojskujočih se in nevtralnih držav. V predsedstvu so bili podaniki držav, ki se vojskujejo med seboj. Razpravljali so, kako naj se nastopi, da bi se sklenil mir. Obsojali so, ker se vmešava Wilson v notranje razmere Nemčije in Avstrije.
Nagovor nemškega cesarja.
Berlin, 25. junija. (Wolff.) Cesar Viljem je pregledoval na zahodu vojake. Četam se je v svojem nagovoru zahvaljeval v imenu domovine, ker so se tako hrabro bojevale in držale proti sovražniku. Končal je svoj nagovor: -Naj ostane še naprej tako. Izpustili ne bomo, dokler ne bomo priborili srečnega miru.«
Ljenin roti posebneir. miru.
Ljenin je v delavskem svetu govoril proti posebnem miru. I-Ielsingfor-ski profesor Haikee izvaja, da se more splošen mir le doseči, č^i sklene Rusija poseben mir.
Strašni izdatki Anglijo za vojsko.
London, 26. junija. (K. u.) Bonar Lav/ je poročal, da izdajo Angleži vsak dan za vojske od 9. junija 1917 dalje 6,723.000 funtov šterlingov.
Položaj Anglije — nevzdržljiv.
Haag, 26. junija. Bivši angleški kontrolor prehrane Bathurst je imel govor, v katerem je izjavil, da Anglija Nemčije ne more izstradati, a kljub temu grozi Angliji nevarnost stradanja. Število sovražnih podmorskih čolnov se trajno množi. Junija je bilo potopljenih veliko več ladij, kakor v majniku. Več tednov uporabljamo, je rekel Bathurst, vsako razpoložljivo ladjo, celo tiste, ki so določene za transport mesa, da vozimo ž njimi žito. Industrija za to trpi; tvornicam, ki izdeljujejo strelivo, primanjkuje surovin. Ta položaj je nevzdržljiv. Vsak vojni mesec nas vedno bolj sili, da se zanašamo na našo lastno, domačo produkcijo in na naša poinočna sredstva. Mesto krompirjeve moke bomo vmešavali ovseno moko v naš kruh, ker drugega nadomestila v naši deželi več ne proizvajamo.
Zastopniki angleških mornariških strokovnih društev odpotujejo v Petrograd.
London, 26. (K. u.) »Reuter« javlja: Parlamentarni dopisnik lista »Daily Chro-nicle« javlja: Vlada je obvestila strokovna društva mornarjev, da bosta lahko Mac Donald in Jovette potovala v Petrograd.
Naslednik švicarskega zveznega svetnika Hoffmanna.
.Švicarski zvezni svet je izvolil mesto Hoffmanna narodnega svetnika Adorja, predsednika mednarodnega Rdečega križa, za švicarskega zunanjega ministra, Ador je predsednik mednarodnega »Rdečega križa«, Sklenili so pa dalje, da bo vodil od novega leta dalje zunanje zadeve predsednik zveznega sveta.
Švica — Nemčiji.
BerHn, 26. (K. u.) »Vossische Zeitung« Javlja: Sinoči je sprejel nemški poslanik v Bernu Romberh ministra Dunanta, ki mu je po naročilu švicarske vlade izjavil, da globoko obžaluje dogodke v Genfu in da bodo krivci, ki so žalili Nemčijo, ostro kaznovani.
Novi vojni kredit v Nemčiji.
BerHn, 26. junija. Na seji nemškega državnega zbora dne 5. julija bodo pričeli razpravliati o novi vojni predlogi, ki bo zahtevala 15 tisoč miljonov mark.
Vojni kredit v Fcancj.fi do 31. decembra 1917.
Genf, 25. junija. »Petit Journal« poroča: V finančnem odseku je zahtevala vlada 15.000 milijonov za nadaljevanje vojske do 31. decembra 1917.
Na Francoskem naveličani vojske.
List »Phare de la Lorre« (Nantes) piše: Vsak večer ob pol 9. uri čujemo iz vojaških vlakov, ki vozijo skozi Savenay v Orleans, klice: Proč z vojsko! Živela anarhija! Živel mir!« Ali se ne bi moglo ukreniti, da se odstrani povzročitelje teh mučnih dogodkov, ki se osem dni sem večer za večerom ponavliajo?
Nepriljubljeni Poincare.
Amsterdam, 26. junija. Clemcnceau je pisal danes v svojem listu: Pokret proti predsedniku Poicareju je postal zadnje čase tako si len, da mora francoska vlada vse storiti, da ga omeji. Neznani ljudje so poslali na boiiščc na stotisoče Poincareievih
karikatur. Poincare je danes najnepriljub-nejši mož v Franciji.
Novi nemiri na Irskem.
Cork, 25. junija. (Kor. ur.) Reuter: Sinnfeineri so priredili včeraj i/prevod in napadli novačevalni urad. Izgredi so bili resni. Policija jc večkrat nastopila. Tudi vojaki so nastopili s strojnimi puškami. Policija je krepko nastopila, ker so sipali kamenje na njo. En mož je bil ustreljen, dvanajstero oseb je bilo ranjenih z bajoneti. Opol noči so potlačili nemire.
Genf, 26. junija. »Havas« brzojavlja iz Londona: Sinnfeinerji v Dublinu se pripravljajo tako, kakor lani. Zaprli so že več oseb.	„
Nemiri v Corku.
_ Nemiri v Corku so bili zelo resni. Sinnfeinerji so bili v soboto zjutraj popolnoma gospodarji mesta. Množica je pričela podirati poslopja, ko je prikorakala policija z nasajenimi bajoneti, a se je morala umakniti, ker so streljali na njo. Končno so pozvali vojake na pomoč. ,
Grm
Milan, 26. (K. u.) > Secolo , poroča iz Aten z dne 15. t. m.: Tskom tedna bo izdana amnestija za venizeliste. Venizelos bo osebno prevzel vlado.
Amsterdam, 26. (K. u. ) »Times« poročajo iz Aten: Francozi so v nedeljo zjutraj zasedli v okolici Stadiona in Zapeiona različne točke mesta. V Prevesi so se poleg francoskega oddelka izkrcale tudi če-, te začasne vlade.
Lugano, 26, • Daily Telegraph< poro-ča iz Aten: Prvi korak Venizela bo, da predloži kralju v podpis dekret, ki sklicuje zbornico, katero je kralj Konstantin proti-, ustavno razpustil. Poleg tega se bodo izvršile važne izpremembe v uradništvu. Atensko policijo bodo namestili s solunsko, garnizijo pa z venizelistiškimi četami, V Tesaliji sc med tem nadaljuje razorože-vanje prebivalstva. Nabrali so že nad 12 tisoč pušk in mnogo samokresov ter lovskih pušk. Sodijo pa, da imajo kmetje še zelo veliko orožja skritega.
Atene, 25. junija. (K. u.) Reuter: Kralj je sprejel Jonnarta in ministrskega predsednika Zaimisa. Jonnart je pojasnil kralju dejanski položaj in nastopil proti struja m, ki vplivajo na kralja.
Pritisk sporazuma na Grško.
Amsterdam, 25. junija. (K. u.) Reuter
javlja i i Aten 25. t. m., da so izkrcali vojake v Atenah, ker so prirejali rezervisti in mornar j, demonstracije.
Grška in Turčija.
Carigrad, 25. junija. (K. u.) Tukajšnji turški diplomatski krogi trde, da bo moral morebiti grški poslanik z osobjem zapustiti kmalu Carigrad, nc da bi se napovedala vojska ali da bi se popolnoma prekinile zveze s Turčijo.	91
Protest Rusije, ker so tudi ruske čete morale na Grško.
Zunanji minister Tereščenko je protestiral pri francoskem veleposlaniku, ker so vporabljali ruske čete pri zasedanju grških vasi v Macedoniji in za izgon kralja Konstantina, nc da bi bili o tem prej obvestili začasno vlado,
Ituska ofenzivo.
Thomas o ruski ofenzivi.
Tliomas je izjavil, da se bo, kakor sodi, v nekaterih tednih pričela ruska ofenziva. Obiskal sem tudi rumunsko bojno črto. Zadovoljen sem, ker je rumunska armada reorganizirana in čaka le še besede od Rusije, da nastopi. Tudi ruska armada je popolnoma reorganizirana.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. junija. Veliki glavni stan: Jugozahodno Lučka, kakor tudi med Stripo in Dnjestrom so se živahno bojevali. Na več točkah smo prepodili ruske poizvedovalne oddelke.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusi umaknjeni z zahodne bojne črte.
Baselj, 26. junija. »Baseler Nachrich-ten« javljajo iz Pariza: Ruske čete na francoski bojni črti so zapustile svoje bivališče. Nahajajo se v taborih Lacourtine in Neu-schateau.
Berlin, 26. junija. Na zahodni bojni črti se nobene ruske čete ne vojskujejo, ker so jih umaknili v neki tabor dcpartc-menta Creuisee.
Rusi in Rumuni.
»Petit Journal poroča iz Peti ograda, da so iz neznanih vzrokov pričeli izločevati ruske čete iz rumunske armade. Reorganizacija rumunske armade se bo izvršila v posebnih zvezah.
Upori v Rusiji.
Kolin, 26. junija. Kolnische ZU:. javlja: General Čerbačev |c poročal, da v- jo uprla cela divizija. Z nekim polkom, ki se je uprl, se jc bila prava bilka. Posadka v
Kronstadlu odkrito izjavlja, da se smatra za rezervo, čc izbruhne upor proti tistim vladnim krogom, ki se zavzemajo za vojsko. V Moskvi jc nekaj vsakdanjega, da \ojaki nc ubogajo.
Vandervelde na kongres« delavskega in vojaškega sveta.
Pclrograd, 24. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Na kongresu delavskega in vojaškega sveta cele Rusije je, ko so se posvetovali o vojnih smotrih, govoril tudi Vandervelde, ki je izjavil: Popolnoma soglašamo glede na vojne smotre z vami. Odklanjamo vsako vojsko; izvzemamo le osvobodilno vojsko in vojsko pravične obrambe. O sredstvih in načinih se nazori razločujejo. Končali ste despotizem; nahajate se v srečnem stanju svobode, ki prekipeva. Mi smo bili pred vojsko osvo-bodeni, zdaj so pa naši bratje, belgijski dc-lavci, Viljemovi sužnji. Če bi vi toliko trpeli, kolikor trpe Belgijci, bi ravno to čutili, kar čutijo Belgijci. Vandervelde jc nadaljeval: V veselje, ki ga je čutil Wilson radi ruske revolucije, sc je vmešala skrb, ako bo ruska revolucija kos, da reši važna vprašanja. Po tem, kar sem videl in opazoval, sem dobil, kar povem, ko se poslavljam, ugoden utis. Pozdravljamo delavski in vojaški svet, ter trdno upamo na rusko revolucijo in ker smo prepričani, da bo oprostila celi svet. Predsednik kongresa je izjavi! v svojem odgovoru, da sc ruska demokracija popolnoma zaveda trpljenja Belgije in belgijskega proletarijata. Veste ravno tako, kakor mi, kakšen pot vodi do hitrega miru. Poznate, kako važen cla je boj za splošen mir. Rusijo preveva lc eno čustvo: odklanja vsak mir, ki ne temelji na znanih načelih. Svoboda Belgije nam je ravno tako mila, kakor koristi ruske demokracije.
Tv.iska vlada odločno nastopa proti Maksimalistom.
Feirogcad, 24. (K. u.) Agentura: Vlada, podpirajo jo delavski in vojaški svet in odposlanci kmetov, odločno nastopa proti Maksimalistom, Podnevi se ni red nikjer kršil.
Progresivni davki v Rusiji.
Petrograd, 25. junija. (K. u.) Agentura: Finančno ministrstvo je predložilo začasni vladi zakonske načrte glede na povišanje progresivnega dohodninskega davka, ki znaša za dohodke nad 400.000 rubljev do 3C o t in o uvedbi davka na dobičke militarizi.ranih industrij od 70 do 90' r. Začasna vlada je potrdila preosnove vojaških okrajnih sodišč in zbornih sodišč, ki bodo sodila v obliki porotnih sodišč. Polovica porotnikov bo častnikov in vojaških uradnikov, polovica vojakov. Ministru za prehrano jc naročila začasna vlada, naj organizira razdelitev obleke, suknja, črev-ljcv, petroleja, soli in drugih potrebščin med prebivalstvo. Cene, ki se bodo plačale, naj pokrijejo stroške razdeljenega blaga
Sestav vsfavodajalne zbornice.
Petrograd, 23. junija. (Kor. ur.) Agentura: Poseben odbor, ki izdeluje postavo o volitvah v ustavodajalno zbornico, je zvišal število poslancev za njo na 800. Na vsakega poslanca odpade 200.000 prebivalcev. Vsaka provinca bo tvorila voliven okraj, ki bo odposlal vsaj pet poslancev. Mesti Petrograd in Moskva bosta tvorili posebna volilna okraja.
Okrajne volitve v Peirogradu.
Petrograd, 24. junija. (Kor. ur.) Agentura: Pri okrajnih volitvah v Petrogradu so zmagali majoriterji le v vviborškem okraju, povsod drugod so zmagali zmerni socialisti.
Povratek dezerterjev.
Petrograd. 24. (K. u.) Agentura: Pod zastave se vrača vsak dan več dezerterjev.
* * •
Odgodikv kongresa delavskega in voja->	škega sveta.
' Informacijska pisarna delavskega, in vojaškega sveta javlja, da so odgodili kongres na željo francoskih sodrugov, ki ne morejo p "i*; pravočasno nanj.
Rusko uradno poročilo. 21. junija. Na zahodnem in na rumunskem bojišču so streljali s puškami in so delovali letalci. — S kavkaškega bojišča: Južno Erzhingjana so napadli Kurdi, ki so pregnali naše oddelke. Naše rezerve so izvedle protinapad z bajonetom, pregnale so Kurde in jih prisilile, da so morali bežati. Položaj se je zopet popravil.
25. junija. Ob reki Stohod pri vasi Po-jogh so naši poizvedovalci iz zasede napadli z ročnimi granatami Nemce, ki so sc približevali. V boju, ki se je razvil nato, so del Nemcev z bajoneti poklali. Ko so se nalo približala sovražna ojačenja, so se naši poizvcdovalci umaknili v svoje jarke. Na ostali bojni črti ogenj s puškami, ki je bil posebno besen pri Krevu.
U južnem Balkanu.
gari.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. junija. Veliki glavni stan: Položaj se ni izpremenii. V bojih na pvedpoljih zmagali Bol-
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
KlilU.1; V11U3I.
Carniola. Izvcstja. Muzejskega društva za Kranjsko. 1917. Zvezek 1. in 2. Vsebina: Ob nastopu Nj. Veličanstva cesarja Karla I. — Dr. Milko Kos, Tolminska gastaldija 1. 1377. — Dr. Jos. Mantuani, Pasijonska procesija v Loki (konec). — Bergdircktion Idria, III. Okkupation Idrias durch die Francozen im J. 1809 (SchluB).
—	Dr. J. Ponebšek, Naše ujede, li. — Dr. Gv. Sajovic, Ornitologični zapiski za Kranjsko v letih 1914 do 1916. — Alph. Paulin, Iris Cengialti Ambrosi und Cen-taurea alpigena Paulin. — Dr. J. Šlebinr ger, f prof. Rajko Perušek. — Dr. Jos. Mantuani, f prof. glasbe Gerbič. — V. Ste-ska, Jernej Basar. — Dr. H. Bren, K zgodovini ljubljanskega semenišča. — Slovstvo. Dr. Jos. Mantuani ocenjuje. V. Dvor-sky, Bohinjske sidelni typy; Albin Seli-škar, Ferd. Seidl, Rastlinstvo naših alp. — Arldt Dr. Th„ Die Volker Mitteleuropas und ihre Staatenbildungen. — Dr. J. Šle-binger podaja Bibliografijo za leto 191,6. — Društveni vestnik. — Ta dvojni snopič krasi 10 slik poleg 2 tabel,
Primorske novice.
-j- Č. g. monsigr or Janez Filipič umrl.
Dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne je umrl v Ljubljani v 73. letu svoje starosti po komaj tridnevni mučni bolezni velečastiti g. monsignor Janez Filipič, častni kanonik nadškofijskega goriškega kapitlis, župnik-dekan v i učriku pri Gorici itd, Pogreb bc v četrtek dne 28. t, m. ob 5, uri popoldne iz hiše it. :0, FCopališka v,lica, v trnovski župniji.
»Odrešenci« v Italiji. »Corriere della sera« z dne 10. junija poroča: Koncentracijski tabori v Campaniji, Toscani in La-ciju, kjer so nastanjeni iz Avstrije v Italijo pobegli irredentisti, se v tridentinskem tedniku »La Liberte« opisujejo v najslabših barvah. Nastanjeni so skupno z zločinci in se pogosto ž njimi postopa kot z zločinci, Ne samo te, marveč tudi begunce iz od Avstrije osvojenih krajev nazivljajo » Au-striachi«. Podpore dobe vsak dan 1 liro za družinsko osebo, za posamezne osebe pa 1 liro 50 cent. Če pa kak begunec dobi delo, mu podporo takoj odtegnejo.
Viktor Cotič. G. Viktor Cotič, goriški rojak in sedaj profesor risanja, je izložil v Zadru svoje slike, portrete na olje, portre-tne skice in nekoliko pejsaž. G. Cotič je obiskoval akademijo umetnosti na Dunaju. Njegova prava stroka ie slikanje portretov, ki so mu posebno uspeli. Slike Co-tičeve vzbujajo posebno pozornost. »Narodni List« piše: Ob iskrenem koloritu, ostro umevanje in diskretna karakteriza-cija ovajajo s.olidno umetnost. Vešče so izdelani portretni črteži, med katerimi ss odlikujeta avtoportret in slika umetnikove soproge — deli, ki sta tudi tehnično zanimivi. Čestitamo našemu rojaku od srca in mu želimo nadaljnih in šc lepših uspehov.
Pogrešan« družine s Primorskega. Černe Jožef, vojak pri F. K. R. Nr. 28, Bat. Nr. 4,	..	šče svojo
telo Jožefo Ukmar iz Gorice, ul. Raštelj.
—	Jožef Volk, k. u. k. W. Zug 6 3 Sapp. Komp.,	išče svoje starše, katerih stari naslov se glasi: Vincenc Volk, po domače Garhikovi, Renče, županstvo Gradišče. Piše naj sa na Posredovalnico za gcyiške begunce v Ljubljani.
Županstvo občine Renče v Št. Vidu nad Ljubljano poživlja naslednje, naj sporočijo svoje sedanje bivališče v svrho, da sc jim izroče vojne listine oziroma dosluž-nice: Jožef Kerševan, (r. 1883), št. 76, Andrej Šinigoj (1889), h. št. 22, Jožef Černe (1868), h. št. 65 in Jože! Ivan Lukežič (1891), h. št. 56; vsi navedeni so iz Gradišča.
Županstvo občine Renče sedaj v Št, Vidu nad Ljubljano naproša hišne gospodarje in posestnike, da sporoče županstvu kolikor mogoče natančne podatke o stanju njih premičnin neposredno pred vojno, katere rabi županstvo v svrho sestave statistike (ne inventarja). Za napravo inventarja oziroma za napravo računa faktične škode, katero jc imel vsak posameznik vsled vojnih dogodkov pa takoj, ko županstvo dobi tiskovine, le te razpošlje vsakemu posamezniku, da iste izpolni. Za sedaj želi županstvo pojasnila v sledečih točkah: Ime in priimek, tudi domače ime, kraj bivališča in hišno številko, število družinskih članov, število hlapcev, delcel, poslopij, poslopij za živino, za pridelke, za vinarstvo, število volov, krav, junic in junčkov, konj, prašičev, ovac, koz, kuretine, voz težkih in lahkih, samokolnic, strojev, oral, ročnega orodja, vinarskega in kletarskega za hektolitrov, morebitne opazke-
Mrlič najden v morju. V soboto so potegnili pri Barkovljah v Trstu iz morja truplo utopljenca, kakor se je dognalo, 24leinega mehanika Štefana Antonellija iz Dalmacije, brez desne roke, katero je izgubil po nesreči pri delu. Odšel je bil od doma v ulici Sv. Frančiška Asiškega 34, kjer je kot podnajemnik stanoval, dne 16. maja in se ni od takrat več vrnil. Njegovi stanodajalic so mrliča, ležečega v mrtvašnici sv. Justa, takoj spoznali. V zadnjem času je bil nesrečnež zelo potrt in se je preživljal s popravljanjem šivalnih strojev, dasi je mogel delati le z levo roko, bil je izvrsten delavec. Brezdvomno si je sam končal življenje.
Zblaznel vojak streljal na občinstvo v Trstu. V nedeljo ob 4. popoldne se je nahajal v neki krčmi Via Punta del Forno med drugimi vojaki topničar Albert Kubacka, Kar potegne svoj revolver ter začne streljati proti občinstvu. Tudi ko so pritekli redarji, je nadaljeval s streljanjem. Nevarnost je postajala vedno večja, dokler se mu ni pogumno približal neki policijski inšpektor in zblaznelega vojaka trikrat pozval, da naj odloži orožje. A v odgovor je pomeril vojak inšpektorju revolver na prsi. Ta zagrabi takoj za puško ter ustreli svojega nevarnega nasprotnika v desno nogo. Vojak, zadet v glavno žilo, je kljub zdravniški pomoči umrl. Razen strahu drugih nesreč ni bilo.
Cene sadju in zelenjavi v Trstu so od 24. junija .do 1. julija tc-le: Črešnje ia 1 kg 96 vin., črešnje Ila 1 kg 80 vin., črešnje hrustavke 1 kg 1 K 4 vin., višnje 1 K 28 v., ribezelj 1 K 12 vin., hruške sv. Janeza 2 K 40 vin., hruške sv. Petra 2 K 40 vin., kosmato grozdičje 96 vin., češenj 1 K 44 vin., stročji fižol, rumeni, 3 K 44 vin,, črni 3 K 20 vin., kumare 1 K 04 vin., buče 80 vin., paradižniki 3 K 84 vin., grah 2 K 24 vin., pesa 96 vin., čebula 96 vin., korenček 1 K 28 vin., peteršilj 2 K 1 kg.
Iz obupa nad svojim bednim življenjem življenjem se je hotela zastrupiti z lizolom 261elna zgubljenka Marija Modes v Trstu; prepeljali so jo v bolnišnico.
Vsled oslabelosti se je te dni zgrudil na ulici v Trstu 87letni starček Lovrenc Pečenko. Reveža so prepeljali v bolniš-
nico.
Kcpersko učiteljišče, sedaj v Trstu, ulica Torrente 12, bo tudi za šolsko leto 1917-18 sprejemalo učence in učenke. Kdor se želi vpisati v I. letnik, se mora s predpisanimi listinami osebno oglasiti pri ravnateljstvu zavoda, in sicer do 4. julija; sprejemni izpiti se bodo vršili dne 5. julija. Učenke, ki žele biti sprejete v I„ II., III, ali IV. letnik, morajo svojo prošnjo pravočasno poslati na deželni šolski svet istrski, sedaj v Opatiji; sprejemni izpiti za II., III. in IV. letnik se bodo vršili meseca septembra t.'l.
Pjoti kozam v Trsiu. Od 1. maja t. 1. do 22, junija je bilo v Trstu 12 slučajev o-sepnic. Namestništvo poziva prebivalstvo, da se da cepiti proti kozam.
Izurili! EIob.
Lugano, 26, (K. u.) Italijanski listi javljajo iz Katanije o velikem izbruhu Etne. Tudi zemlja se je tresla.
Pifiirski Hej preti Irsioin.
Leonhard Adclf poroča z dovoljenjem c. in kr. vojnega stana dne 23. junija 1917:
Trst je še v temi. Luč reflektorjev in mladega dne ustanovi na zapadu nizke zastave dima. Od Devina do Pirana hiti alarm: »Sovražne vojne ladje na videžu!« Daljnogledi na opazovalnih postajah spoznajo čelno skupino 12 enot, kateri slede v neveliki razdalji brodovja torpedolovcev in stražnih ladij. Čelna skupina * plove v smeri proti Trstu in se bliža ždobskemu ustiu Soče. Trije okrogli, otokim podobni nestvori tvorijo njeno jedro: težko oboroženi angleški obrežni monitorji. Sedaj je jasno: Angleži so postali nepotrpežljivi, ker tudi njihova artiljerija ni mogla izsiliti dohoda v Trst in zdaj ga skušajo odpreti na morju. Ponoči je angleško-italijansko brodovje odplulo iz Benetk, na čelu pra-porna ladja angleškega admirala in obe drugi angleški obrežni oklopnici, ki so jih spremljali italijanski oklopni motorni čolni in podvodniki vrste »P. N,« — kakor trije kiti v jati slanikov. Drugo črto tvorijo flotilje torpeclovk pod poveljstvom italijanskega admirala. Sedaj jc ura pet. Brodovje italijanskih poizvedovalnih letal (nieu-portski bojni letalci) spremlja ladje, orgla preko ladij ter se v veliki višini obrne proti Proseku. Iz oklopnih kupol angleških monitorjev se pomole poševno navzgor proti obrežju dolge topovske cevi. Prvi strel grmi preko morja, iznad Miramara zraste pinija dima, Brezžični brzojav italijanskega letalca vodi ogenj, ki sunkoma potuje od Proseka proti Opčinam. Angleži streljajo neverjetno slabo; udarci, katere morem zasledovati, rušijo samo golo skalovje. Obrežne baterije mirno čakajo: Angleži naj pridejo le bliže. Samo tuiniar.i zarenči niihov izstrelek oreko moiia. To;!,:
angleško-italijansko brodovje si ne upa bliže minskemu, pasu ter se zadovoljuje s prazno demonstracijo.
Tu prevzame ladijski poročnik Ban-field, junak neštetih zračnih bojev in letalskih bodjetij, nalogo, da s peščico tovarišev nažene celo oblastno angleško-italijansko pomorsko moč. Ob 6. uri 15 minut zjutraj se dvigne Banfield s štirimi drugimi letalnimi čolni. Takoj po vzletu se mu poškoduje aparat. V Miljskem zalivu se spusti na morje, zdrsi preko valov proti obali, zasede drugo letalo in nemudoma poleti za svojim zračnim brodovjern. Le-to je že zapleteno v boj. Začne se neprimerljiv prizor: pet letečih čolnov sprejme boj z vojnim brodovjern oklopnih monitorjev, torpedolovcev, podvodnjkov, stražnih ladij in oklopnih motornih čolnov. Sikajoče orjaške kače monitorjev so utihnile, obrambni topovi bruhajo šrapnelc, ki plešejo krog letalcev balet lahkokrilih plesalk, Strojne puške motornih čolnov tolčejo in obrobljajo nosilne ploskve letol z nerodnimi šivi. Trije lohnerjevci in bran-denburgovec so se vrgli nizdoli nad sovražno brodovje pa opazujejo in spuščajo bombe, ki žvižgaje vrše na zemljo. 28 bomb po 5Q, 20 in 5 kg vsaka povzroči v. čedno urejeni klinasti fronti čelne skupine divjo zmedo. Kjer pade bomba v morje, se dvigne vodni steber, ki se sesedajoč razlije po krovih ladij, Naenkrat silen tresk: iz enega izmed ireh angleških monitorjev udarita ogenj in dim in se valita navzgor nad bojni jambor. 20 kg bomba se je razletela sredi krmilnega krova, okorna, pretežko oborožena ladja se je začela vrj teti, nagnila se je globoko proti zadnjemu koncu in grozila, da sc zvrne na stran. Posadka plane na krov ter zmedeno teka sem in tja, »Požar!« se ori alarm po vseh ladijskih prostorih. Že je 5 kg bomba napravila zijajočo odprtino tudi v enem izmed italijanskih podvodnikov. Druga 5 kg bomba spravi iz boja enega izmed mnogo« oklopnih monitornih čolnov.
(Dalje.)
+ Dr. Ivan vitez Žolger. Kakor smo poročali iz »Wiener Zeitung« z dne 23. t, m., je Njeg. Veličanstvo vsled zaslug povodom sklepanja nagodbe z Ogrsko, povi-t šal našega rojaka dr. Ivana Žolger, sekcij-: skega predstojnika v predsedstvu ministrskega sveta, v vitežki stan. D. Žolger deluje že nekaj let kot načelnik državno-pravdnega oddelka v ministrskem svetu in je bil posebno pri nagodbenih pogajanjih z Ogrsko desna roka ministrskega predsednika. V nagodbenih zadevah je dr. Žolger kapaciteta, o tem priča njegovo temeljito delo »Državnopravdna nagodba med Avstrijo in Ogrsko«, ki je leta 1911 izšla ter; bila vsled popolnega poznanja besedila ogrskih zakonov nekaj novega v avstrijski in. nemški državnopravni literaturi. Dr Žolger je že preje priobčil več državno-pravdnih spisov, tako n, pr. o avstrijskem dunajskem vseučilišču. Leta 1915 je izšla v naredbenem pravu (1898) in dosegel tudi docenturo za avstrijsko državno pravo na »Osterreichische Zeitschrift fiir offentliche Rechte« njegova študija o državnopravdn nih temeljih vojne sile avstro-ogrske mo-< narhije. Tudi v slovenskem jeziku je priobčil l?ta 1914 za jubilejno številko »Slovenskega Pravnika« članek o nagodbL Velezaslužnemu g. rojaku iskreno čestita^ mo na ponovnem najvišjem odlikovanju, ■
A.
—	Deželni predsednik grof Attem$
se mudi te dni na Dunaju.	J
—	Razpisana ravnateljska mesta na Kranjskem. Razpisana so ravnatelj-ska mesta na gimnaziji z nemškim in slovenskim učnim jezik, v Novemmestu in na II. državni gimnaziji v Ljubljani in na realki z nemškim učnim jezikom
v Ljubljani.
O potresu v cerkljanski okolici pri Krškem. Dne 12. junija popoldne je bilo pet sunkov. Ob 3, pol 4, tri četrt na 4 in 4. uri 20 minut. Razen ob 3 in ob 4.20 so bili vsi prav rahli, omenjena malo močnejša. — Dne 13. junija je bil zopet malo močnejši sunek ob 6. uri zvečer, Zidovje si jo za spoznanje zazibalo.
Vojnemu ministru pl. Stogen-Steinerju
je podelil nemški cesar železni križ 1. raz-, reda.
—	Učenci orglarske šole v Celju priredijo v nedeljo, dne 1. julija izlet v Bras-lovče in bodo pri tej priliki popevali domače pesmi, n. pr. »Na straži«, »Na dan« itd. Prijatelji slovenske pesmi se vljudno vabijo popoldne ob 4. uri v dvorano gosp, Franca Brišnika.
—	Uspeh premogarjev. Premogarji v. bovljah, Hrastniku in Ojstrcm so dosegli
: vr.
poravnavo z lastništvom teli premogoko-pov. Po tem dogovoru dobcvpremogavji 40 odstotkov več plače kakor doslej in od teh plač 20odstotnc dragirijske doklade. Vojna draginjska doklada bo znašala za vsakega uslužbenca 12 vin,j za vsako neuslužbeno /eno 50 vin., za vsakega otroka do 14 let, tudi če ie nezakonski, 25 vin., za vsakega
vdovca z 1 otrokom 1 K 75 vin,, za vsakega daljnega otroka 25 vin. Plače se bodo izplačevale vsakih 14 dni. Od 1. junija se bo iz rudniških skladišč prodajalo blago
f>o lastni ceni proti gotovemu plačilu. De-avci določijo člana za nadzorstvo poslovanja konsumnih skladišč. Vsak delavec lahko dobi 50 K predujma, da si uredi nakupovanje za gotov denar. — Pričakovati je, da se take ugodnosti dovolijo tudi pre-mogarjem v Šaleški dolini in drugod po Štajerskem.
— Imenovanja pri južni železnici. Za višjega revidenta sta imenovana naslovni revident Franc Kocijančič, postajni načelnik v Postojni in revident Josip Gaberjev-čič v Krminu. — Naslov višjega revidenta je dobil revident Ivan Manfreda v Ljubljani. — Za revidente so imenovani adjunkti: Anton Nejedly v Ljubljani, Alfonz Antonič v Grobelnem, Franc Prelc v Divači, Franc Konič v Divači, Gašper Dolenc v Mariboru, Ivan Malgaj v Trstu, — Za adjunkte so imenovani: Andrej Černič v Rakeku, Rudolf Pulko v Hrastniku, Adolf Šešerko v Lebringu, Anton Selan na Opčinah, Marcel Rutter v Št. Petru na Krasu, Rudolf Pliberšek v Mariboru, Miroslav Pivec v Tržiču, Josip Karis v Nabrežini, Jakob Bianchini v Trstu. — Definitivno so nastavljeni: prov, strojni asistent Bogomir Krapec v Sp. Dravogradu, Albin Wcber v Slov. Bistrici, Alojz Maier v Grobelnem, Adolf Jaklič v Toblachu, Franc Hrska v Grobelnem.
V ruskem ujetništvu je enol. prost. narednik Franc Selj, 95. pešp., iz Postojne.
Pri Zadružni zvezi v Splitu je prosto mesto podravnatelja.
Milanske novice.
lj Poziv zasebnim delodajalcem glede preskrbe dela vojaškim invalidom. Zasebni delodajalci, ki hočejo preskrbeti delo vojaškim invalidom, imajo svoje tozadevne prijave na uradnih tiskovinah, ki se dobe pri političnih okrajnih oblastvih, odslej dalje pošiljati naravnost na naslov: C. k r, delavska posredovalnica za vojne invalide v Ljubljani in ne, kakor doslej, c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu.
lj Odlikovan z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je bil ljubljanski trgovec g. Svetozar Kosčr, sin pokojnega notarja v Mokronogu. Čestitamo! — Imenovani služi že od začetka svetovne vojne pri gorskih strelcih št. 2 ter je bil letos od c. kr. vojnega ministrstva za dobo vojske imenovan vojnim poštnim manipulantom ter kot tak dodeljen vojni pošti nekega armadnega poveljstva. Omenjeno bodi, da so od pet štirje bratje na vojski: eden je kot aktiven stotnik prideljen generalnemu štabu ter brani naš sivoglavi Triglav, drugi, pred vojno komisar pri finančnem ministrstvu, se nahaja kot poročnik pri okrožnem poveljstvu v Belgradu, tretji je prideljen sanitetnemu vlaku souvrenega Maltežkega vitežkega reda, zadnji — 18letni — je enoleten prostovoljec v častniški šoli nekega havbičnega polka.
Prodaja zdroba za otroke do četrtega leta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. — Veljavne so le izkaznice za zdrob, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Št. 1 do 400 dne 4. julija 1917; št. 401 do 800 dne 5. julija; št. 801 do 1200 dne 6. julija; št. 1201 do 1600 dne 7. julija; št. 1601 do 2000 dne 9, julija; št. 2001 do 2400 dne 10. julija; št. 2401 do 2800 dne 11. julija; št. 2801 do 3220 dne 12. julija. Na vsako izkaznico se dobi 2 kilograma zdroba, kilogram po 94 vinarjev. Radi zamude z menjanjem denarja, naj pripravi vsakdo potrebni drobiž.
Ob prvem sv. obhajilu begunskih otrok
sodelovali pri moškem pevskem zboru dijaki iz vseh letnikov učiteljišča in ne samo iz 3. letnika, kakor se je pomotoma poročalo.
lj Oddaja mesa na rumene izkaznice po znižani ceni. V četrtek, dne 28. junija, se bo iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajalo goveje meso na rumene izkaznice skupine A in B po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Od %2. do 2. ure dobe meso vse rumene izkaznice s črko A, od 2. do V&3. ure dobe meso rumene izkaznice skupine B s št, 1 do 150, od y23. do 3. ure št. 151 do 300, od 3. do Vo4. ure št. 301 do 450, od >/24. do 4. ure št. 451 do 600, od 4. do i/25- urc št- 601 do 750, od l/25. do 5. ure št. 751 do 900, od 5. do i/>6. ure št. 901 do 1050, od \(J>. do 6. ure št. od 1051 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj poleg rumene izkaznice tudi mesno nakaznico. Stranke naj pripravijo tudi drobiž.
lj Oddaja cenejšega mesa v Mostah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v četrtek popoldne, dne 28. junija, v Mostah goveje meso po znižanih cenah, in sicer iz mesarije Karla Štrukelja na Zaloški cesti št. 14, Meso se bo oddajalo stran-
kam, ki imajo aprovizačne bele nakaznice, in sicer 1 kg po 2 K, Na vrsto pridejo od 2. do ure stranke, ki imajo izkaznice št. 1 do 150, od 1/.3, do 3. ure št. 151 do 300, od 3. do l/24. ure št. 301 do 450, od l/24. do 4. ure št. 451 do 600, od 4. do pol 5, ure št, 601 do konca. Stranke, ki bi se ne ravnale po zgorajšnjem razporedu, ne dobe mesa.
• lj Oddaja masti za samce po znižani ceni. V četrtek, dne 28. junija bo mestna aprovizacija ljubljanska oddajala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa za samce iu samice, ki imajo male nakaznice, mast po 4 krone kilogram. Določa se naslednji red: Nakaznice označene s črko A pridejo na vrsto od 8 do 9 ure št. 1 do 80, od 'J do 10 ure št. 81 do 160, od 10 do 11 ure št. 161 do 240, popoludne od 3 do 4 ure št. 241 do konca. Izkaznice označeno s črko B dobe mast od 4 do 5 ure št. 1 do 80, od 5 do 6 ure št. 81 dolconca. Na vsako stranko odpade po pol kilograma masti. Prinesti je s seboj potrebno posodo in pripraviti drobiž. Vsaka stranka se mora pri nakupu masti poleg male nakaznice izkazati z ma-ščobnimi kartami.
lj Pozor! Trgovci in zavodi se ponovno opozarjajo, da morajo priti po prejemnice za sladkor, kavo in mast vsako prvo in zadnje sredo v mescu, in sicer pridejo na vrsto prvo sredo trgovci in zavodi s črkami A—P, vsako zadnjo sredo pa trgovci in zavodi s črkami R—Ž in morebitni zamudniki. Prihodnji izdaji sta torej dne 27. junija in 4. julija,
lj Pojasnilo. Ker krožijo razne govorice glede odstranitve sv. Janeza Nep. na hiši Trubarjeva ulica 2 pri sv. Jakoba mostu, bodi tem potom povedano, da sedanji gospodar nikakor ni bil namenjen svetnika odstraniti, marveč olepšati ga in napraviti mu novo lično streho iz cementa. Toda že pri začetnem delu, ko se je stara, zarjavela preluknjana streha odbijala, je kip dobesedno razpadel ter se je pokazalo, da je bil le iz navadnega mavca, torej nikakor sposoben vremenskim nezgodam trajno proti-viti. Zidarski mojster je tudi konstatiral, da bi sc bil kip v kratkem zrušil ter tako postal nevaren pasantom.
Kranjska in Vi. volno posojilo.
— Pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani so nadalje prijavile VI. vojnega posojila sledeče stranke: (401etnega) župni urad Studeno 1400 K; župni urad Planina pri Rakeku 200 K; župni urad Slavina 2200 K; občina Moravče 500 K; dekanijski urad Moravče 2000 K; župni urad Ljubno 600 K? občina Boh. Bistrica 350 K; župni urad Spod. Tuhinj 200 K; župni urad Polica 100 K; župni urad Komenda 250 K; vršbena bolniška blagajna tvrdke Karol Pollak, Ljubljana, 1500 K; (lOletnega) Fr. Drobnič, Grosuplje, 2000 K; župni urad Planina pri Rakeku 5000 K; županstvo občine Dev. Mar. v Polju 10.000 K; obč. Boh. Bistrica 1000 K; župni urad Polica 2000 K; župni urad Sv, Križ pri Kostanjevici 2000 kron; neimenovani 1000 K; neimenovani 1000 K; župni urad Košana 1000 K; hranilnica kmečkih občin sama 100.000 K.
lj Pri »Ljudski posojilnici« so nadalje podpisali VI. vojno posojilo med drugimi še sledeči: Župna cerkev sv. Petra in Pavla v Gologorici 2700 K; Klemenčič Lucija, Novi Udmat, 400 K; Samsa Josip, trgovec v Ilirski Bistrici, 2000 K; župni urad Kopanj 1900 K; Valand Martin, Spod. Šiška, sedaj poročnik na bojnem polju, 200 K; Obr. dr. Ljubljana 1000 K; Lenčck Lud., c. kr. stražmojster, Semič, 1000 K; župna cerkev sv, Antona v Štangi (Litija) 3000 K; Podlipnik Josip, župnik, Sela p. Zagradcu, 2000 K; Urbinc Nikolaj, Selo pri Pancah, 1000 K; Alič Frančiška, Žlebe, 1000 K; cerkveno predstojništvo Soča, potom pos. mesta voj. pošte 220, 3000 K; županstvo Soča, potom istega mesta 20.000 K; Duhovnik Avgust, c. kr, orož. stražmojster, Sutomore, 3000 K. — Vsi podpisi pri »Ljudski posojilnici« znašajo dosedaj okroglo en milijon kron.
Po svelu.
—	Poslanec Klofač se je v spremstvu nadporočnika in štirih tajnih policistov pedal v Nemški brod k pogrebu svojega očeta.
—	Begunci na Češkem. Češki listi poročajo na podlagi uradnih podatkov, da je na Češkem 125.000 beguncev. Med temi jc 73.000 Židov, 16.000 Foljakov, 10.000 Ukrajincev, Stroški njihove preskrbe znašajo mesečno šest milijonov kron.
Zračni promet v bodočnosti. V Berlinu so ustanovili mednarodno zračnopro-metno delniško družbo »Ilag«, ki namerava za enkrat uvesti naslednje prometne črte: Hamburg — Berlin — Dunaj — Budimpešta — Carigrad; Strassburg — Karlsruhe — Stuttgart — Monakovo — Dunaj — Budimpešta—Carigrad in končno Berlin— Draždane — Praga — Dunaj — Budimpešta — Carigrad. Pristajališča naj bi bila po
250 km vsaksebi. Strokovnjaki so mnenja, da bi mogel zračni promet lc tedaj tekmovati z železnicami, ako bi znašala razdalja med pristajališči vsaj 500 km.
Češki pisatelji proti drju, Šmeralu. Češki Svaz v državnem zboru na Dunaju je prejel naslednjo brzojavko: Češki pisatelji zahtevajo, da g. poslanec dr. Bogomir Šmeral preden odide na mednarodno konferenco odloži podpredsedniško mesto Češkega Svaza in da ne nastopi kot govornik češke politike in češkega naroda. Nadalje pozivajo češko časopisje, da pravočasno obvesti javnost o naši zahtevi. Za češke pisatelje Alojzij Jirasek, Jaroslav Kvapil.
Anglsške žene na »moških« mestih. Po statistiki, ki jo je izdal britskj statistični urad, je bilo leta 1901. na Angleškem 212 zdravnic, 149 zobnih zdravnic in 3 ži-vinozdravnice., 1.2i9 pisateljic in časnika-ric,' 3699 slikane, 171, učiteljic, 55,780 knji-govodkinj, 3S2 trgovskih potnic, 36 vrtna-ric, 387 pisarniških uradnic odvetniških, 265 železniških nadzornic, 8 tramvajskih kondukterk, 316 kovačic, 440 vlivaric, 4 kotlarke, 86 kotvarek, 6 nožaric, 1317 uda-ric, 660 voznic, 3 krovčice, 279 grobaric, 54 dimnikaric, 1 tlakarica, 13 pastaric, 3 mesarice ter 13 korjederek,
Enotaso mladinsko pravo nameravajo uvesti na Nemškem. Odbori mladinskih društev so si stavili nalogo, da zbero vse potrebne podatke in že tekom vojne in za prehodno dobo ponudijo svojo pomoč vojaškim in civilnim oblastem.
Čevljar ministrov odgojitelj. »Viden-sky Dennik« poroča: Odgojitelj in ujec angleškega državnika, čevljar Lloyd, je umrl. Apgleški listi so prinesli dolge članke povodom smrti ujca Lloyda Georga, Roberta Lloyda, v mestecu Ericcieth v Valesu. Smrt starega L!oyda, ki je bil po poklicu čevljar, se smatra za velik, skoraj paroden dogodek; zakaj ministrski predsednik se ima, kakor sam trdi, največ zahvaliti rajnemu ujcu, da se je povspel tako visoko. Ker je Lloyd George v prvih letih svojega življenja osirotel, ga je vzel brat njegove matere za svojega in sam skrbel za vzgojo Lloyda Georga, sedanjega voditelja eulen-tc. — A tudi francoski listi sc spominjajo smrti Roberta Lloyda in pišejo o tem možu, da je bil rajni ujec Lloyda Georga velik prijatelj francoskega narpda. Zakaj nihče drugi nego ta preprosti čevljar je bil, ki je naučil sedanjega ministrskega predsednika Lloyd Georga francoščine in s tem položil temelj k sijajnemu angleško-franco-skemu prijateljstvu, ki je ministrskemu predsedniku utelešeno.
GopUarsle Me.
Vojni zvonovi na Kranjskem, Pišejo nam: K notici o prvem vojnem zvonu na Kranjskem vam poročam, da sem bil po naročilu gosp. inž. B. v livarni K. J. D. na Jesenicah vlil za poskušnjo zvon iz jekla, ki se je prav dobro posrečil. Zvon visi v tovarni, kjer ga vsak lahko vidi, Glas ima lep. Za vzorec je bil bronast zvon z glasom hes; zanimivo je, da ima jekleni zvon za kvinto višji glas t. j. e. Toliko na znanje, da smo Gorenjci preje zvonili na jekleni zvon nego Dolenjci. Pa še to: Tovarna na Jesenicah more brez težave dobaviti jeklene zvonove; bilo bi torej negospodarsko, segati čez mejo in plačevati drago voznino. Fran Torkar, vlivarski mojster, Jesenice, Gorenjsko.
Umestna interpelacija. Poslanec Ein-spinner in tovariši so v posebni interpelaciji opomnili vlado, da sedaj, ko v vseh strokah primanjkuje delavnih moči, se n. pr. v Lebringu nahaja na tisoče mož več mesecev brez dela. Takim osebam naj se da dopust.
Izginilo 20 železniških voz tobaka. Iz
Sobotice poročajo, da je tamošnja policija prišla na sled veliki tatvini tobaka. Iz Nemčije bi namreč moralo priti 40 železniških voz tobaka, a dospelo jih je samo 20. Dognalo se je, da so prodali železniški uslužbenci ves manjkajoči tobak.
Kruh iz — krvi. Znano je, da vsebuje kri domačih živali zelo dragocene redilne snovi. V sedanjih razmerah je škoda vsake kaplje krvi, ki se brez koristi izgubi. Na Nemškem že dolgo časa skrbno porabijo vso kri zaklanih živali v raznih obli-»kah za človeško hrano. Tudi v dunajski klavnici prestrežejo vso kri v ta namen. Znanstveniki se ogrevajo sedaj zato, da bi sc kri porabila splošno kot dodatek h krušni moki; krvni kruh da je izredno tečen in zdrav.
Rdeče jagode na praškem trgu. »Narodni Politika« piše: Na prašk em trgu so se prikazale rdeče jagode. Ali če jim ostanejo take cene kakor so danes, potem sc bo presneto malo ljudi ž njimi osvežilo, ne glede na dejstvo, da ljudje nimajo sladkorja, da bi jih osladili. K'logram rdečih jagod, ki so bile marsikomu svoj čas 1 K predrage, stane danes 8 K, no, češ, prehuda suša jc, stane nabiranje mnogo truda. Lani, kakor se še spominjamo, so bile
tudi drage, a zato, ker jc bilo v gozdih
prevlažno.
Pivo iz medu so začeli kuhati v pivovarni kneza Ihuna v Bodenbachu; med so dobili z Ogrskega. Vlada je dala dovoljenje za razpečavanje mednega piva, ki ga začno razpošiljati 20. t. m.
Žetev v Rumuniji. »A Villag« poroča iz Rumunije: Z žetvijo se je že pričelo. Letina je tako dobra, cla tako ljudje sploh nc pomnijo.
Izterjevanje dolgov sodnim potom v Črni gori. Interescntje na Kranjskem dobd tozadevno informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Znana ogrska »Gisela akcijska družba parnih mlinov« je dvignila akcijski kapital od 3,200.000 K na 4,000.000 K.
Ogrska Salgotananska premogokopna akcijska družba je zvišala akcijski kapital od 22.000.000 K na 26,400.000 K. Nakup akcij jc pridržan starim akcijonarjem.
Knrtelirane opcl^rne budimpeštan-skega okraja so zopet dvignile cene opeki. 1000 komadov stane brez dovoza 130 do 140 K.
V Švici sc .snujejo družbe za ugotovitev in izkoriščanje premoga v gorovju Jura.
Srbsko trgovsko ekspozituro je ustanovila srbska vlada pri rimskem poslaništvi«. Ta irna namen pospeševati uvoz in izvoz med obema državama.
Za kmetijska dela jc dovolilo porabljati ljudsko- in srednješolsko mladino ogrsko naučno ministrstvo, a to seveda v vsakem posameznem slučaju šele tedaj, če so starši ali varuhi s tem zadovoljni.
Pošiljatvc oljnatih stvari izven Ogrske in Hrvatske ter Slavonije so bile s koncem maja ustavljene in prepovedane.
Nekakšno centralo za lesno gospodarstvo imajo tudi v deželah ogrske krone.
Nove železnice na Ogrskem. V letu 1916. je bilo na Ogrskem izročenih prometu 13'4 km vicinalnih železnic. H koncu leta jc bilo prometu izročenih 174 7 km železniške proge (Plaški—deželna meja). Poleg lega je bila dovoljena zgradba 55 novih prog z 2070 km, administrativni obhod pa se je izvršil za 2306-9 km. Te številke izvirajo po neki koncem maia t. 1, priobčeni statistiki.
Trgovska zbornica v Sofiji je sklenila v kratkem ustanoviti nekako fondno borzo, ki bi se pečala s prometovanjem vrednostnih papirjev, določanjem meničnih kurzov in trgovine z istimi.
»Oricnt«, bc-lgaisko-turška trgovska ekcijska družba, ki se ima pečati z eks-portno kupčijo, se je v Bolgariji ustanovila s kapitalom 2,000.000 levov.
Zvišanje carine. Pred kratkim so zborovali zastopniki junonemških vinskotr-govskih društev in so sklenili, naj bi se av< tonomni vinski tarif ne zvišal za več 40 dc 50 odstotkov nad dosedanjim. Carina na črna vina pa naj bi sc ne zvišala nad 10 d( 15 odstotkov. Zastopniki mozelskih dru štev se ugovarjali, da je omenjeno zvišanj' nezadostno. Z ozirom na posamezne po sebne podražitve vina se je izražal^ želja naj se pač vseeno opusti zasega vina bo disi starega ali novega pridelka, vendar p.' naj bi se določile za celo Nemčijo najvišjt cene vinu. Za določanje teh cen naj bi se pritegnil posvet vinogradniških in vinsko-trgovskih izvedencev. Dražbe vina lastne ga pridelka naj bi bile dovoljene, ravno tako uvoz črnega vina za mešanje. Pred pisi o rabi sladkorja naj bi se omilili ter naj bi se pospeševala poraba nadomestil, kakor sadnega mošta in jagodovca-
Nicotea, bolgarska akcijska družba za .trgovino s tobakom.se je ustanovila s kapitalom 6 milijonov levov.
Spis »Triest und seine Aufgaben im Rflhmen der osterreichischen Volksvvirt-schaSt« jc izšel od Alfreda Escher v Man-zovem založništvu na Dunaju. Vsebuje 112 strani.
Po najnovejših poročilih kaže letina na Ogrskem za pšenico povoljno, za rž slabo srednje, za ječmen in oves slabo, ker sta vsled suše veliko trpela. Koruza kaže lepo,
Vinogradi na Ogrskem vsled mraza niso preveč trpeli in je pričakovati nekako srednjedobre letine.
— Navijanje cen »olju« iz mahu, Gra ški delavec Jauk je naročil pri Ureku v Ljubljani mah za »olje« po 1 K zavojček. Iz tega je napravil »solatno olje«, katero je prodajal liter po 5 K, dasi jc stalo njega komaj po 2 K liter. Delavka Roza Wal-cher je pa to olje, ki ga je kupila od Jauka po 5 K, prodajala dalje po 7 K 60 vin. — Stvar jc prišla pred sodišče, kjer se je dognalo, da olje iz mahu nima niti trohice maščobe v sebi; Jauk je bil obsojen na en teden, Walcher pa na pet dni zapora.
Izmed velikih mest v Avstriji je najdražje mesto — Praga. »Narodni Politika« piše: Dočim je bilo v Pragi v dobi miru življenje jako poceni — saj se je po delikatesnih trgovinah za 60 vinarjev dobila dobra večerja — je danes Praga razupita kot zelo drago mesto, ki je doseglo v draginji cclo rekord med največjimi avstrijskimi mesti. Na Dunaju slane v restavraciji srednje vrste dobra večerja pet kron, v Sol-nogradu v boljši gostilni obed 3 K 50 vin.,

v Požunu 4 krone, v Berlinu 4 marke, torej po današnjem kurzu skoraj 5 K 20 v. V Pragi ni mogoče dobiti v manjšem skromnem restavrantu primerne večerje pod 6 K, v prvovrstnem pod 7—9 kron. Za porcijo gosje pečenke se računa v prvih gostilniah redno 8 K, za prikuho k nji 1 K 60 vin. do 2 K, za steklenico pive 1 K. To je torej — brez močnate jedi, deserta in juhe 11 do 12 kron. Te cene pa gredo stalno gori v vratolomno višavo - in medtem je vse polno družin, ki vsekakor ne umejo rešiti problema, kje in kako dobiti denarja za južino in večerjo. Saj ni ne mesa, ne krompirja, ne jajec, ne masla, ne mleka, ne kave, ne sočivja, ne sladkorja; s slabim vojnim kruhom, ki ga je itak pičla količina, številne družine pri naraščajoči lakoti ne morejo zdržati, a zelenjava in sadje (ki sama na sebi že itak ne nasiti) imajo na trgu ceno, ki je nekaterim slojem nedo-sežna. Konserva, ki je stala prej 1 K 80 v, stane danes 6 kroiT in to je navadna gola-ševa konserva, dočim stane boljša najmanj 10 kron.
Pri utrujenosti, razdraženosti, srčnih bolih s pomanjkanjem sape in ti-ščanjem v prsih kakor drugih pojavih nerednega odvajanja napravi red raba naravne „Franz-Josef-" grenčice z ozirom na delovanje želodca, čreves in jeter, na mil in lagoden način.
dobivate v špecijalni trgovini za milo
Lfu&lšana, sv. Petra cesta 30
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno.	358
' Cf, nobenih noCi brez spanja. „Fides" lujš.-i bo! pri vutlih zobeh kakor tudi 1 -i im.ilrdovrat. revniat. zobnih bole-hi<T 80 odrekla vaa sredstva. Pri "C^vifc»"»"»p^lin denar linza ! Cena K 2 — 3 '»b K &•—. o tub K 8-— - Sikake »LSJii.,zobne prh line veC. Snežno bele zobe ežete s XIRIS zobno vodo. Takojšnji uCiiiek. Ceno , 3strkl. K5. KEMEIIV, Kaschau 1. pošt. pr. 18-Z 18 Ogrsko.
Proda se za vožnjo 4 leta star •	dO*
ali na račun takoj prevzame v Ljubljani ali bližnji okolici.
Ponudbe pod šifro »Kristina«, Dolenjska cesta 6, Ljubljana..
iaspodifna želi za dobo poletnih mesecev brez zahteve plače, v svrho priučenja slovenščine mesta kot	1578
hišica ali k otrokom
Ponudbe pod: Stefaner, St. Ropert pri Celovca, Bahnstrasse i c. =====-
Vila na Bledu
s 6 popolnoma opremljenimi sobami, kuhinjo in stranskimi prostori, obdelanim zelenjadmm vrtom in porabo gozda se odda v najem, event. proda. Nasl. pove uprava „Slovencau pod št. 1516.
ter
sive barve za pleme Ljubljana, Poljanska c. 55
Proda so več novih I ai
Prodaja
SiiiroiikD in
755
Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
a. Kušlan
Ljubljana, Karlovska cesta 15.
slovite tovarne „Umrath" kakor miatilnlco, vra-tila (gepelni), siamoreznlce, čistilniki, mlini za grozdje, stiskalnice za vino, travniške brane in
drugi poljedelski stroji.
Franc Hitti, Ljubljana, Martinova c. 2.
Samski vpokoienec s 150 K mesečno išče ori-jazno in pohlevno udovo čedne zunanjosti v starosti do 40 let, ki ima svojo hišo in malo zemljišča, da se lahko redi ena krava in Dar prašičev, v svrho priženitve v prijaznem kraju, na Dolenjskem ali So. Štajerskem. Resne ponudbe naj se pošljejo na upravništvo ,,Slovenca" pod „hreijubi dom 1557."
Išče mesta v špecerijsko trgovino mladenič, ki se je že učil te stroke eno leto. - Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod štev. 1576. (Znamka za odgovor!)
I
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje m smrt, otroški;] dot, reaina in ljudska, nszjodna in jamstvena zavarovanja
javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanie zavarovanj koncem
leta 1*14.............................K 173,490.838--
Stan;e garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.!>22-76
V letu 1914. se e izplačalo zavarovancem na div.detidah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor uam?rava skleniti življens;;o zavarovanje, veljavno za BBjIlO Zaoarooailie, naj se v lastno korist obrne do gori ime.iovaae podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine proslo.	1439
gflff" Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. "flffig
Marije Terezie cesta št. 12.
C. in kr. dvorni založniki
Ijana
CC-Sta 1.
Marijin trg t.
priporoča vse vrste o!;siatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega k!efa in
vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago.
Lepo stanovanje
s kuhinjo, 3 sobami in 2 verandama, popolnoma meblovano, v Z g. Gameljnih pod Šmarno goro, tik ob vodi, za kopelj primerni, v zdravi legi, blizu gozdov se odda takoj čez poletja ali stalno. Interesentje naj se obrnejo na posestnica Aloj. Blaznik v Zg. Gameljnih 18 pri Ljubljani. 1510 (3)
SrbežBc®, Rišale
odstrani prav naglo dr. Flosch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3'— porcija za rodbino K 9'—. 7>,-loga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem elsnu, Ljubljana, Marijin trg.1520
Vam plačam, akoVa-šili kurjih očes. bra-dav c in trde kože.
tekom 3 dni s korenino in tirez bolečin ne odpravi
Hia-Balsam.
K 1-75, 3 lončki it 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Oirrsko. 1042
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate ževife (iolne)
ln slamnate podplate za v čevlja
katere sem začel izdelovati, tako da ustreženi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako dragu, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak j)03kusij FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu,-pošta Domžalo pri Ljubljani. 10
« inTinnnnngna
d ___ Qcac2<r3ac3e3C3cac3E=Jcac=ja D
B ^jj^očlni salon.
V zalogi nosi žalni l^lobultf.
0 D
g a
0 Q
a
] D 0 G D G
~ a
□
a o o
InnanLmnnnrrnui innnnnnnnr jr nr-ir—h—innnnnnn
D
n D „
g [] Cenjenim damam priporočam spojo zalogo
U jj _ najnovejši^ slamnikov.
Q	Odprto tu3i v opolHanskih ura^
Q	dene priznano nizke.
G
Rozi ^abčič
Rimska cesta št. 6

ŠIFON
in drugo belo blago
zopet v večjih množinah na razpolago!
Tako je bilo Citati v raznih listih; žal da je to nemogoče, ker so bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno zasežene, vsaka nadaljna nabava pa je tudi izključena, ker se to blago ne izdeluje več. Vsledtega se priporoča, si preskrbeti gotovega perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka
Ft fr L Skabernč
špecijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Izredno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz šifona, batista in platna, fino in solidno delo.
Zelo ugoden nakup perila za gospode.
Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. — Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številu!	1-267
i®E52E2KBae t&mzB&F"-"

C. kr. avstr. zaklad za vdove in sirote
«	v
Vsakomur se torej nudi prilika, zadostiti v tej dobi svoji patrijotični dolžnosti in zasigurati sebi in svoji družini bodočnost.
Zavarovanje na vojno posojilo more skleniti vsakdo v starosti od dopolnjenega 15. do 55. leta in sicer za zneske od K 500"— do K 5000-—
brez zdravniške preiskave. Najugodnejši pogoji.
Predloge sprejemajo: Deželna poslovalnica v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, II. nadstropje, okrajne poslovalnice, c. kr. davčni uradi in pooblaščeni zastopniki. Za posredovanje so naprošeni tudi župni, občanski in šolski uradi.	1572
PHHMMMinič3Rvr	•.■,". ■